(1)

Nikelj je pogosta sestavina zemeljske skorje in je splošno prisoten v biosferi. Njegova prisotnost v hrani lahko izhaja iz naravnih in antropogenih virov.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je leta 2015 sprejela znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje zaradi prisotnosti niklja v živilih in pitni vodi (1). V mnenju je bila strupenost za razmnoževanje in razvoj opredeljena kot kritičen učinek za opredelitev tveganja kronične oralne izpostavljenosti niklju. Ekcematozne kožne reakcije in poslabšanje alergičnih reakcij so bili opredeljeni kot kritičen učinek akutne oralne izpostavljenosti oseb, preobčutljivih na nikelj, niklju.

(3)

Podatki o prisotnosti niklja v živilih in pitni vodi so bili na voljo v 15 državah članicah. Ker pa je bilo 80 % vseh zbranih podatkov zbranih v eni državi članici, je Agencija sklenila, da je potreben geografsko bolj raznolik sklop podatkov, da se preveri prisotnost niklja v živilih po vsej Uniji.

(4)

Da bi zbrali več podatkov o prisotnosti niklja v živilih, je bilo državam članicam v Priporočilu Komisije (EU) 2016/1111 (2) priporočeno, naj v letih 2016, 2017 in 2018 spremljajo prisotnost niklja v živilih.

(5)

Agencija je ob upoštevanju teh novih podatkov o prisotnosti in novih znanstvenih informacij 24. septembra 2020 sprejela posodobitev ocene tveganja zaradi niklja v živilih in pitni vodi (3).

(6)

Agencija je ugotovila, da ima nikelj lahko kronične in akutne učinke. Agencija je na podlagi kritičnega kroničnega učinka spontane prekinitve nosečnosti določila dopustni dnevni vnos v višini 13 μg/kg telesne teže, ugotovila pa je tudi, da je bil ta dopustni dnevni vnos presežen pri majhnih otrocih, otrocih, starih od 36 mesecev do 10 let, in v nekaterih primerih tudi pri dojenčkih. Čeprav spontana prekinitev nosečnosti ni pomemben učinek pri teh starostnih skupinah otrok, dopustni dnevni vnos ščiti tudi pred drugimi učinki, ki so pomembni pri mlajših skupinah, kot so nevrotoksični učinki. Zato je Agencija ugotovila, da je lahko tovrstno preseganje dnevnega vnosa pri navedenih mladih starostnih skupinah zdravstveno zaskrbljujoče. Agencija je potrdila, da so ekcematozne kožne reakcije pri ljudeh, občutljivih na nikelj, kritični akutni učinek, ki zadeva približno 15 % populacije. Ugotovila je, da je v primeru tega učinka najnižja vrednost z opaženim škodljivim učinkom 4,3 μg niklja/kg telesne teže in da je za zaščito pred tem učinkom potrebna meja izpostavljenosti (MOE) najmanj 30. MOE 30 se ne doseže pri srednji izpostavljenosti in izpostavljenosti pri 95. percentilu, kar je razlog za zaskrbljenost za zdravje posameznikov, ki so preobčutljivi na nikelj.

(7)

V Uredbi Komisije (EU) 2023/915 (4) so bile določene mejne vrednosti za nikelj v različnih živilih ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o prisotnosti.

(8)

Vendar za nekatera živila, ki pomembno prispevajo k izpostavljenosti niklju, ni bilo na voljo dovolj podatkov o prisotnosti, da bi bilo mogoče določiti ustrezne mejne vrednosti. Zato bi bilo treba zbrati dodatne podatke o prisotnosti niklja v teh živilih. Zlasti bi bilo treba spremljati njegovo prisotnost v ribah in drugih morskih sadežih, ki se uporabljajo za proizvodnjo otroške hrane, da se ugotovi prispevek različnih vrst rib in drugih morskih sadežev k vsebnosti niklja v otroški hrani.

(9)

Da bodo vzorci reprezentativni za vzorčeni lot ter bodo rezultati analiz zanesljivi in primerljivi, je treba upoštevati Uredbo Komisije (ES) št. 333/2007 (5) –