(1)

Storitve kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, obstajajo že več let in dopolnjujejo druge nastanitvene storitve, kot so hoteli, mladinska prenočišča ali prenočišča z zajtrkom. Obseg storitev kratkoročnega najema nastanitve se zaradi rasti gospodarstva platform po vsej Uniji znatno povečuje. Čeprav se s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ustvarjajo številne priložnosti za goste, gostitelje in celoten turistični ekosistem, je njihova hitra rast, zlasti za lokalne skupnosti in javne organe, povzročila pomisleke in izzive, kot so njihov prispevek k zmanjšanju števila stanovanj, ki so na voljo za dolgotrajno oddajanje v najem, ter zvišanje najemnin in cen stanovanj. Ta uredba se osredotoča na enega od glavnih izzivov, in sicer pomanjkanje zanesljivih informacij o storitvah kratkoročnega najema nastanitve, kot so na primer istovetnost gostitelja ter kraj ponujanja teh storitev in njihovo trajanje. Zaradi pomanjkanja takih informacij organi težko ocenijo njihov dejanski vpliv ter razvijejo in uveljavijo ustrezen in sorazmeren odziv politike.

(2)

Javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejemajo vse več ukrepov za pridobivanje informacij od gostiteljev in spletnih platform za kratkoročni najem, in sicer z uvedbo sistemov registracije in drugih zahtev glede preglednosti, tudi na spletnih platformah za kratkoročni najem. Vendar se pravne obveznosti glede ustvarjanja in souporabe podatkov, kar zadeva njihov obseg in pogostost ter s tem povezane postopke, v državah članicah in med njimi precej razlikujejo. Velika večina spletnih platform za posredovanje storitev kratkoročnega najema nastanitve opravlja storitve čezmejno in dejansko na celotnem notranjem trgu. Različne zahteve glede preglednosti in souporabe podatkov ovirajo polno uresničitev potenciala storitev kratkoročnega najema nastanitve, kar negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Da bi se storitve kratkoročnega najema nastanitve na notranjem trgu pravično, nedvoumno in pregledno opravljale kot del uravnoteženega turističnega ekosistema, ki platformam zagotavlja priložnosti, hkrati pa spoštuje cilje javnih politik, bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in ciljno usmerjen sklop pravil.

(3)

Zato bi bilo treba določiti usklajena pravila o ustvarjanju in souporabi podatkov za storitve kratkoročnega najema nastanitve, da se izboljša dostop do podatkov o opravljanju takih storitev in njihova kakovost za javne organe, zaradi česar bi lahko javni organi učinkovito in sorazmerno oblikovali in izvajali politike o takih storitvah.

(4)

Kadar se države članice odločijo uvesti zahteve glede preglednosti, bi bilo treba določiti pravila za uskladitev takih zahtev za opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve prek spletnih platform za kratkoročni najem. V skladu s tem bi bilo treba določiti usklajena pravila v zvezi s spletnimi platformami za kratkoročni najem za sisteme registracije in zahteve glede souporabe podatkov, kadar države članice odločijo vzpostaviti take sisteme ali uvesti take zahteve. Da bi se dosegla učinkovita uskladitev in zagotovila enotna uporaba zadevnih pravil, bi morale države članice predpise o dostopu do podatkov iz spletnih platform za kratkoročni najem sprejemati le v okviru posebne ureditve, določene v tej uredbi. Tako naj bi se zagotovilo, da države članice ne bodo urejale zahteve glede souporabe podatkov, ne da bi vzpostavile potrebne sisteme registracije, podatkovne zbirke in enotno digitalno vstopno točko ter ne da bi se spletnim platformam za kratkoročni najem na notranjem trgu omogočila souporaba podatkov, ki je sorazmerna, skladna z zahtevami o varstvu zasebnosti in varna. Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic, da sprejmejo in ohranijo zahteve za dostop do trga v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve s strani gostiteljev, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, minimalnimi standardi kakovosti ali količinskimi omejitvami, če so take zahteve potrebne in sorazmerne za zaščito ciljev javnega interesa v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). V kontekstu kratkoročnega najema nastanitev je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) pomanjkanje najemnih stanovanj prepoznalo kot nujen razlog v javnem interesu, ki upravičuje sprejetje ukrepov, ki so nediskriminatorni in sorazmerni glede na zastavljeni cilj. Prizadevanja držav članic za razvoj politik in predpisov, skladnih s pravom Unije, bi bilo treba podpirati z zanesljivimi podatki, razpoložljivimi na enotni podlagi. Kot je bilo pojasnjeno v sodni praksi Sodišča, morajo države članice morebitne omejitve dostopa do trga za gostitelje utemeljiti na podlagi podatkov in dokazov.

(5)

Ta uredba ni namenjena zagotovitvi skladnosti s carinskimi ali davčnimi predpisi in ne vpliva na pristojnosti držav članic na področju kaznivih dejanj. Posledično ne vpliva na pristojnost držav članic ali Unije na teh področjih ali na morebitne instrumente prava Unije ali nacionalnega prava, sprejete na podlagi takih pristojnosti, v zvezi z dostopom, souporabo in uporabo podatkov na teh področjih. Zato bi morala biti morebitna prihodnja uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo na podlagi te uredbe, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali za davčne ali carinske namene, skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom.

(6)

Ta uredba bi se morala uporabljati za storitve, ki zajemajo poslovno ali neposlovno oddajanje opremljene nastanitve v kratkoročni najem proti plačilu, in kot je nadalje določeno v nacionalnem pravu. Glede na to, da države članice uporabljajo različne pristope, se lahko storitve kratkoročnega najema nastanitve na primer nanašajo na sobo v primarnem ali sekundarnem prebivališču gostitelja ali na celotno bivališče na kopnem ali vodi, ki se daje v najem za omejeno število dni na leto, ali eno ali več nepremičnin, ki jih je gostitelj kupil kot naložbo za oddajanje v kratkoročni najem, običajno za manj kot leto v enem letu. Za opravljanje kratkoročne storitve se ne bi smela šteti ponudba opremljene nastanitve za trajnejšo uporabo, običajno za eno leto ali več. Storitve kratkoročnega najema nastanitve ne bi smele biti omejene na enote, ki se oddajajo v najem za turistične ali prostočasne namene, temveč bi morale zajemati tudi kratkotrajno bivanje za druge namene, kot so poslovni nameni ali nameni študija.

(7)

Pravila iz te uredbe se ne bi smela uporabljati za hotele in druge podobne turistične nastanitve, vključno z letoviškimi hoteli, apartmajskimi hoteli, mladinskimi prenočišči ali moteli, saj so podatki za tovrstne nastanitve običajno na voljo in dobro dokumentirani. Ta pravila prav tako ne bi smela zajemati nastanitev v kampih ali na parkiriščih za avtodome in prikolice, kot so šotori, počitniške prikolice ali avtodomi, glede na to, da so take nastanitve običajno na namenskih območjih, kot so tabori ali avtokampi, in nimajo vpliva na stanovanja, ki bi bil primerljiv z vplivom storitev kratkoročnega najema nastanitve.

(8)

Pravila iz te uredbe bi bilo treba uporabljati za spletne platforme v smislu člena 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki gostom omogočajo, da z gostitelji sklepajo pogodbe na daljavo o opravljanju storitev kratkoročnega najema nastanitve. Zato bi bilo treba s področja uporabe te uredbe izključiti spletne strani ali druga elektronska sredstva, ki povezujejo gostitelje in goste ter nimajo nadaljnje vloge pri sklepanju neposrednih transakcij. Ta pravila ne bi smela zajemati spletnih platform za posredovanje storitev kratkoročnega najema nastanitve brez plačila, na primer spletnih platform za posredovanje izmenjave stanovanj, razen če zaradi njihove specifične zasnove vključujejo plačila, vključno z vsakršno obliko ekonomske kompenzacije.

(9)

Postopki registracije pristojnim organom omogočajo, da zbirajo informacije o gostiteljih in enotah, ki se nanašajo na storitve kratkoročnega najema nastanitve. Registracijska številka, ki je edinstven identifikator najete enote, bi morala omogočiti, da se lahko podatki, ki jih zbirajo in souporabljajo spletne platforme za kratkoročni najem, ustrezno pripišejo gostiteljem in enotam. Ta registracijska številka bi morala biti vključena v javen in lahko dostopen register in države članice bi morale zagotoviti, da ta registracijska številka ne vključuje osebnih podatkov. Zato bi morali pristojni organi v državah članicah, ki so uvedle zahtevo, da spletne platforme za kratkoročni najem posredujejo podatke, uvesti ali ohraniti postopke registracije za gostitelje in njihove enote. Da se enotam ob vnosu na seznam ne bi pripisala več kot ena registracijska številka, bi se moral za vsako enoto v državi članici voditi samo en postopek registracije bodisi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Obveznosti registracije, določene s to uredbo, ne bi smele posegati v druge morebitne obveznosti obveščanja, ki izhajajo iz prava Unije ali nacionalnega prava kot posledica obdavčitve, popisa prebivalstva in zbiranja statističnih podatkov.

(10)

Da bi lahko pristojni organi pridobili potrebne informacije in podatke, ne da bi spletnim platformam za kratkoročni najem in gostiteljem naložili nesorazmerno breme, je treba določiti skupni pristop k postopkom registracije v državah članicah, ki je omejen na osnovne informacije, ki omogočajo natančno identificiranje enote in ugotavljanje istovetnosti gostitelja. Zato bi morale države članice zagotoviti, da gostitelji in enote po predložitvi vseh ustreznih informacij in dokumentov pridobijo registracijsko številko. Gostitelji bi morali imeti za dokončanje navedenih postopkov registracije možnost identifikacije in avtentikacije s sredstvi elektronske identifikacije, izdanimi na podlagi priglašene sheme elektronske identifikacije na podlagi Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Registracija bi morala biti, kadar je to mogoče, brezplačna ali po razumni in sorazmerni ceni, ki ne bi smela presegati stroškov zadevnega upravnega postopka. Zagotoviti bi bilo treba tudi, da imajo gostitelji možnost vse zahtevane dokumente predložiti v digitalni obliki. Še naprej pa bi jih moralo biti mogoče predložiti tudi v nespletni obliki, da se zadosti potrebam digitalno slabše usposobljenih ali opremljenih uporabnikov, zlasti starejših.

(11)

Gostitelji bi morali zagotoviti informacije o sebi, enotah, ki jih ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve, in druge potrebne informacije, tako da pristojni organi poznajo istovetnost gostitelja in njegove kontaktne podatke ter točen naslov enote, vrsto (npr. hiša, stanovanje, soba, skupna soba ali druga ustrezna kategorija, kot je določeno v nacionalnem pravu) in značilnosti enote. Da bi bilo mogoče enoto točno identificirati, bi bilo treba od gostitelja zahtevati specifične informacije, kot so številka stanovanja in poštnega predala ter nadstropje, v katerem je enota, ali sklic iz zemljiške knjige. Kadar je ustrezno, se lahko od gostiteljev zahteva tudi, da naznanijo, ali so od ustreznih organov pridobili dovoljenje za opravljanje storitev iz Direktive 2006/123/ES, če je taka zahteva po dovoljenju v skladu s pravom Unije. Informacije o uporabi sistema dovoljenj, pravicah gostiteljev, kar zadeva sistem dovoljenj, in zlasti o razpoložljivih pravnih sredstvih v primeru spora, bi morale biti gostiteljem enostavno dostopne, kot je določeno v Direktivi 2006/123/ES. Ta uredba ne posega v morebitne zahteve za dostop do trga, ki se lahko uporabljajo ločeno in zadevajo opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve. Samodejna izdaja registracijske številke s strani pristojnih organov ne posega v oceno, ali gostitelji izpolnjujejo zahteve za dostop do trga v skladu s pravom Unije. Pri opisu značilnosti enote je treba navesti, ali se ponuja celotna enota ali njen del in ali gostitelj enoto uporablja za stanovanjske namene kot primarno ali sekundarno prebivališče ali za druge namene. Gostitelji bi morali navesti tudi informacije o največjem številu ležišč in gostov, ki so lahko nameščeni v enoti.

(12)

Države članice bi morale imeti možnost, da od gostiteljev zahtevajo predložitev dodatnih informacij in dokumentov, ki potrjujejo skladnost z zahtevami iz nacionalnega prava, kot so zdravstvene in varnostne zahteve ter zahteve glede varstva potrošnikov. Države članice bi lahko za zagotovitev enakega dostopa in vključenosti, ki sta bistvena, da lahko invalidi živijo samostojno in so v polnosti udeleženi v vseh vidikih življenja, od gostiteljev zlasti zahtevale, da zagotovijo informacije o dostopnosti enot, ki se ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve, za invalide glede na nacionalne, regionalne ali lokalne zahteve glede dostopnosti. Države članice bi morale imeti možnost gostiteljem omogočiti, da navedejo, ali proti plačilu opravljajo dodatne storitve. Vendar bi morale biti vse zahteve v skladu z načeloma nediskriminacije in sorazmernosti, kar pomeni, da morajo biti ustrezne in potrebne za doseganje zakonitega regulativnega cilja, ter s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Direktivo 2006/123/ES. Zahteva po predložitvi dodatnih informacij in dokumentov se ne bi smela uporabljati za izogibanje pravilom, ki se uporabljajo za sisteme dovoljenj iz Direktive 2006/123/ES. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da gostiteljem naložijo zahteve glede informacij, ki so v skladu s pravom Unije v zvezi z vprašanji, ki jih ta uredba ne ureja, kot je brezplačno bivanje, tudi kadar dogovori o gostovanju zadevajo ranljive posameznike, kot so begunci ali upravičenci do začasne zaščite.

(13)

Kadar informacije in dokumenti, ki jih v postopku registracije predložijo gostitelji, veljajo omejeno obdobje, na primer osebni dokument ali potrdilo o požarni ali drugi varnosti, bi morali imeti gostitelji možnost, da jih posodobijo. Kadar gostitelj posodobljenih informacij in dokumentov ne predloži, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da začasno prekličejo veljavnost registracijske številke, dokler niso predložene posodobljene informacije ali dokumenti. Informacije in dokumente, ki jih predloži gostitelj, bi bilo treba hraniti celotno obdobje veljavnosti registracijske številke in največ 18 mesecev po zahtevku gostitelja za izbris enote iz registra, da se pristojnim organom omogoči učinkovito izvajanje ustreznih pregledov tudi po izbrisu enote iz registra, razen če so informacije ali dokumenti v skladu s pravom potrebni za druge namene, kot so tekoči sodni postopki, in se zanje uporabljajo zaščitni ukrepi za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(14)

Informacije in dokumente, ki jih gostitelji predložijo v postopku registracije, bi morali pristojni organi preveriti šele po izdaji registracijske številke. Gostiteljem je primerno omogočiti, da v razumnem roku, ki ga določijo pristojni organi, popravijo predložene informacije in dokumente, za katere pristojni organi menijo, da so nepopolni ali netočni. Pristojni organ bi moral biti pooblaščen, da začasno prekliče veljavnost registracijske številke v primerih očitnih in resnih dvomov o verodostojnosti in veljavnosti informacij ali dokumentov, ki jih je predložil gostitelj. V teh primerih bi morali pristojni organi gostitelje obvestiti o svoji nameri, da začasno prekličejo veljavnost registracijske številke, in razlogih za tak začasni preklic. Kadar gostitelj z namerno kršitvijo ali iz hude malomarnosti ni popravil zahtevanih informacij ali je predložil napačne ali neveljavne informacije, bi morali imeti pristojni organi tudi možnost, da prekličejo registracijsko številko ali sprejmejo nadaljnje ukrepe, da se prepreči komercialno izkoriščanje enote, kot je določeno v nacionalnem pravu. Gostitelji bi morali imeti možnost, da podajo izjavo ter da po potrebi v razumnem roku popravijo predložene informacije in dokumente. Kadar je bila veljavnost registracijske številke začasno preklicana ali kadar je bila preklicana, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da izdajo odredbo, v skladu s katero morajo spletne platforme za kratkoročni najem brez nepotrebnega odlašanja odstraniti vnos na seznamu v zvezi z zadevno enoto ali onemogočiti dostop do njega. Navedene odredbe bi morale vključevati vse potrebne informacije za identificiranje vnosa na seznam, vključno z enotnim naslovom vira (URL) vnosa na seznam.

(15)

Kadar se uporablja postopek registracije, bi morali gostitelji spletnim platformam za kratkoročni najem posredovati svoje registracijske številke, prikazati vsako registracijsko številko na vsakem ustreznem seznamu in gostom posredovati registracijsko številko enote. Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalno pravo pristojnim organom omogoča, da spletnim platformam za kratkoročni najem, kadar se uporablja postopek registracije, odredijo, da predložijo dodatne informacije o določeni enoti in s seznama odstranijo vnose, povezane z enotami, ki se ponujajo brez registracijske številke ali z neveljavno registracijsko številko, ali v primerih zlorabe. Zlorabo registracijske številke je mogoče razumeti kot nepravilno uporabo registracijske številke, na primer uporabo ene številke za več kot eno enoto.

(16)

Spletne platforme za kratkoročni najem so trenutno glavni kanal za ponujanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, zato je treba zagotoviti varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter prispevati k preprečevanju nezakonitih ponudb tovrstnih storitev, da se zaščitijo potrošniki, zagotovi poštena konkurenca in po potrebi prispeva k boju proti goljufijam na tem področju. Člen 31 Uredbe (EU) 2022/2065 določa nekatere zahteve glede potrebne skrbnosti, ki jih morajo izpolniti ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci. Navedene zahteve se uporabljajo za spletne platforme za kratkoročni najem v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, ki se obravnavajo kot trgovci. Vendar je za sektor kratkoročnega najema nastanitve značilno, da so gostitelji pogosto fizične osebe, ki storitve kratkoročnega najema nastanitve občasno ponujajo med sorodnimi akterji in ne izpolnjujejo nujno pogojev, da se v skladu s pravom Unije obravnavajo kot „trgovci“. V skladu s konceptom in ciljem „skladnosti zasnove“ na podlagi člena 31 Uredbe (EU) 2022/2065 in da lahko pristojni organi preverijo, ali so izpolnjene veljavne zahteve glede registracije, je zato ustrezno uporabiti posebne pogoje za skladnost zasnove v okviru storitev kratkoročnega najema nastanitve, vključno s storitvami, ki jih ponujajo gostitelji, ki se na podlagi prava Unije ne obravnavajo kot trgovci. Spletne platforme za kratkoročni najem bi morale zagotoviti, da se storitve v primerih, ko gostitelj izjavi, da se registracijska številka uporablja, a je ni navedel, ne ponujajo, ter da se v primerih, ko je registracijska številka navedena, ta tudi prikaže. To pa za spletne platforme za kratkoročni najem ne bi smelo ustvariti obveznosti, da izvajajo splošni nadzor nad storitvami, ki jih prek platforme ponujajo gostitelji, niti splošne obveznosti iskanja dejstev, usmerjene v ocenjevanje točnosti registracijske številke pred objavo ponudbe storitev kratkoročnega najema nastanitve. V zvezi s tem je ob upoštevanju, da bi moral gostitelj, kadar je to ustrezno, izpolnjevati obveznosti registracije, preden se enota ponudi na spletnih platformah za kratkoročni najem, in da se dopolni okvir iz te uredbe za preprečevanje vnosov na seznam, ki niso združljivi z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, primerno, da se v okviru storitev kratkoročnega najema nastanitve uporabijo posebne dodatne zahteve. Spletne platforme za kratkoročni najem bi si morale po prejemu izjave gostiteljev o tem, ali se enota, ki se ponuja za storitve kratkoročnega najema nastanitve, nahaja na območju, na katerem je bil uveden ali se uporablja postopek registracije, in preden zadevnemu gostitelju dovolijo uporabo svojih storitev, in sicer na podlagi seznamov, ki jih dajo na voljo države članice, in prek enotnih digitalnih vstopnih točk, kar najbolj prizadevati, da ocenijo, ali je izjava, za točnost katere so za namene te uredbe odgovorni gostitelji, popolna, v kolikor se lahko ocena izvede sorazmerno z avtomatiziranimi orodji.

(17)

Pristojni organi v državah članicah, ki so uvedle zahtevo, da spletne platforme za kratkoročni najem posredujejo podatke o dejavnostih gostiteljev in imajo vzpostavljene sisteme registracije, bi morali imeti možnost redno pridobivati podatke o dejavnosti od spletnih platform za kratkoročni najem. Vrste podatkov, ki se lahko pridobijo, bi morale biti povsem harmonizirane in vključevati informacije o številu noči, za katero je bila najeta registrirana enota, številu gostov, ki jim je bila enota dana v najem na noč, državah prebivališča gostov, ob upoštevanju morebitnih sprememb prvotne rezervacije, točnem naslovu enote, registracijski številki in URL vnosa enote na seznam, da bi omogočili ugotavljanje istovetnosti gostitelja. Obveznost posredovanja podatkov o dejavnosti, registracijske številke in URL vnosa enote na seznam pa velja le za spletne platforme za kratkoročni najem, ki so dejansko posredovale pri sklenitvi neposrednih transakcij med gostitelji in gosti, saj lahko le navedene platforme zbirajo podatke, kot na primer o številu noči, za katero je bila najeta enota, in številu gostov, ki so najeli enoto na noč. V primeru tehnične težave, ki vpliva na prenos podatkov s strani spletnih platform za kratkoročni najem, bi moral imeti pristojni organ pravico, da od spletne platforme za kratkoročni najem zahteva ponovno predložitev podatkov, ki jih ta ima. Države članice ne bi smele ohranjati ali uvajati ukrepov, v skladu s katerimi morajo spletne platforme za kratkoročni najem poročati o ponudnikih storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovih dejavnostih, ki se razlikujejo od tistih, navedenih v tej uredbi, razen če ni v pravu Unije določeno drugače. Te informacije bi morale odražati dejansko stanje v referenčnem obdobju, ob upoštevanju morebitnih sprememb prvotne rezervacije. V primeru, da se enota ponuja na različnih spletnih platformah za kratkoročni najem, bi morala obveznost predložitve navedenih informacij veljati le za tiste spletne platforme za kratkoročni najem, na katerih je z gostiteljem sklenjena pogodba, da ne bi bile iste informacije posredovane večkrat z različnih spletnih platform za kratkoročni najem. Brez poseganja v izjemo od odgovornosti iz Uredbe (EU) 2022/2065 bi morale spletne platforme za kratkoročni najem zagotoviti, da so nabori podatkov, ki se na podlagi te uredbe pošljejo pristojnim organom, popolni in točni. Pri tem bi se morale opirati na informacije, ki jih predloži gostitelj, ko enoto ponudi na teh spletnih platformah za kratkoročni najem. Bistveno je zagotoviti, da spletne platforme za kratkoročni najem svoje vmesnike zasnujejo na način, ki omogoča lažjo predložitev informacij, s čimer se zagotovi, da lahko gostitelji vse ustrezne informacije predložijo pred vnosom njihove enote na seznam, vendar bi morali gostitelji ostati odgovorni za to, da je njihova dejavnost skladna z veljavnimi pravili.

(18)

Da bi se v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 zagotovila ustrezna in relevantna obdelava osebnih podatkov, ki je omejena na to, kar je potrebno glede na namene, za katere se podatki obdelujejo, se od spletnih platform za kratkoročni najem ne bi smelo zahtevati, naj sporočajo dodatne informacije o istovetnosti gostiteljev in o enotah, glede na to, da pristojni organi take informacije že zbirajo v postopkih registracije, ki se uporabljajo za gostitelje.

(19)

Od spletnih platform za kratkoročni najem, ki se štejejo za mala ali mikro podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (8), se ne bi smelo pričakovati, da bodo za souporabo podatkov uporabljale sredstva za komunikacijo med napravami, če v prejšnjem četrtletju niso dosegle mesečnega povprečja 4 250 vnosov na seznam v Uniji. Uporaba ročnih sredstev za souporabo podatkov z enotno digitalno vstopno točko bi spletnim platformam omogočila, da se zmanjša njihovo breme zagotavljanja skladnosti in upoštevajo njihova finančna sredstva ali tehnični viri, hkrati pa še vedno zagotovi, da pristojni organi prejmejo ustrezne podatke. Predpostavlja se, da bi morale imeti spletne platforme za kratkoročni najem, ki so mala ali mikro podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES, ki dosegajo ali presegajo ta prag, že vzpostavljene sisteme, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev glede prenosa podatkov med napravami.

(20)

Od spletnih platform za kratkoročni najem bi bilo treba zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti poročanja glede storitev kratkoročnega najema nastanitve, pri katerih posredujejo, v zvezi z enotami na območju, kjer je bil uveden postopek registracije in če je država članica vzpostavila enotno digitalno vstopno točko. Te informacije je treba zbirati in souporabljati, da bi lahko pristojni organi spremljali skladnost s postopki registracije, ki se uporabljajo za gostitelje, ter da bi lahko države članice razvile in izvajale ustrezne in sorazmerne politike na področju storitev kratkoročnega najema nastanitve.

(21)

Da se spletne platforme za kratkoročni najem ne bi soočale z različnimi tehničnimi zahtevami in različnimi točkami dostopa za souporabo podatkov v državi članici, bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enotno digitalno vstopno točko kot vstopno mesto za elektronski prenos podatkov med spletnimi platformami za kratkoročni najem in pristojnimi organi, s čimer bi se zagotovili pravočasni, zanesljivi in učinkoviti postopki souporabe podatkov.

(22)

Enotne digitalne vstopne točke bi morale olajšati zmožnost spletnih platform za kratkoročni najem, da naključno preverjajo veljavnost registracijske številke ali točnost izjav, da bi se zmanjšale napake in nedoslednosti v zvezi s prenosom podatkov ter olajšalo njihovo breme zagotavljanja skladnosti. Četudi enotna digitalna vstopna točka ne zahteva dejanskega shranjevanja registracijske številke, bi morala omogočati naključna preverjanja, izvedena bodisi samodejno z vmesnikom za aplikacijsko programiranje, ki omogoča preverjanje registracijske številke glede na zadevne vnose v registru posameznih postopkov registracije v državi članici, bodisi ročno. Zlasti kadar država članica zagotavlja dostop do centraliziranega brezplačnega sistema, ki omogoča samodejno preverjanje območij, zajetih v postopek registracije, ali veljavnosti registracijskih številk, bi se lahko štelo, da sta redno povezovanje s takimi funkcijami in njihova uporaba za ocenjevanje in naknadna preverjanja, ki se na prostovoljni podlagi razširijo na vse vnose na seznam, skladna z obveznostjo spletne platforme za kratkoročni najem, da izvaja ocenjevanje in naključna preverjanja na podlagi te uredbe. Spletne platforme za kratkoročni najem bi morale imeti možnost izvajati dodatna preverjanja prek enotne digitalne vstopne točke. Države članice bi morale z orodji, ki so jim že na voljo, še naprej izvajati obveznosti registracije. Države članice, ki ob začetku veljavnosti te uredbe niso uvedle postopka registracije in/ali spletnim platformam za kratkoročni najem niso naložile obveznosti posredovanja podatkov pristojnim organom, lahko to storijo pozneje, če so vzpostavile enotno digitalno vstopno točko v skladu s to uredbo.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tehničnih rešitev, s katerimi se podpira izmenjava podatkov in spodbuja interoperabilnost med nacionalnimi enotnimi digitalnimi vstopnimi točkami, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da se po potrebi določijo veljavni standardi in zahteve glede interoperabilnosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom po potrebi ustrezno posvetuje o specifičnih točkah, in sicer v okviru pripravljalnega dela, ki se opravi v usklajevalni skupini za enotne digitalne vstopne točke.

(24)

Med različnimi registri v državi članici in enotno digitalno vstopno točko bi bilo treba zagotoviti uskladitev in njihovo interoperabilnost, da se pri souporabi podatkov odstranijo semantične in tehnične ovire ter omogočijo uspešnejši in učinkovitejši upravni postopki. Subjekti, odgovorni za ustvarjanje enotnih digitalnih vstopnih točk na nacionalni ravni, in Komisija bi morali olajšati izvajanje na nacionalni ravni in sodelovanje med državami članicami.

(25)

Potreben je sorazmeren, omejen in predvidljiv okvir na ravni Unije za pregledno souporabo podatkov o dejavnosti in registracijskih številk v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679. Da bi to dosegli, bi morale države članice navesti pristojne organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki so uvedli ali ohranjajo postopek registracije za zahtevanje podatkov o dejavnosti za enote na svojem ozemlju. Taki podatki bi se lahko obdelovali le za spremljanje skladnosti s postopki registracije ali izvajanje pravil o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju ter zagotavljanje skladnosti s temi pravili. V navedenem primeru bi morala biti taka obdelava dovoljena le, če zadevna pravila ne kršijo načel nediskriminacije in sorazmernosti, kot sta določeni v pravu Unije, in če so taka pravilna skladna s pravom Unije, vključno s pravili o prostem pretoku storitev, svobodi ustanavljanja in pravili iz Direktive 2006/123/ES, kot se razlagajo s sodno prakso Sodišča. Za namene skladnosti z zakonodajo Unije o varstvu podatkov bi morala vsa pravila o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju določati namen obdelave ustreznih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Podatki o dejavnosti, ki ne vključujejo osebnih podatkov, so bistveni tudi za organe, ki taka pravila oblikujejo v okviru prizadevanj za spodbujanje uravnoteženega turističnega ekosistema, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi pravili za dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje. Kljub temu je v posebnih primerih in da se organom omogoči učinkovito opravljanje njihovih nalog, utemeljenih s cilji javnega interesa, tj. omogočiti z dokazi podprte ocene za oblikovanje zakonov in drugih predpisov o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju, primerno tem organom zagotoviti nekatere ustrezne informacije, ki jih zagotovi gostitelj in ki bi lahko vključevale osebne podatke, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Največ 18-mesečno obdobje hrambe takih podatkov o dejavnostih bi moralo pristojnim organom omogočiti, da učinkovito zagotovijo skladnost s pravili in predpisi, ki se uporabljajo za gostitelje ali najete enote, ter oblikujejo politiko, razen če se ti podatki o dejavnosti v skladu s pravom potrebujejo za druge namene, kot so tekoči sodni postopki, in če za te podatke veljajo zaščitni ukrepi za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(26)

Podatki o dejavnosti so pomembni tudi za zbiranje uradne statistike. Navedene podatke bi bilo treba skupaj z informacijami, ki jih zagotovijo gostitelji v postopku registracije, in registracijsko številko vsak mesec poslati nacionalnim in po potrebi regionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo statistike v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za druge ponudnike storitev v sektorju nastanitev, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 692/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o evropski statistiki turizma. Države članice bi morale določiti nacionalni subjekt, pristojen za prenos podatkov. Pristojni organi bi morali imeti tudi možnost souporabe podatkov o dejavnosti s subjekti in osebami, brez podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati posamezne enote ali gostitelje, kot so registracijske številke, točni naslovi in URL, kadar je to potrebno za izvedbo znanstvenih raziskav ali analitičnih dejavnosti ali pripravo novih poslovnih modelov in storitev. Pod enakimi pogoji bi lahko bili podatki o dejavnosti na voljo prek sektorskih podatkovnih prostorov, ko bodo vzpostavljeni.

(27)

Države članice bi morale javnim organom, spletnim platformam za kratkoročni najem, gostiteljem in državljanom z zagotovitvijo ustreznih informacij omogočiti, da razumejo zakone, postopke in zahteve v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve na njihovem ozemlju, vključno s postopki registracije ter vse zahteve v zvezi z dostopom do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovim opravljanjem.

(28)

Za lažje izvajanje te uredbe bi morala vsaka država članica imenovati organ, odgovoren za spremljanje njenega izvajanja. Ta organ bi moral vsaki dve leti poročati Komisiji.

(29)

Države članice bi morale zagotoviti učinkovito izvrševanje te uredbe. Organi, odgovorni za izvrševanje Uredbe (EU) 2022/2065, bi morali zagotoviti, da se obveznosti iz te uredbe za ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem v zvezi z zasnovo vmesnika spletnih platform za kratkoročni najem glede registracijske številke vsakega gostitelja, kot je opredeljena v tej uredbi, izpolnjujejo v skladu s pooblastili in postopki, določenimi v poglavju IV Uredbe (EU) 2022/2065. Zato bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065 pristojnemu koordinatorju digitalnih storitev ali drugim pristojnim organom ali Komisiji podeliti pooblastila za izvrševanje obveznosti v zvezi s skladnostjo zasnove iz te uredbe v skladu z dodelitvijo pristojnosti iz poglavja IV Uredbe (EU) 2022/2065. Posledično bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje neposrednih izvršilnih ukrepov samo v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami, določenimi na podlagi Uredbe (EU) 2022/2065.

(30)

Države članice bi morale zagotoviti učinkovito izvrševanje te uredbe glede preverjanja rezultatov naključnih pregledov s strani pristojnih organov, obveznosti vključitve sklica na informacije, ki jih morajo države članice dati na voljo o pravilih, ki urejajo opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, in obveznosti spletnih platform za kratkoročni najem glede souporabe podatkov. Zaradi posebne narave teh obveznosti bi jih morali izvrševati organi, ki jih določi država članica enotne digitalne vstopne točke, v kateri je zadevna enota. Države članice bi morale določiti tudi pravila o odmeri kazni za kršitve teh določb te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme za kratkoročni najem, ter zagotoviti, da se te kazni izvršujejo in uradno sporočajo v skladu z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11). Takšne kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te kazni bi morale zagotoviti učinkovito izvrševanje te uredbe, zlasti kar zadeva obveznosti souporabe podatkov.

(31)

Da bi se državljanom in podjetjem omogočilo neposredno izkoriščanje prednosti notranjega trga brez nepotrebnega dodatnega upravnega bremena, Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki vzpostavlja enotno digitalno vstopno mesto, določa splošna pravila za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in podpornih storitev v zvezi z delovanjem notranjega trga. Zahteve glede informacij in postopki, ki jih zajema ta uredba, bi morali biti v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2018/1724. Zlasti bi bilo treba v Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/1724 vključiti postopke v zvezi z registracijo gostiteljev in izdajo registracijske številke iz te uredbe, s čimer se zagotovi, da lahko vsak gostitelj izkoristi prednosti povsem spletnih postopkov. Uredbo (EU) 2018/1724 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(32)

Poleg tega bi moralo biti gostiteljem z enotami v eni ali več državah članicah v skladu z načelom „samo enkrat“ dovoljeno, da ponovno uporabijo podatke in dokaze, ki so jih že predložili ob prvi registraciji, s čimer se zmanjša breme zagotavljanja skladnosti za gostitelje. Navedena funkcija bi se lahko zagotavljala z uporabo infrastrukture tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“, vzpostavljenega z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1463 (13).

(33)

Komisija bi morala redno ocenjevati to uredbo in spremljati, kako vpliva na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, ponujenih prek spletnih platform za kratkoročni najem v Uniji. V to oceno bi bilo treba vključiti, kako večja razpoložljivost in uporabnost podatkov v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve vpliva na ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem, zlasti kar zadeva mero, v kateri je mogoče dostopati do podatkov in jih uporabiti za namene oblikovanja in izvrševanja politik, pa tudi kako vpliva na vsebino in sorazmernost nacionalnih, regionalnih in lokalnih pravil, ki se nanašajo na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve. Da bi imeli širok pogled na dogajanje v sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje držav članic in ustreznih deležnikov, vključno z učinkovitostjo mehanizmov za čezmejno sodelovanje in izvrševanje.

(34)

Da bi imele države članice dovolj časa za uvedbo postopkov registracije, prilagoditev veljavnih postopkov registracije tej uredbi in vzpostavitev enotnih digitalnih vstopnih točk ter da bi se lahko spletne platforme za kratkoročni najem in gostitelji prilagodili novim zahtevam, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti za 24 mesecev od datuma začetka njene veljavnosti.

(35)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevanja k pravilnemu delovanju notranjega trga v zvezi s storitvami, ki jih opravljajo spletne platforme za kratkoročni najem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(36)

Temeljna pravica do varstva osebnih podatkov je zaščitena zlasti z Uredbo (EU) 2016/679. Navedena uredba je podlaga za pravila in zahteve za obdelavo osebnih podatkov, tudi kadar nabori podatkov vključujejo kombinacijo osebnih in neosebnih podatkov ter so taki podatki neločljivo povezani. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679. Zato bi morali biti nadzorni organi za varstvo podatkov pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, izvedene v okviru te uredbe.

(37)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 16. decembra 2022 (15) –