(1)

točka C.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„C.2.1   Varnostni ukrepi in splošna načela

Osnovna zahteva je, da se pridobi reprezentativni in homogeni laboratorijski vzorec, ne da bi prišlo do sekundarne kontaminacije.

Celoten del, za katerega velja mejna vrednost, se uporabi za homogenizacijo vzorca.

Za proizvode, ki niso ribe, se za pripravo laboratorijskega vzorca uporabi ves vzorčni material, ki ga je laboratorij prejel.

Za ribe se homogenizira ves vzorčni material, ki ga je laboratorij prejel. Iz homogeniziranega sestavljenega vzorca se za pripravo laboratorijskega vzorca uporabi reprezentativni del/količina.

Če mejna vrednost velja za suho snov, se določi vsebnost suhe snovi proizvoda na delu homogeniziranega vzorca, pri tem se uporabi metoda, s katero se dokazano ugotovi natančna vsebnost suhe snovi.

Skladnost z mejnimi vrednostmi, ki so določene v Uredbi (EU) 2023/915, se ugotavlja na podlagi vrednosti, določenih v laboratorijskih vzorcih.“;

(2)

točka C.2.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„C.2.2.1   Posebni postopki za svinec, kadmij, živo srebro, anorganski kositer in anorganski in skupni arzen ter nikelj

Analitik prepreči kontaminacijo vzorcev med njihovo pripravo. Naprave in oprema, ki pridejo v stik z vzorcem, po možnosti ne vsebujejo kovin, ki se določajo, temveč so izdelani iz inertnih materialov, npr. iz plastičnih materialov, kot sta polipropilen in politetrafluoroetilen (PTFE) itd. Očistiti jih je treba s kislino, da se čim bolj zmanjša tveganje kontaminacije. Za rezanje robov se lahko uporabi visokokakovostno nerjavno jeklo.

Obstaja več primernih posebnih postopkov za pripravo vzorcev, ki se lahko uporabljajo za obravnavane proizvode. Za vidike, ki jih ta uredba posebej ne zajema, je standard CEN „Živila – Določevanje elementov in njihovih kemijskih oblik – Splošna navodila in posebne zahteve“  (*1) primeren, vendar pa se lahko uporabljajo tudi druge ustrezne metode priprave vzorca.

Za anorganski kositer se zagotovi, da se v raztopino vnese celotni material, saj lahko pride do izgub, zlasti zaradi hidrolize netopnih oblik hidriranih Sn(IV) oksidov.

V primeru niklja lahko pride do težav s kontaminacijo, če se za vzorčenje ali analizo uporablja oprema iz nerjavnega jekla ali železa. V teh primerih se uporablja posebna oprema iz materialov, kot so titan, keramika ali ahat.

(*1)  (*) Standard EN 13804:2013, ‚Živila. Določanje elementov in njihovih kemijskih oblik – Splošna navodila in posebne zahteve‘, CEN, Rue de Stassart/Stassartstraat 36, 1050 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË.“;"

(3)

v točki C.3.3.1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(4)

v točki C.3.3.1, točka (b), prva alinea, se sklicevanje na točko 4.1 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 v naslovu preglednice 6a in v preglednici 6a nadomesti s sklicevanjem na točko 5.2 Priloge I k Uredbi (EU) 2023/915;

(5)

v točki C.3.3.1, točka (b), druga alinea, se sklicevanje na točko 4.3 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 v naslovu preglednice 6b in v preglednici 6b nadomesti s sklicevanjem na točko 5.3 Priloge I k Uredbi (EU) 2023/915;

(6)

v točki C.3.3.1, točka (b), tretja alinea,

(7)

v točki C.3.3.1, točka (b), četrta alinea,

(8)

v točki C.3.3.1, točka (c), se v preglednici 7 sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1881/2006 nadomesti s sklicevanjem na Uredbo (EU) 2023/915;

(9)

v točki D.1.1 se sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1881/2006 nadomesti s sklicevanjem na Uredbo (EU) 2023/915;

(10)

v točki D.2.1 se sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1881/2006 nadomesti s sklicevanjem na Uredbo (EU) 2023/915;

(11)

v točki D.2.2 se sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1881/2006 nadomesti s sklicevanjem na Uredbo (EU) 2023/915.