PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2024/1029

z dne 23. februarja 2024

o osnutku posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Irske za obdobje 2021–2030

(Besedilo v angleškem in irskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 9(2) in člena 14(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Irska je svoj osnutek posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) predložila 8. decembra 2023. Ker je Irska pozno predložila osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, Evropska komisija tega priporočila ni mogla sprejeti šest mesecev pred rokom za predložitev končnih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) 2018/1999.

(2)

Člen 3 Uredbe (EU) 2018/1999 (uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov) in Priloga I k navedeni uredbi določata elemente, ki jih je treba vključiti v posodobljene celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. Komisija je decembra 2022 sprejela smernice za države članice o postopku in obsegu priprave osnutka in končne različice posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (2). V smernicah so navedene dobre prakse ter opisane posledice nedavnih političnih, pravnih in geopolitičnih sprememb na področju energetskih in podnebnih politik.

(3)

Komisija je v zvezi z načrtom REPowerEU (3) in v okviru ciklov evropskega semestra za leti 2022 in 2023 močno poudarila potrebe držav članic po reformah in naložbah v zvezi z energijo in podnebjem, da bi s pospešitvijo zelenega in pravičnega prehoda okrepile energetsko varnost in cenovno dostopnost. To je upoštevano v poročilih za Irsko za leti 2022 in 2023 (4) ter priporočilih Sveta za Irsko (5). Države članice bi morale v svojih končnih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih upoštevati najnovejša specifična priporočila za državo.

(4)	Priporočila Komisije glede doseganja nacionalnih ciljev na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj (6) temeljijo na verjetnosti, da bodo države članice dosegle cilje za leto 2030, ob upoštevanju pravil za uporabo prilagodljivosti na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

(5)

Cilj priporočil Komisije o zajemanju, uporabi in shranjevanju ogljika je ustvariti pregled nad nameravano uvedbo teh tehnologij na nacionalni ravni, vključno s podatki o letnih količinah CO2, ki naj bi bil zajet do leta 2030, razčlenjenih po viru CO2, ki izvira iz naprav, za katere velja Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ali drugih virov, kot so biogeni viri ali neposredni zajem iz zraka, o načrtovani infrastrukturi za prenos CO2 in o možnih notranjih zmogljivostih za shranjevanje CO2 ter vbrizganih količinah CO2, ki naj bi bile na voljo leta 2030.

(6)

V priporočilih Komisije glede uspešnosti na podlagi uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (uredba o LULUCF) (8) je obravnavano izpolnjevanje obveznosti „nepresežka“ v obdobju 2021–2025 (obdobje 1) s strani države članice in doseganje njenega nacionalnega cilja za obdobje 2026–2030 (obdobje 2), pri čemer se upoštevajo pravila o uporabi prilagodljivosti iz navedene uredbe. V priporočilih Komisije je upoštevano tudi, da se bo kakršen koli presežek emisij v obdobju 1 na podlagi uredbe o LULUCF avtomatično prenesel v uredbo o porazdelitvi prizadevanj.

(7)

Da bi prilagajanje podnebnim spremembam lahko ustrezno podpiralo doseganje ciljev na področju energije in blažitve podnebnih sprememb, je nujno ugotoviti možna tveganja glede podnebnih sprememb ter analizirati podnebne ranljivosti in tveganja, ki bi lahko prizadeli zadevna območja, populacije in sektorje. V priporočilih Komisije glede prilagajanja je upoštevano, v kolikšnem obsegu je Irska v svoj posodobljeni NEPN vključila cilje prilagajanja podnebnim spremembam, ki upoštevajo podnebna tveganja, ki bi lahko Irski preprečila doseganje ciljev in ciljnih vrednosti energetske unije. Brez načrtovanja in izvedbe posebnih politik in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam je ogroženo doseganje ciljev razsežnosti energetske unije.

(8)

Priporočila Komisije o ambicijah Irske glede energije iz obnovljivih virov temeljijo na formuli iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999, ta pa temelji na objektivnih merilih, ter na glavnih politikah in ukrepih, ki manjkajo v osnutku posodobljenega načrta Irske, da bi lahko Irska pravočasno in stroškovno učinkovito dosegla svoj nacionalni prispevek k zavezujočemu cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov v višini vsaj 42,5 % leta 2030 ter k skupnemu prizadevanju, da bi ga zvišali na 45 % v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Priporočila Komisije temeljijo tudi na prispevku Irske k posebnim ciljem iz členov 15a, 22a, 23, 24 in 25 navedene direktive ter z njimi povezanim politikam in ukrepom za njen hiter prenos in izvajanje. V priporočilih se odraža pomembnost razvoja celovitega dolgoročnega načrtovanja za uvedbo energije iz obnovljivih virov, zlasti vetrne energije, da bi izboljšali prepoznavnost evropske proizvodnje in upravljavcev omrežja v skladu z evropskim svežnjem o vetrni energiji (11).

(9)	Priporočila Komisije glede nacionalnega prispevka k energijski učinkovitosti temeljijo na členu 4 Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta (12) o energetski učinkovitosti, formuli iz Priloge I k navedeni direktivi ter s tem povezanih politikah in ukrepih za njeno izvajanje.

(10)

V priporočilih Komisije je posebna pozornost namenjena ciljnim vrednostim, ciljem in prispevkom ter z njimi povezanim politikam in ukrepom za uresničitev načrta REPowerEU, da bi hitro odpravili odvisnost od ruskih fosilnih goriv. V njih so upoštevane izkušnje iz izvajanja svežnja Varčujmo s plinom za varno zimo (13). Odražajo tudi nujno potrebo po povečanju odpornosti energetskega sistema glede na obveznosti iz Uredbe (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta (14) o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta (15) o zanesljivosti oskrbe s plinom ter v skladu s priporočilom Komisije o shranjevanju energije (16).

(11)

V priporočilih Komisije je upoštevana potreba po pospešenem vključevanju notranjega trga energije, da bi dali večjo vlogo prožnosti ter okrepili položaj odjemalcev in jih zaščitili. V priporočilu Komisije je upoštevana tudi pomembnost ocene števila energetsko revnih gospodinjstev v skladu z zahtevami iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in iz Priporočila Komisije (EU) 2023/2407 (17).

(12)

V priporočilih Komisije se odraža pomembnost zagotavljanja zadostnih naložb v raziskave in inovacije na področju čiste energije, da bi spodbudili njen razvoj in zmogljivost za njeno proizvodnjo, vključno z ustreznimi politikami in ukrepi za energetsko intenzivne panoge in druga podjetja, ter potreba po strokovnem izpopolnjevanju delovne sile za neto ničelno industrijo, da bi utrdili močno, konkurenčno in čisto gospodarstvo v Uniji.

(13)	Priporočila Komisije temeljijo na zavezah v okviru Pariškega sporazuma za postopno opuščanje uporabe fosilnih goriv in na pomembnosti postopne odprave subvencij za fosilna goriva.

(14)

Priporočilo Komisije o potrebah po naložbah izhaja iz njene ocene glede tega, ali osnutek posodobljenega načrta zagotavlja splošen pregled potreb po naložbah, da bi dosegli cilje, ciljne vrednosti in prispevke za vse razsežnosti energetske unije, ali so v njem navedeni viri financiranja, ločeno po zasebnih in javnih virih, ali so v njem navedene naložbe usklajene z načrtom Irske za okrevanje in odpornost, območnimi načrti Irske za pravični prehod in specifičnimi priporočili za državo za obdobje 2022–2023 v okviru evropskega semestra ter ali vključuje trdno makroekonomsko oceno načrtovanih politik in ukrepov. NEPN bi moral zagotavljati preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter tako podpirati varnost naložb.

(15)	Priporočila Komisije odražajo bistveno pomembnost širokega regionalnega posvetovanja ter zagotavljanja zgodnjega in vključujočega posvetovanja o načrtu, vključno z učinkovito udeležbo javnosti z zadostnimi informacijami in v dovolj dolgem roku v skladu z Aarhuško konvencijo (18).

(16)

V priporočilih Komisije o pravičnem prehodu se odraža ocena glede tega, ali so v načrtu Irske dovolj poglobljeno navedeni pomembni socialni učinki podnebnega in energetskega prehoda ter učinki teh dveh prehodov na zaposlovanje in spretnosti ter ali so v njem ustrezno opisane primerne spremljevalne politike in ukrepi za spodbujanje pravičnega prehoda, ki hkrati prispevajo h krepitvi človekovih pravic in enakosti spolov.

(17)	Priporočila Komisije Irski temeljijo na oceni njenega osnutka posodobljenega NEPN (19), ki je objavljen skupaj s tem priporočilom.

(18)	Irska naj ta priporočila ustrezno upošteva pri pripravi svojega končnega posodobljenega celovitega NEPN, ki ga je treba oddati do 30. junija 2024.

PRIPOROČA, DA IRSKA UKREPA TAKO, DA:

določi stroškovno učinkovite dodatne politike in ukrepe, tudi v kmetijskem in prometnem sektorju, za premostitev predvidene vrzeli 31,8 odstotne točke za dosego nacionalnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 42 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj; zagotovi posodobljene projekcije za prikaz, kako bo z obstoječimi in načrtovanimi politikami dosežen cilj, in po potrebi opredeli, kako se bodo prilagodljivosti, ki so na voljo v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj, uporabile za zagotovitev skladnosti; dopolni informacije o politikah in ukrepih ter jasno navede njihov obseg, roke in po možnosti pričakovani učinek glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, tudi za ukrepe v programih financiranja Unije, kot je skupna kmetijska politika;

2.	navede količino emisij CO2, ki bi jih bilo mogoče letno zajeti do leta 2030, vključno z virom; navede podrobne podatke o prevozu zajetega CO2; navede skupno zmogljivost shranjevanja CO2 in vbrizgane količine, ki bodo na voljo do leta 2030;

opiše konkretno pot za dosego nacionalnega cilja za LULUCF, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2018/841; vključi dodatne ukrepe v sektorju LULUCF, pri čemer podrobno opredeli njihov časovni okvir in obseg ter količinsko opredeli njihove pričakovane učinke za zagotovitev, da so odvzemi toplogrednih plinov dejansko usklajeni s ciljem EU glede neto odvzemov za leto 2030 v višini –310 Mt ekvivalenta CO2 in ciljem glede odvzemov za državo v višini –626 kt ekvivalenta CO2, opredeljenim v Uredbi (EU) 2018/841; zagotovi jasne informacije o tem, kako se javna sredstva (tako sredstva Unije, vključno s skupno kmetijsko politiko, kot tudi državna pomoč) in zasebno financiranje prek shem za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine dosledno in učinkovito uporabljajo za dosego nacionalnega cilja glede neto odvzema; posreduje informacije o stanju in napredku, ki ga je treba doseči pri zagotavljanju izboljšav na ravni višjega reda/geografsko eksplicitnih naborov podatkov za spremljanje, poročanje in preverjanje v skladu z delom 3 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999;

zagotovi dodatno analizo pomembnih podnebnih ranljivosti in tveganj glede doseganja nacionalnih ciljev, ciljnih vrednosti in prispevkov ter politik in ukrepov v različnih razsežnostih energetske unije; bolje pojasni in, če je mogoče, količinsko opredeli povezavo s posebnimi cilji in politikami energetske unije, ki naj bi jih podpirali politike in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam; dovolj podrobno določi dodatne politike in ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam za podporo doseganju nacionalnih ciljev, ciljnih vrednosti in prispevkov v okviru energetske unije, vključno z ukrepi za ohranitev proizvodnih zmogljivosti električne energije in prihrankov energije v stanovanjskih stavbah;

znatno poveča ambicijo za vsaj 43-odstotni delež obnovljivih virov energije kot prispevek k zavezujočemu cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030, določenemu v členu 3(1) Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena, v skladu s formulo iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999; vključi okvirni začrtani potek, ki dosega referenčno vrednost za leti 2025 in 2027 iz člena 4(a)(2) Uredbe (EU) 2018/1999; zagotovi sprejetje zadostnih ukrepov za zapolnitev vrzeli do izhodiščne vrednosti za obnovljive vire energije za leto 2021, ki ni nižja od obveznega nacionalnega skupnega cilja glede deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2020 v skladu s členom 32(4) Uredbe (EU) 2018/1999;

navede ocenjene začrtane poteke in dolgoročni načrt uvajanja tehnologij obnovljivih virov energije v naslednjih desetih letih (z obeti do leta 2040); vključi okvirni cilj za inovativne tehnologije obnovljivih virov energije do leta 2030 v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena; vključi konkretne cilje, ki bodo prispevali k okvirnemu podcilju na področju stavb in industrije za leto 2030 in k zavezujočemu podcilju za obnovljiva goriva nebiološkega izvora v industriji do leta 2030 v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena; vključi okvirni cilj za obnovljive vire energije na področju ogrevanja in hlajenja za dosego dodatnih stopenj iz Priloge IA k Direktivi (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena, in okvirni cilj na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja za obdobje 2021–2030; navede cilj, ki ga Irska namerava doseči v prometnem sektorju z obveznostjo za dobavitelje goriva, vključno s podciljem za napredna biogoriva in obnovljiva goriva nebiološkega izvora, pri čemer naj zagotovi, da bo zadostoval za to, da bo v letu 2030 upoštevana najnižja raven obnovljivih goriv nebiološkega izvora;

nadalje opiše podrobne in količinsko opredeljene politike in ukrepe, tako da bo mogoče pravočasno in stroškovno učinkovito doseči nacionalni prispevek Irske k zavezujočemu cilju Unije glede 42,5-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2030, ob skupnem prizadevanju, da bi se ta delež poveča na 45 %; opiše zlasti, kako namerava pospešiti izdajanje dovoljenj, in podrobno navede tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, za katere namerava določiti „območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“ s hitrejšimi in enostavnejšimi postopki; vključi nadaljnje podrobne ukrepe za zagotovitev omogočitvenega okvira za večje povezovanje med elektroenergetskimi omrežji ter omrežji za ogrevanje in hlajenje, pa tudi za izrabo odpadne toplote; opiše, kako bo zajeta zasnova obveznosti za dobavitelje goriva v prometnem sektorju, ter vključi nadaljnje ukrepe za spodbujanje vodika v industriji in pripravo EU na trgovino z obnovljivim vodikom;

posreduje začrtane poteke oskrbe z biomaso po surovinah in poreklu, ki bi razlikovali med domačo proizvodnjo in uvozom; vključi oceno domače oskrbe z gozdno biomaso za proizvodnjo energije v obdobju 2021–2030 v skladu z okrepljenimi merili za trajnostnost iz Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena; vključi oceno združljivosti predvidene uporabe gozdne biomase za proizvodnjo energije z obveznostmi Irske na podlagi revidirane uredbe o LULUCF, zlasti za obdobje 2026–2030, skupaj z nacionalnimi ukrepi in politikami za zagotovitev take združljivosti; pojasni združljivost ukrepov pogozdovanja, predvidenega povečanja uporabe trdne biomase za energijo, ponorov LULUCF in biotske raznovrstnosti; pojasni nadaljnje ukrepe za spodbujanje trajnostne proizvodnje biometana glede na potencial Irske za trajnostni bioplin/biometan in njegovo proizvodnjo, profil porabe zemeljskega plina ter obstoječo infrastrukturo, uporabo digestata in aplikacije za biogeni CO2;

9.	kolikor je mogoče, navede pričakovano časovnico za faze postopka sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih politik in ukrepov za prenos in izvajanje določb Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena, zlasti za ukrepe iz prejšnjih točk;

10.

vključi nacionalni prispevek glede energijske učinkovitosti pri porabi končne energije k zavezujočemu cilju Unije glede porabe končne energije za leto 2030 v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2023/1791 in Prilogo I k navedeni direktivi, ali prispevek, ki bo enak popravljenemu okvirnemu nacionalnemu prispevku, ki ga bo Komisija posredovala vsaki državi članici do 1. marca 2024 na podlagi člena 4(5) navedene direktive; vključi nacionalni prispevek glede energijske učinkovitosti pri porabi primarne energije k okvirnemu cilju Unije glede porabe primarne energije v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2023/1791 in Prilogo I k navedeni direktivi; vključi količino zmanjšanja porabe energije, ki jo morajo doseči vsi javni organi, ločeno po sektorjih, ter količino skupnih prihrankov energije, ki jih je treba doseči v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030, in pojasnilo o tem, kako je bilo določeno izhodišče za izračun;

11.

predstavi celovite politike in ukrepe za doseganje nacionalnih prispevkov k energijski učinkovitosti in zlasti, kako se bo izvajalo načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“; dodatno količinsko določi pričakovane prihranke energije zaradi načrtovanih ukrepov za dosego ciljev energijske učinkovitosti za leto 2030; opredeli zanesljive programe in sheme podpore za financiranje energijske učinkovitosti, ki bodo lahko pritegnili zasebne naložbe in dodatno sofinanciranje; zagotovi dodatne informacije o vlogi nacionalnega sklada za energetsko učinkovitost, kot je opredeljen v členu 30 Direktive (EU) 2023/1791, pri zagotavljanju nacionalnih prispevkov za energijsko učinkovitost k ciljem EU, vključno z uporabo finančnih instrumentov v okviru sklada;

12.

vključi posodobljeno raven ambicije za zagotovitev visoko energijsko učinkovitega in razogljičenega nacionalnega stavbnega fonda ter preoblikovanje obstoječih stavb v brezemisijske stavbe do leta 2050, skupaj z vmesnimi mejniki za leti 2030 in 2040 ter primerjavo z najnovejšo dolgoročno strategijo prenove; podpre cilje za razogljičenje stavb z zagotovitvijo dodatnih informacij o politikah in ukrepih, vključno z njihovimi stroški in pričakovanim učinkom na prihranke energije, za izvajanje skladne dolgoročne strategije prenove;

13.

podrobneje pojasni načrtovane ukrepe za nadaljnjo diverzifikacijo svoje oskrbe s plinom in za nadaljnje spodbujanje zmanjševanja povpraševanja po plinu do leta 2030; okrepi odpornost energetskega sistema, zlasti s pojasnitvijo cilja in načrtovanih ukrepov za uvedbo shranjevanja energije ter pripravo politik in ukrepov za vključitev zahtev prilagajanja podnebnim spremembam v energetski sistem; oceni ustreznost irske naftne infrastrukture (rafinerija, zaloge nafte, pristanišča, naftovodi) ob pričakovanem upadu povpraševanja po nafti in premiku v smeri bolj nizkoogljičnih alternativ;

14.

navede jasne cilje in ciljne vrednosti za prilagajanje odjema v načrtu za prožnost odjema ter določi jasno časovnico za načrtovane spremembe sistemskih storitev za večjo prožnost energetskega sistema glede na oceno potreb po prožnosti. opiše, kako namerava Irska olajšati povezovanje energetskih sistemov v okviru člena 20a Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena; opredeli v prihodnost usmerjene cilje in ciljne vrednosti za povezovanje trgov, zlasti glede ukrepov, s katerimi bo zagotovila, da bodo veleprodajni trgi konkurenčni in da novi udeleženci na trgu ne bodo v slabšem položaju; pojasni, kako lahko ukrepi iz osnutka posodobljenega NEPN prispevajo k razvoju konkurenčnejših maloprodajnih energetskih trgov in krepitvi vloge potrošnikov na maloprodajnem trgu;

15.

navede specifičen merljiv cilj za zmanjšanje energetske revščine, kot se zahteva z Uredbo (EU) 2018/1999 in ob upoštevanju Priporočila (EU) 2023/2407; pojasni predvideno uporabo ukrepov za energijsko učinkovitost v okviru sheme obveznosti energijske učinkovitosti za zmanjšanje energetske revščine, kot se zahteva z Uredbo (EU) 2018/1999;

16.

nadalje pojasni nacionalne cilje na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti za uvajanje čistih tehnologij ter začrta pot za obdobji do let 2030 in 2050, da bi podprla razogljičenje industrije in spodbudila prehod podjetij na neto ničelno in krožno gospodarstvo; predlaga politike in ukrepe za spodbujanje razvoja krožnih in neto ničelnih projektov, tudi tistih, ki so pomembni za energetsko intenzivno industrijo; opiše predvidljiv in poenostavljen regulativni okvir za postopke izdaje dovoljenj ter način poenostavitve dostopa do nacionalnega financiranja, kjer je potrebno; navede podrobne politike in ukrepe za digitalizacijo energetskega sistema, razvoj spretnosti, povezanih s čisto energijo, in omogočanje odprte in pravične trgovine za odporne in trajnostne dobavne verige ključnih neto ničelnih komponent in opreme;

17.

navede reforme in ukrepe za pritegnitev zasebnih naložb, ki so potrebne za dosego energetskih in podnebnih ciljev; izboljša in razširi analizo potreb po naložbah, da se vključi celovit in usklajen pregled potreb po javnih in zasebnih naložbah, in sicer združeno in po sektorjih; dopolni pristop „od zgoraj navzdol“ za celotno gospodarstvo z oceno posameznih projektov po načelu „od spodaj navzgor“; vključi razčlenitev skupnih potreb po naložbah z dodatnimi informacijami o nacionalnih in regionalnih virih financiranja, virih financiranja Unije in zasebnih virih financiranja, ki bi jih bilo treba pritegniti; doda kratek opis vrste shem finančne podpore, izbranih za izvajanje politik in ukrepov, ki se financirajo iz javnega proračuna, in uporabe instrumentov mešanega financiranja, pri katerih se uporabljajo nepovratna sredstva, posojila, tehnična pomoč in javne garancije, vključno z vlogo nacionalnih spodbujevalnih bank v zadevnih shemah in/ali načini pritegnitve zasebnega financiranja; kot vir financiranja upošteva stroškovno učinkovito ustvarjanje prenosov na druge države članice v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj; poda zanesljivo oceno makroekonomskega vpliva načrtovanih politik in ukrepov;

18.	opiše, kako so politike in ukrepi iz posodobljenega načrta usklajeni z nacionalnim načrtom Irske za okrevanje in odpornost;

19.	podrobno pojasni, kako in do kdaj namerava Irska postopno ukiniti subvencije za fosilna goriva; podrobneje navede, kako namerava Irska postopno opustiti trdna fosilna goriva za proizvodnjo električne energije, in sicer s pojasnitvijo s tem povezanih zavez in ukrepov;

20.	podrobneje opredeli analitično podlago z navedbo projekcij v okviru načrtovanih politik in ukrepov o tem, kako se bo energetski sistem razvijal do leta 2040;

21.

navede podrobnejše podatke o socialnih posledicah podnebnega in energetskega prehoda, njunih posledicah za zaposlovanje in spretnosti ali kakršnih koli drugih distribucijskih učinkih ter o načrtovanih ciljih in ukrepih za podporo pravičnemu prehodu v bolj celostnem pristopu na nacionalni ravni; navede obliko podpore, učinek pobud, ciljne skupine, namenske vire in okvir za spremljanje, pri čemer naj upošteva priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (20); kolikor je mogoče, vključi več elementov, ki bi zagotovili ustrezno analitično podlago za pripravo prihodnjega socialnega načrta za podnebje v skladu z Uredbo (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta (21), vključno z navedbami o tem, kako naj bi ocenjevali izzive in socialne učinke sistema trgovanja z emisijami iz zgorevanja goriv v stavbah, cestnem prometu in dodatnih sektorjih na najranljivejše osebe, ter omogočili navedbo potencialnih upravičencev in ustrezen okvir politike; pojasni, kako bo okvir politike, opredeljen v NEPN, prispeval k pripravi irskega socialnega načrta za podnebje in kako bo zagotovljena usklajenost med obema načrtoma;

22.

zagotovi jasen in natančen pregled nad tem, kako bo postopek posvetovanja omogočil sodelovanje vseh ustreznih organov, državljanov in deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, pri pripravi končnega posodobljenega načrta, vključno z informacijami o časovnem okviru in trajanju različnih posvetovanj; zagotovi podroben povzetek stališč, ki so jih med posvetovanji izrazili različni akterji, in povzetek o tem, kako so bila upoštevana;

23.

razširi že doslej dobro regionalno sodelovanje s sosednjimi državami članicami na vseh področjih in v vzpostavljenem regijskem okviru za sodelovanje, kot je skupina na visoki ravni za sodelovanje na področju energetike v Severnem morju (NSEC); opiše, kako namerava Irska do leta 2025 vzpostaviti okvir za sodelovanje z drugimi državami članicami v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2023/2413; si še naprej prizadeva za podpis potrebnih solidarnostnih sporazumov o zanesljivosti oskrbe s plinom s sosednjimi državami (z Belgijo in Nizozemsko);

V Bruslju, 23. februarja 2024

Za Komisijo

Kadri SIMSON

članica Komisije

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

(2) UL C 495, 29.12.2022, str. 24.

(3) COM(2022) 230 final.

(4) SWD(2022) 615 final, SWD(2023) 607 final.

(5) COM(2022) 615 final. SWD(2023) 607 final.

(6) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/857 z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 (UL L 111, 26.4.2023, str. 1).

(7) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(8) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o poročanju in skladnosti ter določitve ciljev držav članic za leto 2030, in Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda (UL L 107, 21.4.2023, str. 1).

(9) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(10) Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj).

(11) Sporočilo o evropskem akcijskem načrtu za vetrno energijo (COM(2023) 669 final z dne 24. oktobra 2023) in sporočilo o uresničevanju ambicij EU za energijo iz obnovljivih virov na morju (COM(2023) 668 final).

(12) Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (UL L 231, 20.9.2023, str. 1).

(13) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Varčujmo s plinom za varno zimo (COM(2022) 360 final).

(14) Uredba (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L 158, 14.6.2019, str. 1).

(15) Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1).

(16) Priporočilo Komisije z dne 14. marca 2023 o shranjevanju energije – temelj razogljičenega in varnega energetskega sistema EU (UL C 103, 20.3.2023, str. 1).

(17) Priporočilo Komisije (EU) 2023/2407 z dne 20. oktobra 2023 o energijski revščini (UL L 2023/2407, 23.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2023/2407/oj).

(18) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (Aarhuška konvencija).

(19) SWD(2024) 42 final.

(20) Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (UL C 243, 27.6.2022, str. 35).

(21) Uredba (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1).