(1)

Ponudba političnega oglaševanja in povpraševanje po njem se povečujeta in postajata vedno bolj čezmejna. S to dejavnostjo je povezano veliko in vedno večje število raznovrstnih storitev, kot so politične svetovalne službe, oglaševalske agencije, platforme za oglaševalsko tehnologijo, družbe za odnose z javnostmi, vplivneži ter različni podatkovni analitiki in posredniki. Oblike političnega oglaševanja so lahko zelo raznolike, vključno s plačano vsebino, sponzoriranimi rezultati iskanja, plačanimi ciljanimi sporočili, promocijami pri razvrščanju, promocijo izdelka ali osebe, vključeno v vsebino, kot je promocijsko umeščanje izdelkov, ter oglaševanje z vplivneži in drugimi vrstami podpore. Povezane dejavnosti lahko vključujejo na primer razširjanje političnega oglaševanja na zahtevo sponzorja ali objavo vsebine za plačilo ali druge oblike nadomestil, tudi prejemke v naravi.

(2)

Politično oglaševanje se lahko razširja ali objavlja čezmejno prek različnih spletnih in nespletnih sredstev in medijev. Hitro narašča in se lahko razširja ali objavlja prek tradicionalnih nespletnih medijev, kot so časopisi, televizija in radio, vse pogosteje pa tudi prek spletnih platform, spletišč, mobilnih aplikacij, računalniških iger in drugih digitalnih vmesnikov. Za slednje je ne le zelo verjetno, da se bodo ponujali čez mejo, ampak prinašajo tudi nove in težavne regulativne izzive in izzive pri izvrševanju. Uporaba spletnega političnega oglaševanja se močno povečuje, nekatere linearne nespletne oblike političnega oglaševanja, kot sta radio in televizija, pa so na voljo tudi na spletu kot storitve na zahtevo. Kampanje političnega oglaševanja se običajno izvajajo tako, da uporabljajo vrsto različnih medijev in oblik.

(3)

Ker se oglaševanje, vključno s političnim oglaševanjem, običajno opravlja za plačilo, ki lahko vključuje prejemke v naravi, pomeni storitveno dejavnost na podlagi člena 57 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Udeleženci konference predstavnikov vlad držav članic so se v izjavi št. 22 v zvezi z invalidi, priloženi k Amsterdamski pogodbi, strinjali, da morajo institucije Unije pri pripravi ukrepov na podlagi člena 114 PDEU upoštevati potrebe invalidov.

(4)

Potreba po zagotavljanju preglednosti je legitimen javni cilj, skladen z vrednotami, ki so skupne Uniji in njenim državam članicam na podlagi člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Državljani včasih s težavo prepoznajo politične oglase in uveljavljajo demokratične pravic na ozaveščen način. Vse večja izpopolnjenost dezinformacij, diverzifikacija akterjev, hiter razvoj novih tehnologij in okrepljeno širjenje manipulacije z informacijami in vmešavanje v naše demokratične volilne in regulativne procese so izjemni izzivi za Unijo in države članice. Politično oglaševanje je lahko dejavnik pri razširjanju dezinformacij, zlasti kadar oglaševanje ne razkriva svoje politične narave, prihaja od sponzorjev zunaj Unije ali so bile zanj uporabljene tehnike ciljanja ali tehnike prikazovanja oglasov. Visoka raven preglednosti je med drugim potrebna v podporo odprti in pošteni politični razpravi in političnim kampanjam ter svobodnim in poštenim volitvam ali referendumom, ter za boj proti manipulaciji z informacijami in vmešavanju ter nezakonitemu vmešavanju, tudi iz tretjih držav. Preglednost političnega oglaševanja prispeva k temu, da volivci in posamezniki na splošno bolje razumejo, kdaj jim je prikazan politični oglas, v čigavem imenu je bil oglas pripravljen ter kako in zakaj ponudnik storitev oglaševanja nanje cilja, kar jim omogoča bolj ozaveščene odločitve. Medijsko pismenost bi bilo treba podpirati zato, da bi posameznikom pomagali, da kar najbolje izkoristijo preglednost političnega oglaševanja.

(5)

Namen te uredbe je zagotoviti, da se pri političnem oglaševanju dosledno spoštujejo temeljne pravice.

(6)

V okviru političnega oglaševanja se pogosto uporabljajo tehnike ciljanja in tehnike prikazovanja oglasov na podlagi obdelave osebnih podatkov, vključno z zaznanimi in izpeljanimi osebnimi podatki, kot so podatki, ki razkrivajo politična mnenja, in druge posebne kategorije podatkov. Tehnike ciljanja bi bilo treba razumeti kot tehnike, ki se uporabljajo za usmerjanje političnega oglasa samo na določeno osebo ali skupino oziroma za njeno izključitev, običajno s prilagojeno vsebino, na podlagi obdelave osebnih podatkov. Tehnike prikazovanja oglasov bi bilo treba razumeti kot širok nabor tehnik optimizacije, ki temeljijo na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov za višjo stopnjo razširjanja, dosega ali vidnosti političnega oglasa. Izdajatelji političnega oglaševanja in zlasti zelo velike spletne platforme v smislu Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (4) lahko te tehnike uporabljajo, da ciljanemu občinstvu prikazujejo politične oglase na podlagi osebnih podatkov in vsebine oglasov. Prikazovanje oglasov s tovrstnimi tehnikami vključuje uporabo algoritmov, ki so trenutno za posameznike nepregledni, zaradi česar se lahko razlikuje od pričakovanj sponzorjev ali ponudnikov oglaševalskih storitev, ki delujejo v imenu sponzorjev. Glede na moč in možnosti zlorabe osebnih podatkov s ciljanjem, tudi z mikrociljanjem in drugimi naprednimi tehnikami, lahko take tehnike predstavljajo posebno grožnjo legitimnim javnim interesom, kot so poštenost, enake možnosti in preglednost v volilnem procesu ter temeljne pravice do svobode izražanja, zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter do enake obravnave in nediskriminacije in pravice do obveščenosti na objektiven, pregleden in pluralističen način.

(7)

Politično oglaševanje je v državah članicah trenutno različno urejeno, te ureditve pa se pogosto osredotočajo na tradicionalne oblike medijev. V zvezi s tem obstajajo posebne omejitve, tudi za čezmejno opravljanje storitev političnega oglaševanja, ki vplivajo na izvajanje čezmejnih in vseevropskih političnih kampanj. Nekatere države članice ponudnikom storitev iz Unije, ki imajo sedež v drugih državah članicah, v volilnih obdobjih prepovedujejo opravljanje storitev politične narave ali s političnim namenom. Obenem najverjetneje obstajajo vrzeli in praznine v nacionalnem pravu nekaterih držav članic, zaradi česar se politično oglaševanje včasih razširja brez upoštevanja ustreznih nacionalnih pravil, kar lahko ogroža ureditev preglednosti političnega oglaševanja.

(8)

Za zagotovitev večje preglednosti političnega oglaševanja, tudi v odziv na pomisleke državljanov, so nekatere države članice že proučile dodatne ukrepe za preglednost političnega oglaševanja in v podporo pošteni politični razpravi ter svobodnim in poštenim volitvam ali referendumom oziroma o takih ukrepih razmišljajo. Ti nacionalni ukrepi se zlasti proučujejo za politično oglaševanje, ki se objavlja in razširja na spletu, in lahko vključujejo nadaljnje omejitve. Ukrepi segajo od mehkih do zavezujočih in vključujejo različne elemente preglednosti.

(9)

To povzroča razdrobljenost notranjega trga, zmanjšuje pravno varnost za ponudnike storitev političnega oglaševanja, ki pripravljajo, oddajajo v razširjanje, promovirajo, izdajajo, prikazujejo ali razširjajo politične oglase, ustvarja ovire za prosti pretok povezanih storitev, izkrivlja konkurenco na notranjem trgu, tudi med ponudniki nespletnih in spletnih storitev, ter od ponudnikov ustreznih storitev zahteva zapletena prizadevanja za zagotavljanje skladnosti in dodatne stroške.

(10)

Te okoliščine ponudnike storitev političnega oglaševanja verjetno odvračajo od opravljanja storitev političnega oglaševanja v čezmejnih primerih. To še posebej velja za mikro, mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo sredstev, da bi pokrila visoke stroške zagotavljanja skladnosti, povezane s pripravo, oddajo v razširjanje, promocijo, izdajanjem, prikazovanjem ali razširjanjem političnega oglaševanja v več kot eni državi članici, ali da bi te stroške prenesla na stranke. To omejuje razpoložljivost storitev in negativno vpliva na možnosti ponudnikov storitev za uvajanje inovacij in ponujanje večmedijskih in večnacionalnih kampanj na notranjem trgu.

(11)

Zato bi bilo treba pri opravljanju storitev političnega oglaševanja zagotoviti dosledno in visoko raven preglednosti političnega oglaševanja po vsej Uniji ter preprečiti razlike, ki ovirajo prosti pretok s tem povezanih storitev na notranjem trgu, in sicer z določitvijo harmoniziranih pravil za opravljanje storitev političnega oglaševanja, vključno z obveznostmi glede preglednosti in povezanimi obveznostmi glede potrebne skrbnosti, za sponzorje in ponudnike storitev političnega oglaševanja, ki bodo zagotavljale enotno varstvo pravic posameznikov in nadzor na celotnem notranjem trgu na podlagi člena 114 PDEU.

(12)

Države članice v svojem nacionalnem pravu ne bi smele ohranjati ali vanj uvajati določb o preglednosti političnega oglaševanja, ki se razlikujejo od določb iz te uredbe, predvsem strožjih ali manj strogih določb, ki bi privedle do drugačne ravni preglednosti političnega oglaševanja. Popolna harmonizacija obveznosti glede preglednosti in povezanih obveznosti glede potrebne skrbnosti v zvezi s političnim oglaševanjem povečuje pravno varnost in zmanjšuje razdrobljenost obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki storitev v okviru političnega oglaševanja.

(13)

Popolna harmonizacija obveznosti glede preglednosti in povezanih obveznosti glede potrebne skrbnosti ne bi smela posegati v svobodo ponudnikov storitev političnega oglaševanja, da prostovoljno zagotovijo dodatne informacije o političnem oglaševanju v okviru svobode izražanja in obveščanja, zaščitene na podlagi člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(14)

Ta uredba je omejena na harmonizacijo pravil o obveznostih glede preglednosti in povezanih obveznostih glede potrebne skrbnosti za opravljanje storitev političnega oglaševanja ter uporabo tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov ter pravil za njihov nadzor in izvrševanje. Ne bi smela vplivati niti na vsebino političnih oglasov niti na pravila Unije ali držav članic, ki urejajo vidike, povezane s političnim oglaševanjem, razen tistih, ki so zajeti s to uredbo. Ta uredba zato ne spreminja pravil, ki urejajo izvajanje in financiranje političnih kampanj, vključno s splošnimi prepovedmi ali omejitvami političnega oglaševanja v določenih obdobjih, tj. tako imenovanih obdobjih volilnega molka, donacijami posameznih donatorjev kampanje ali prepovedmi glede uporabe komercialnega oglaševanja za namene volilne kampanje. Prav tako ta uredba ne bi smela vplivati zlasti na temeljni pravici do svobode mnenja in govora.

(15)

Pri uporabi in izvrševanju te uredbe bi bilo treba v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij. Pojem mikro, mala in srednja podjetja bi bilo treba razumeti kot podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(1), (2) in (3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(16)

Ta uredba bi morala zagotoviti harmonizirane obveznosti glede preglednosti in povezanih obveznosti glede potrebne skrbnosti za gospodarske subjekte, ki ponujajo politično oglaševanje in povezane storitve, tj. dejavnosti, ki se običajno opravljajo za plačilo, kar lahko vključuje prejemke v naravi. Te storitve vključujejo zlasti pripravo, oddajo v razširjanje, promocijo, izdajanje, prikazovanje in razširjanje političnih oglasov. Pravila te uredbe, ki zagotavljajo visoko raven preglednosti storitev političnega oglaševanja, temeljijo na členu 114 PDEU. Ta uredba bi morala prav tako obravnavati uporabo tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov v kontekstu promocije, izdajanja, prikazovanja ali razširjanja političnega oglaševanja, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov. Pravila te uredbe, ki obravnavajo tehnike ciljanja in tehnike prikazovanja oglasov, temeljijo na členu 16 PDEU. Politično oglaševanje, usmerjeno na posameznike v državi članici, bi moralo vključevati oglaševanje, ki ga v celoti pripravijo, oddajo v razširjanje, promovirajo, izdajo, prikazujejo ali razširjajo ponudniki storitev s sedežem zunaj Unije, vendar se razširja posameznikom v Uniji. Pri ugotavljanju, ali je politični oglas usmerjen na posameznike v državi članici, bi bilo treba upoštevati dejavnike, ki ga povezujejo s to državo članico, vključno z jezikom, kontekstom, ciljem oglasa in sredstvi njegovega razširjanja.

(17)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati posebnosti medija za izdajo ali razširjanje političnega oglasa, zlasti zaradi prilagoditve načinov za televizijo, radio in časopise, odvisno od primera, v skladu s pravom Unije.

(18)

Opozoriti je treba, da za čezmejno opravljanje storitev oglaševanja na notranjem trgu velja načelo nediskriminacije. To med drugim pomeni, da se dostop prejemnika do storitve, ki je na voljo javnosti, ne sme omejevati samo na podlagi državljanstva, bivališča ali sedeža prejemnika. Zato ponudnikom storitev političnega oglaševanja ne bi smelo biti dovoljeno, da diskriminirajo sponzorje, ki prebivajo ali imajo zakonit sedež v Uniji, na podlagi njihovega bivališča ali sedeža, razen kadar je različno obravnavanje upravičeno in sorazmerno v skladu s pravom Unije. Nediskriminatorni dostop do storitev čezmejnega političnega oglaševanja je bistvenega pomena za prejemnike teh storitev, in sicer da lahko izkoristijo vse prednosti notranjega trga v tem sektorju. Nediskriminatoren dostop do storitev čezmejnega političnega oglaševanja je še posebej pomemben za evropske politične stranke, glede na njihovo vlogo pri oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije, kot je določeno v členu 10(4) PEU in členu 12(2) Listine, ter njihov evropski pravni status na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Ponudnikom storitev političnega oglaševanja ne bi smelo biti dovoljeno, da neupravičeno omejujejo svobodo evropskih političnih strank do prejemanja čezmejnih storitev političnega oglaševanja, saj to ovira izvedbo učinkovitih političnih kampanj po vsej Uniji, s čimer se evropskim političnim strankam otežuje izpolnjevanje vloge, ki jim je dodeljena s Pogodbama. Zato ponudniki storitev političnega oglaševanja ne bi smeli zanikati, ovirati ali zmanjšati privlačnosti svojih storitev za evropsko politično stranko samo na podlagi njenega sedeža, vključno z registracijo, ne da bi pri tem izključili možnost različnega obravnavanja na podlagi utemeljenih objektivnih razlogov. Podobno velja za politične skupine v Evropskem parlamentu, ki so ustanovljene v skladu z njegovim poslovnikom in opravljajo svoje naloge v okviru dejavnosti Unije. Klavzula o nediskriminaciji iz te uredbe ne določa in na noben način ne vpliva na pravni status evropskih političnih strank ali političnih skupin v Evropskem parlamentu, saj se omejuje na obravnavanje njihovega položaja sponzorjev.

(19)

Znano je, da vmešavanje nekaterih subjektov iz tretjih držav ali državljanov tretjih držav, ki lahko sponzorirajo politično oglaševanje v Uniji, v volitve resno ogroža demokracijo, ki je skupna vrednota Unije in katere zagotavljanje je temeljnega pomena za Unijo in njene države članice. Zato so nekatere države članice že uvedle ali razmišljajo o različnih omejitvah za subjekte iz tretjih držav ali državljane tretjih držav pri financiranju v okviru volitev. Te heterogene regulativne razmere, ki se bodo verjetno poslabšale zaradi prevladujočih napetih mednarodnih razmer, ustvarjajo ovire za ponudnike storitev političnega oglaševanja, da bi lahko delovali na trgih različnih držav članic. To heterogeno regulativno stanje bi bilo zato treba približati skupnemu minimalnemu standardu. Ponudniki storitev političnega oglaševanja bi morali v treh mesecih pred volitvami ali referendumom, organiziranim na ravni Unije ali na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni v državi članici, opravljati storitve političnega oglaševanja samo za državljane Unije, državljane tretjih držav, ki stalno prebivajo v Uniji in imajo glasovalno pravico na teh volitvah ali referendumu, ali pravne osebe s sedežem v Uniji, ki niso pod nadzorom subjektov iz tretjih držav. Tveganje vmešavanja v volitve ali referendume v različnih državah članicah in ocene držav članic o tem tveganju se razlikujejo, zato so lahko v različnih državah članicah ustrezna strožja nacionalna pravila, ki določajo zlasti daljša obdobja za omejitev sponzoriranja s strani subjektov iz tretjih držav ali državljanov tretjih držav. Minimalni standard treh mesecev torej državam članicam ne bi smel preprečevati, da določijo strožja nacionalna pravila v skladu s pravom Unije. Kadar se volitve ali referendum razpišejo manj kot tri mesece pred njihovim datumom, se to ne bi smelo razumeti kot podlaga za obveznosti v obdobju pred razpisom volitev ali referendumov.

(20)

V boju proti manipulaciji z informacijami in vmešavanju v politično oglaševanje se „spletne platforme“, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2022/2065, tudi s kodeksom ravnanja glede dezinformacij, spodbujajo k oblikovanju in izvajanju prilagojenih politik in drugih ustreznih ukrepov, tudi s sodelovanjem v širših pobudah za demonetizacijo dezinformacij, da se prepreči oddajanje v razširjanje političnega oglaševanja, ki vsebuje dezinformacije.

(21)

Za politično oglaševanje ali politični oglas ne obstaja opredelitev na ravni Unije. Potrebna je opredelitev na ravni Unije, da se določi področje uporabe harmoniziranih obveznosti glede preglednosti in povezanih obveznosti glede potrebne skrbnosti ter pravil o uporabi tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov. Ta opredelitev bi morala zajemati številne oblike, v katerih se pojavlja politično oglaševanje, ter vsa sredstva in načine izdajanja ali razširjanja v Uniji, ne glede na to, ali se vir nahaja v Uniji ali v tretji državi.

(22)

Opredelitev političnega oglaševanja bi morala vključevati oglaševanje, ki ga na kakršen koli način, neposredno ali posredno, pripravi, odda v razširjanje, promovira, izda, prikazuje ali razširja politični akter ali kdo drug v njegovem imenu. Politično oglaševanje je običajno neposredno ali posredno pod nadzorom sponzorja, ki bi lahko bil politični akter in ki bi zlasti lahko določil politično naravo, vsebino ali izdajo političnega oglaševanja, ki se pripravlja, oddaja v razširjanje, promovira, izdaja, prikazuje ali razširja. Včasih lahko na koncu sponzorja nadzoruje drugo podjetje. Ugotavljanje, ali ima subjekt končni nadzor nad sponzorjem, bi moralo temeljiti na pravicah, pogodbah ali drugih sredstvih, ki ločeno ali v kombinaciji in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali prava omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, zlasti z lastništvom, pravico do uporabe vseh ali dela sredstev podjetja, ali pravic ali pogodb, ki imajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov subjekta. Pri ugotavljanju, ali je sporočilo izključno zasebne ali izključno komercialne narave, je treba upoštevati vse pomembne dejavnike, kot so njegova vsebina, sponzor sporočila, jezik, ki se uporablja za prenos sporočila, kontekst, v katerem se sporočilo prenaša, vključno z obdobjem razširjanja, cilj sporočila in sredstva, s katerimi se sporočilo pripravi, odda v razširjanje, promovira, izda, prikazuje ali razširja, ter ciljno občinstvo. Sporočila v zvezi z družinskim statusom političnega akterja ali njegovimi poslovnimi dejavnostmi bodo verjetno izključno zasebne oziroma komercialne narave.

(23)

Tudi sporočilo, ki ga promovirajo, izdajajo, prikazujejo ali razširjajo drugi akterji in ki lahko vpliva ter je zasnovano, da vpliva na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali zakonodajni ali regulativni postopek na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni bi bilo treba šteti za politično oglaševanje. Zakonodajni ali regulativni postopek bi moral vključevati sprejemanje odločitev z zavezujočimi učinki, ki se splošno uporabljajo na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Obstajati bi morala jasna in bistvena povezava med sporočilom in njegovim morebitnim vplivom na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali zakonodajni ali regulativni postopek. Da bi ugotovili obstoj take povezave, bi bilo treba upoštevati vse dejavnike, pomembne v času promocije, izdaje, prikazovanja ali razširjanja sporočila, kot so identiteta sponzorja sporočila, oblika in vsebina sporočila, govorjeni ali pisni jezik, ki se uporablja za prenos sporočila, kontekst, v katerem se sporočilo prenaša, tudi obdobje njegovega razširjanja, npr. volilno obdobje, cilj sporočila in sredstva, s katerimi se je sporočilo promoviralo, izdajalo, prikazovalo ali razširjalo in ciljano občinstvo. Jezik bi bilo treba razumeti tako, da vključuje kateri koli jezik, ki se uporablja v Uniji, vključno z regionalnimi narečji in znakovnim jezikom, pri čemer se uporabljajo katera koli komunikacijska sredstva ali kodifikacija, kot je Braillova pisava in druga sredstva. Namen bi se moral odražati v teh dejavnikih, povezava pa ne bi smela izhajati le retroaktivno iz učinka sporočila.

(24)

Politično oglaševanje zajema primer, ko subjekt, ki deluje v svojem imenu (notranje dejavnosti), pripravi, odda v razširjanje, promovira, izda, prikazuje ali razširja sporočilo, ki lahko vpliva in je zasnovano, da vpliva na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali zakonodajni ali regulativni postopek. Notranje dejavnosti, ki bi jih bilo treba šteti za relevantne izključno za poglavje III te uredbe, bi bilo treba razumeti kot dejavnosti, ki se opravljajo znotraj subjekta in vključujejo ali bistveno prispevajo k pripravi, oddaji v razširjanje, promociji, izdaji, prikazovanju ali razširjanju na kakršen koli način sporočila, ki lahko vpliva in je zasnovano, da vpliva na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali zakonodajni ali regulativni postopek.

(25)

Komercialno oglaševanje in prakse trženja lahko dejansko vplivajo na potrošnikovo dojemanje proizvodov in storitev ali na njihovo nakupovalno vedenje, tudi s prepoznavanjem znamk na podlagi ukrepov podjetij na področju njihove družbene odgovornosti, ki ustvarjajo družbeni učinek, ali drugimi vrstami ciljno usmerjenega delovanja. Ta uredba bi se morala uporabljati za komercialno oglaševanje, ki lahko vpliva in je zasnovano, da vpliva na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali na zakonodajni ali regulativni postopek.

(26)

Komisija bi morala pripraviti skupne smernice za učinkovito izvajanje te uredbe in zlasti, da bo sponzorjem ali ponudnikom oglaševalskih storitev, ki delujejo v imenu sponzorjev, pomagala pri označevanju in prepoznavanju političnih oglasov ter ponudnikom storitev političnega oglaševanja pomagala pri omogočanju in ustreznem upravljanju teh izjav.

(27)

V interesu učinkovitega komuniciranja s splošno javnostjo obveščanje javnosti s strani, za ali v imenu katerega koli javnega organa države članice ali Unije, vključno s člani vlade, na primer s sporočili za javnost ali konferencami, s katerimi se napovedujejo zakonodajne ali regulativne pobude in pojasnjuje politična izbira, na kateri temeljijo take pobude, ne bi smelo pomeniti političnega oglaševanja, če ne more vplivati in ni zasnovano, da vpliva na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali zakonodajni ali regulativni postopek. Podobno se tudi praktične informacije iz uradnih virov držav članic ali Unije, ki so strogo omejene na organizacijo volitev in referendumov ter o načinih udeležbe na njih, vključno z napovedjo kandidatur ali vprašanjem, o katerem se odloča na referendumu, tudi ne bi smele šteti za politično oglaševanje.

(28)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati v primerih, kadar je določen javni prostor za predstavitev kandidatov izrecno pravno opredeljen in dodeljen brezplačno, na primer z dodelitvijo prostora za takšno predstavitev v občinah in drugih javnih prostorih, ali z določenim oddajnim časom na televiziji, kadar se to izvede pravično in nediskriminatorno ter na podlagi preglednih in objektivnih meril.

(29)

Mediji prispevajo k pravilnemu delovanju demokratičnih procesov in imajo ključno vlogo pri svobodi izražanja in obveščanja, še posebej v obdobju tik pred volitvami. Nudijo prostor za javno razpravo in prispevajo k oblikovanju javnega mnenja. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na uredniško svobodo medijev. Politična mnenja, izražena v katerem koli mediju pod uredniško odgovornostjo, ne bi smela biti zajeta, razen če tretje osebe za njihovo pripravo, oddajo v razširjanje, promocijo, izdajanje, prikazovanje ali razširjanje posebej plačajo, ali nudijo drugo nadomestilo. Če ponudniki storitev političnega oglaševanja tovrstna politična mnenja naknadno promovirajo, izdajajo ali razširjajo, bi se jih lahko štelo za politično oglaševanje.

(30)

Politična mnenja, izražena osebno, so poseben izraz pravice do svobode izražanja in obveščanja. Pri tem ne gre za politično oglaševanje, zato je treba to jasno razlikovati. V ta namen ta uredba ne bi smela zajemati političnih mnenj, izraženih osebno. Opredelitev političnih mnenj, izraženih osebno, bi morala običajno izhajati iz individualnega samoodločanja, vendar se lahko upoštevajo kontekstualni elementi. Pomembni dejavniki bi lahko vključevali, ali je mnenje izdano v imenu drugega subjekta, ali je namen sporočila samopromocija kandidature ali kampanje na volitvah, referendumu ali v zakonodajnem ali regulativnem postopku, če ga izrazi posameznik, ki je na splošno dejaven pri kampanji ali ukrepanju za spremembe na področju političnih ali socialnih vprašanj, in ali se sporočilo razširja nedoločenemu številu oseb. Za politično mnenje se ne bi smelo šteti, da je izraženo v lastnem imenu, če so tretje osebe za to mnenje ali v povezavi z izražanjem tega mnenja plačale, tudi v prejemkih v naravi.

(31)

Za namene te uredbe bi bilo treba volitve razumeti kot volitve v Evropski parlament, vse volitve ali referendume, organizirane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v državah članicah, ter volitve za izvolitev vodstva političnih strank. Drugih oblik volitev, kot so strokovno ali zasebno organizirana glasovanja, ta uredba ne bi smela zajemati.

(32)

Politični oglas je treba opredeliti kot posamezni primer političnega oglaševanja. Oglasi vključujejo sredstva, s katerimi se oglaševalsko sporočilo posreduje, vključno s tiskom, radiodifuzijskimi mediji, na spletiščih, v spletnih iskalnikih in s pretakanjem ali s storitvami spletnih platform.

(33)

Opredelitev političnih akterjev bi morala pomeniti koncepte, opredeljene v pravu Unije in nacionalnem pravu v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti, kot so instrumenti Sveta Evrope. Opredelitev političnih akterjev bi morala vključevati povezane in odvisne subjekte politične stranke s pravno osebnostjo ali brez nje, ki so bili ustanovljeni, da bi jo podpirali ali uresničevali njene cilje, na primer s sodelovanjem s posebno skupino volivcev, ali za posebne volilne namene.

(34)

Opredelitev političnih akterjev bi morala vključevati tudi kandidate za katero koli voljeno funkcijo in člane vlade države članice na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali člane institucij Unije, razen Sodišča Evropske unije, Evropske centralne banke in Računskega sodišča.

(35)

Opredelitev kampanje političnega oglaševanja bi se morala nanašati na pripravo, oddajo v razširjanje, promoviranje, izdajanje, prikazovanje in razširjanje niza povezanih političnih oglasov v času veljavnosti pogodbe o političnem oglaševanju na podlagi skupne priprave, sponzorstva ali financiranja.

(36)

Opredelitev političnega oglaševanja ne bi smela vplivati na nacionalne opredelitve političnih strank, političnih ciljev ali političnih kampanj, ali spreminjati pravil o politični kampanji na nacionalni ravni oziroma posegati vanje.

(37)

Opredelitev političnega akterja ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o tem, kdo lahko vodi politično kampanjo, od držav članic pa se ne bi smelo zahtevati, da taka pravila sprejmejo.

(38)

Da bi se zajel širok nabor relevantnih ponudnikov storitev, povezanih s storitvami političnega oglaševanja, bi bilo treba ponudnike storitev političnega oglaševanja razumeti kot ponudnike, ki sodelujejo v pripravi, oddaji v razširjanje, promociji, izdajanju, prikazovanju ali razširjanju političnih oglasov. Ponudniki storitev političnega oglaševanja lahko na primer delujejo v imenu sponzorjev, in sicer tako, da začnejo storitve političnega oglaševanja izvajati v njihovem imenu.

(39)

Opredelitev ponudnikov storitev političnega oglaševanja ne bi smela vključevati ponudnikov, ki opravljajo izključno pomožne storitve v zvezi s storitvami političnega oglaševanja. Pomožne storitve so storitve, ki se nudijo poleg političnega oglaševanja in ga dopolnjujejo, ampak nimajo neposrednega vpliva na njegovo vsebino ali predstavitev, niti neposrednega nadzora nad njegovo pripravo, oddajo v razširjanje, promocijo, izdajanjem, prikazovanjem ali razširjanjem. Te storitve bi lahko vključevale prevoz, financiranje in naložbe, nakup, prodajo, pripravo in dostavo hrane, trženje, računalniške storitve, čiščenje, vzdrževanje, poštne storitve, tiskanje ter grafično, zvočno ali fotografsko oblikovanje.

(40)

Sponzorja bi bilo treba opredeliti kot osebo ali subjekt, v imenu katerega se politični oglas pripravlja, oddaja v razširjanje, promovira, izdaja, prikazuje ali razširja, kot je na primer posamezni kandidat na volitvah, ali politična stranka, in ki je običajno oseba ali subjekt, ki zagotavlja plačilo v zameno za storitve političnega oglaševanja.

(41)

Izdajatelje političnega oglaševanja bi bilo treba opredeliti kot ponudnike storitev političnega oglaševanja, ki so običajno na koncu verige ponudnikov storitev ter izdajajo, prikazujejo ali razširjajo politične oglase prek radia in televizije, jih prek vmesnika dajejo na voljo ali kako drugače dajejo na voljo javnosti.

(42)

Ponudniki storitev političnega oglaševanja imajo dolžnosti, ki podpirajo doseganje ciljev te uredbe. Nekateri ponudniki storitev političnega oglaševanja radiodifuzno oddajajo, prek vmesnika dajejo na voljo ali kako drugače dajejo v javnost politično oglaševanje, in lahko na podlagi te vloge poskrbijo, da ga izvajajo v skladu s to uredbo in da omogočajo visok standard preglednosti. Ti ponudniki storitev bi zato morali imeti posebne dolžnosti kot izdajatelji političnega oglaševanja, zato jih je treba opredeliti kot take.

(43)

Sponzor bi moral verodostojno izjaviti, ali je zadevno oglaševanje politično oglaševanje, kot je opredeljeno v tej uredbi, in ali lahko deluje kot sponzor v skladu s to uredbo v zadnjih treh mesecih pred volitvami ali referendumom, organiziranim na ravni Unije ali na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni v državi članici. Za točnost takih izjav mora biti odgovoren sponzor. Poleg tega bi moralo biti tudi nadaljnje razširjanje oglaševanja, potem ko je to opredeljeno kot politično oglaševanje, v skladu s povezanimi zahtevami glede preglednosti in potrebne skrbnosti.

(44)

Glede na to, da je treba zagotavljati učinkovitost pravil o preglednosti in povezanih zahtev glede potrebne skrbnosti, bi bilo treba s pogodbenimi dogovori, sklenjenimi za opravljanje storitev političnega oglaševanja, poskrbeti, da se informacije, ki jih ponudniki storitev političnega oglaševanja potrebujejo za skladnost s to uredbo, posredujejo v dobri veri ter popolno in točno ter brez nepotrebnega odlašanja. V primeru nepopolne, zastarele ali napačne izjave ali informacij bi morala ta uredba določati dopolnitev, posodobitev ali popravek take izjave ali informacij. To ne bi smelo pomeniti splošne obveznosti za ponudnika storitev političnega oglaševanja, da spremlja resničnost izjav o politični naravi oglasov ali da izvaja pretirane ali drage dejavnosti za ugotavljanje dejstev. Za učinkovito izvajanje zahteve po dopolnjevanju, posodabljanju ali popravljanju takih izjav ali informacij bi morali ponudniki storitev političnega oglaševanja prilagoditi svoje spletne vmesnike, da bi olajšali izpolnjevanje teh obveznosti.

(45)

Ponudniki oglaševalskih storitev bi morali izjavo ali informacijo šteti za očitno napačno, če je to razvidno iz vsebine oglasa, identitete sponzorja ali okoliščin, v katerih se zadevna storitev opravlja, brez nadaljnjih preverjanj ali postopkov za ugotavljanje dejstev.

(46)

Izdajatelji političnega oglaševanja, ki so tudi zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki v smislu Uredbe (EU) 2022/2065, vestno opredelijo, analizirajo in ocenijo morebitna sistemska tveganja, ki jih njihove storitve političnega oglaševanja predstavljajo v okviru ocen tveganja v skladu s členom 34 navedene uredbe, ter uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite blažilne ukrepe za njihovo zmanjšanje v skladu s členom 35 navedene uredbe.

(47)

Pravila o preglednosti in povezane zahteve glede potrebne skrbnosti, določene v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati samo za storitve političnega oglaševanja, tj. politično oglaševanje, ki se običajno opravi za plačilo, ki lahko vključuje prejemke v naravi. Ta pravila se ne bi smela uporabljati za vsebine, ki jih naloži uporabnik spletne posredniške storitve, kot je spletna platforma, in ki jih spletna posredniška storitev razširja brez plačila za oddajo v razširjanje, izdajanje, prikazovanje ali razširjanje določenega sporočila, razen če je uporabnik za politični oglas prejel plačilo od tretje osebe.

(48)

Pravila o preglednosti in povezane zahteve glede potrebne skrbnosti se prav tako ne bi smele uporabljati za deljenje informacij prek elektronskih komunikacijskih storitev, kot so storitve elektronskih sporočil ali telefonski klici, če ni vključena nobena storitev političnega oglaševanja.

(49)

Svoboda izražanja in obveščanja, zaščitena s členom 11 Listine, zajema pravico posameznika do političnega mnenja, sprejemanja in širjenja političnih informacij ter izmenjave političnih idej. Vsaka omejitev te svoboščine mora biti v skladu s členom 52 Listine. Ta svoboščina je lahko predmet sprememb in omejitev, če so take spremembe in omejitve potrebne in jih upravičuje zasledovanje legitimnega javnega interesa in če so v skladu s splošnimi načeli prava EU, kot sta sorazmernost in pravna varnost. To med drugim velja, kadar se politične ideje sporočajo prek ponudnikov storitev političnega oglaševanja. Svoboda izražanja in obveščanja je eden od temeljev živahne demokratične razprave.

(50)

Ta uredba od držav članic ne bi smela zahtevati, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli svobode izražanja in obveščanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, kakor izhajajo iz ustavnih tradicij, ali s pravili, ki urejajo pravice in dolžnosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti.

(51)

Kar zadeva spletne posrednike, se Uredba (EU) 2022/2065 uporablja za politične oglase, ki jih izdajo ali razširjajo spletni posredniki, prek horizontalnih pravil, ki se uporabljajo za vse vrste spletnega oglaševanja, vključno s komercialnimi in političnimi oglasi. Na podlagi opredelitve političnega oglaševanja iz te uredbe je primerno določiti dodatne podrobnosti o zahtevah glede preglednosti za izdajatelje oglasov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2022/2065, predvsem za zelo velike spletne platforme. To zadeva zlasti informacije v zvezi s financiranjem političnih oglasov. Zahteve iz te uredbe ne bi smele posegati v Uredbo (EU) 2022/2065.

(52)

Priprava, oddaja v razširjanje, promocija, izdajanje, prikazovanje in razširjanje političnih oglasov lahko vključujejo zapleteno verigo ponudnikov storitev političnega oglaševanja. To velja zlasti, kadar izbiro vsebine oglaševanja, izbiro meril ciljanja in prikazovanja oglasov, zagotavljanje podatkov, ki se uporabijo za ciljanje in prikazovanje oglasa, zagotavljanje tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasa ter izdelavo oglasa in njegovo razširjanje nadzorujejo različni ponudniki storitev.

Poleg tega so lahko sponzorji vključeni v različne faze priprave, oddaje v razširjanje, promocije, izdajanja, prikazovanja in razširjanja političnega oglaševanja. Podobno bi lahko upravljavec za namene tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov skupaj z drugimi upravljavci določil namene in sredstva obdelave ali pa bi lahko postopek obdelave v imenu upravljavca izvedel drug subjekt. Glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije se lahko skupno upravljanje vzpostavi tudi, kadar ima dostop do določenih osebnih podatkov samo en subjekt. Ponudniki storitev in sponzorji bi se zaradi svojih različnih prispevkov, in sicer opredelitve parametrov ciljanja, določitve kategorij podatkov in obdelave pri prikazovanju oglasov, redno skupaj odločali o sredstvih in namenih obdelave osebnih podatkov za politično oglaševanje, zato bi se lahko šteli za skupne upravljavce na podlagi člena 26 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter člena 28 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Zato je treba jasno razdeliti dolžnosti različnih subjektov na podlagi te uredbe.

(53)

Kadar zaradi umetne komercialne ali pogodbene konstrukcije obstaja tveganje, da se učinkovitost obveznosti glede preglednosti iz te uredbe zaobide, bi se morale te obveznosti uporabljati za subjekt ali subjekte, ki dejansko zagotavljajo oglaševalsko storitev.

(54)

Čeprav ta uredba določa posebne zahteve, se v njej določene obveznosti ne bi smele razumeti, kot da se ponudnikom posredniških storitev nalaga splošna obveznost spremljanja političnih vsebin, ki si jih izmenjujejo fizične ali pravne osebe, ali splošna obveznost, da sprejmejo proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonitimi vsebinami, ki jih navedeni ponudniki prenašajo ali shranjujejo.

(55)

Ponudnike posredniških storitev se v podporo skladnosti z zahtevami iz te uredbe, predvsem tistimi o uporabi tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov v spletnem političnem oglaševanju, spodbuja, naj olajšajo identifikacijo političnega oglaševanja, ki ga uporabniki naložijo ali razširjajo neposredno prek svoje spletne posredniške storitve. Ponudniki posredniških storitev bi lahko na primer uporabnikom dali na voljo učinkovite mehanizme, da bodo označili oglas kot politični.

(56)

Preglednost političnega oglaševanja bi morala posameznikom omogočiti, da politični oglas prepoznajo kot tak. Izdajatelji političnega oglaševanja bi morali zagotoviti, da se skupaj z vsakim političnim oglasom objavi jasna izjava, da gre za politični oglas, in druge informacije, kot je identiteta njegovega sponzorja, del katere politične kampanje je, ter ali so bile zanj uporabljene tehnike ciljanja in tehnike prikazovanja. Kadar je primerno, bi lahko ime sponzorja vključevalo politični logotip. Izdajatelji političnega oglaševanja bi morali zagotoviti, da so politični oglasi pravilno označeni, in uporabljati označevanje, ki je učinkovito, in ki vključuje specifične informacije, vključno z jasno navedbo, kje je mogoče dobiti obvestilo o preglednosti. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov, da bi določila obliko in predlogo oznak ter, da so prilagojene uporabljenemu mediju, pri tem pa upoštevala najnovejši tehnološki in tržni razvoj, ustrezne znanstvene raziskave in primere dobre prakse.

(57)

Da bi podprli odgovornost v političnem procesu, bi morale informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o preglednosti, vključevati tudi identiteto sponzorja in po potrebi subjekta, ki ima končni nadzor nad sponzorjem. Jasno bi bilo treba navesti kraj sedeža sponzorja in ali je sponzor fizična ali pravna oseba. Osebni podatki v zvezi s posamezniki, ki sodelujejo v političnem oglaševanju in niso povezani s sponzorjem ali drugimi vpletenimi političnimi akterji, se v obvestilu o preglednosti ne bi smeli navesti. Obvestilo o preglednosti bi moralo vsebovati tudi informacije o obdobju razširjanja, morebitnih povezanih volitvah, porabljenem znesku in vrednosti drugih koristi, prejetih kot delno ali popolno nadomestilo za določen oglas ter za celotno kampanjo političnega oglaševanja, viru uporabljenega financiranja in druge informacije za zagotovitev poštenega razširjanja političnega oglasa. Informacije o viru uporabljenega financiranja pomenijo na primer navedbo, ali je financiranje javnega ali zasebnega izvora in ali izvira iz Unije ali tretje države. Informacije o povezanih volitvah ali referendumih bi morale po možnosti vključevati povezavo na informacije iz uradnih virov glede organizacije volitev ali referendumov in načinov udeležbe na njih ali za spodbujanje udeležbe na teh volitvah ali referendumih. Kadar se politični oglas ponovno objavi, potem ko je bilo njegovo objavljanje začasno prekinjeno ali ustavljeno zaradi kršitve te uredbe, bi bilo treba to navesti v obvestilih o preglednosti, da se zagotovi ustrezna obveščenost posameznikov. Obvestilo o preglednosti bi moralo biti na voljo takoj, ko je oglas objavljen ali razširjen, informacije v njem pa bi se morale posodobljati. Poleg tega bi moralo obvestilo o preglednosti vključevati tudi informacije o tem, kako označiti politične oglase v skladu z mehanizmom, ki ga določa ta uredba. Ta zahteva ne bi smela posegati v določbe o obvestilu na podlagi Uredbe (EU) 2022/2065.

(58)

Da bi zagotovili večjo preglednost političnega oglaševanja, je treba v ustreznem obvestilu o preglednosti zbrati in predstaviti informacije o dosegu političnega oglaševanja in interakcijah posameznikov z njim. Doseg sporočila se nanaša na podatke, ki omogočajo količinsko opredelitev geografske porazdelitve in števila posameznikov, ki so videli ali prejeli politično oglaševanje ali kako drugače prišli v stik z njim, vključno s številom ogledov, vtisov in klikov. Interakcija s sporočilom se nanaša na podatke, ki omogočajo količinsko opredelitev stikov posameznikov s spletnim političnim oglaševanjem, ki se merijo na različne načine, vključno s trajanjem interakcije s političnim oglasom. Ustrezni standardi za pripravo obvestil za označevanje in preglednost političnih oglasov bi morali obravnavati količinsko opredelitev dosega in interakcije.

(59)

Predstavitev informacij v obvestilu o preglednosti se lahko razlikuje glede na uporabljena sredstva. Za enostaven dostop do informacij v obvestilu o preglednosti v nespletnem oglasu bi lahko uporabili na primer namensko spletno povezavo, hitroodzivno kodo (ali „kodo QR“) ali enakovredne uporabniku prijazne tehnične ukrepe. Zahteva, da morajo biti informacije iz obvestila o preglednosti med drugim jasno opazne, bi morala pomeniti, da so jasno poudarjene v ali ob oglasu. Zahteva, da morajo biti informacije, objavljene v obvestilu o preglednosti, lahko dostopne, strojno berljive, kadar je to tehnično izvedljivo, ter uporabniku prijazne, bi se morala nanašati tudi na potrebe invalidov, in sicer z izpolnjevanjem veljavnih zahtev glede dostopnosti, vključno z dajanjem informacij na voljo prek več kot enega zaznavnega kanala, kadar je to tehnično izvedljivo. Da se omogoči upoštevanje najnovejšega tehnološkega in tržnega razvoja, ustreznih znanstvenih raziskav in primerov dobre prakse ter zagotovi, da so obvestila o preglednosti prilagojena uporabljenemu mediju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi njihovo obliko in tehnične specifikacije.

(60)

Kadar se politično oglaševanje daje na voljo v elektronski obliki, tudi prek spletnega medija, bi moralo biti tudi priloženo obvestilo o preglednosti na voljo v elektronski in strojno berljivi obliki. Političnemu oglaševanju, ki je na voljo samo prek nespletnega medija, kot so tiskani letaki ali tiskani časopisi, se lahko priložijo obvestila o preglednosti, ki so ravno tako na voljo prek nespletnega medija, tudi v istem tiskanem letaku ali časopisu. Kadar pa je politično oglaševanje na voljo prek nespletnega medija in je obvestilo o preglednosti na voljo v elektronski obliki, bi moralo biti tudi obvestilo o preglednosti v strojno berljivi obliki.

(61)

Informacije bi se morale šteti za strojno berljive, če so posredovane v obliki, ki jo lahko programske aplikacije samodejno obdelajo brez človekovega posredovanja, zlasti za namene identifikacije, prepoznavanja in pridobivanja določenih podatkov iz njih.

(62)

Obvestila o preglednosti bi morala biti zasnovana tako, da bi pripomogla k ozaveščanju uporabnika in k jasnemu prepoznavanju političnega oglasa kot takega. Zasnovana bi morala biti tako, da se ohranijo oziroma ostanejo dostopna, tudi če se politični oglas razširja naprej, na primer tako, da se objavi na drugi platformi ali da si ga posamezniki posredujejo med seboj. Informacije, navedene v obvestilu o preglednosti, bi bilo treba objaviti ob začetku izdajanja političnih oglasov in objavljene bi morale ostati do konca njihovega izdajanja. Izdajatelji političnega oglaševanja bi morali hraniti svoja obvestila o preglednosti in jih na zahtevo dati na voljo skupaj z morebitnimi spremembami sedem let po zadnji izdaji.

(63)

Ker izdajatelji političnega oglaševanja dajejo politične oglase na voljo javnosti, bi morali informacije, vključene v obvestilo o preglednosti, objaviti ali razširjati v javnosti ob izdaji ali razširjanju političnega oglasa. Kadar izdajatelj političnega oglaševanja na kakršen koli način ugotovi, da politični oglas ne izpolnjuje zahtev glede preglednosti na podlagi uredbe, na primer po posamezni prijavi, bi si moral po svojih najboljših močeh prizadevati, da se informacije, zahtevane na podlagi te uredbe, dopolnijo ali popravijo. Kadar informacij ni mogoče dopolniti ali popraviti brez nepotrebnega odlašanja, izdajatelji političnega oglaševanja zadevnega političnega oglasa, ki ne izpolnjuje zahtev glede preglednosti na podlagi uredbe, ne bi smeli dati na voljo oziroma ga ne bi smeli več objavljati ali razširjati. V takih primerih bi morali izdajatelji političnega oglaševanja zadevne ponudnike storitev političnega oglaševanja in po potrebi sponzorja obvestiti o razumnih ukrepih, sprejetih za izpolnitev zahtev na podlagi te uredbe. Izdajatelj bi moral o vsaki odločitvi, sprejeti v zvezi s tem, obvestiti sponzorja ali ponudnika storitev, ki deluje v imenu sponzorja.

(64)

Da bi zagotovili objavo informacij o spletnem političnem oglaševanju, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, in učinkovit dostop do njih za vse zainteresirane posameznike, bi morala Komisija vzpostaviti in zagotoviti, neposredno ali s prenosom te odgovornosti na organ upravljanja, upravljanje javnega odložišča vseh spletnih političnih oglasov, evropskega odložišča spletnih političnih oglasov. Za vsak prenos pristojnosti na organ upravljanja bi bilo treba sprejeti potrebne regulativne prilagoditve. Za podpiranje dostopa posameznikov do informacij, tudi za olajšanje dela zainteresiranih akterjev, kot so raziskovalci v njihovi posebni vlogi, ter za podpiranje svobodnih in poštenih volitev ali referendumov ter poštenih volilnih kampanj, vključno s preverjanjem sponzorjev političnega oglasa in analizo okolja političnih oglasov, bi moralo to odložišče vključevati funkcijo, ki za določeno obdobje prek enotnega portala omogoča dostop do spletnega političnega oglaševanja skupaj z informacijami, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe. Za podporo izdajateljem političnega oglaševanja, ki niso zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki v smislu Uredbe (EU) 2022/2065, bi moralo to odložišče vključevati storitev gostovanja, ki zagotavlja brezplačno razpoložljivost spletnega političnega oglaševanja in informacij, objavljenih z njim. Ti izdajatelji političnega oglaševanja bi morali v določenem obdobju dajati na voljo potrebne informacije.Izdajatelji političnega oglaševanja in sponzorji bi morali ostati odgovorni za politične oglase in druge informacije, ki so na voljo v evropskem odložišču spletnih političnih oglasov, tudi za njihovo popolnost in točnost ter za zagotavljanje, da se posodabljajo.

Za zagotovitev učinkovitega delovanja evropskega odložišča spletnih političnih oglasov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi podrobne ureditve za delovanje tega odložišča. Ti izvedbeni akti bi se morali med drugim nanašati na skupno strukturo podatkov in vmesnik za programiranje aplikacije, da se omogoči prenos potrebnih informacij in njihovo pridobivanje iz odložišča, metapodatke za lažjo indeksacijo političnih oglasov s strani spletnih iskalnikov in njihovo vključitev v odložišče ter standardizirane rešitve za avtentikacijo, da se omogoči povezava informacij o preglednosti s političnimi oglasi in avtentikacija različic informacij.

(65)

Ponudniki storitev političnega oglaševanja bi morali pri izpolnjevanju svojih obveznosti na podlagi te uredbe ustrezno upoštevati temeljne pravice ter druge pravice in legitimne interese. Zlasti bi morali ustrezno upoštevati svobodo izražanja in obveščanja, vključno s svobodo in pluralnostjo medijev.

(66)

Poleg tega bi morali izdajatelji političnega oglaševanja, ki so zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki v smislu Uredbe (EU) 2022/2065, zagotoviti, da so informacije iz obvestila o preglednosti za vsak politični oglas na voljo v odložiščih oglasov iz člena 39 navedene uredbe in dostopne prek evropskega odložišča spletnih političnih oglasov. Take informacije bi morale biti na voljo od trenutka objave in bi jih bilo treba posodabljati in zagotavljati v skladu z dogovorjenim panožnim standardom za dostopnost, strukturo podatkov in dostop prek skupnega javno dostopnega vmesnika za programiranje aplikacij.

(67)

Kadar je ponudnik storitve političnega oglaševanja, ki gosti ali drugače shranjuje in zagotavlja vsebino političnega oglasa, ločen od ponudnika storitve političnega oglaševanja, ki nadzoruje spletišče ali drug vmesnik, na katerem se politični oglas predstavlja, bi se morala oba ponudnika skupaj šteti kot izdajatelja političnega oglaševanja, pri čemer je vsak od njiju odgovoren za konkretno storitev, ki jo opravlja, tako da se zagotovi, da so oglasi označeni in da so na voljo obvestilo o preglednosti in ustrezne informacije. Njun pogodbeni dogovor bi moral omogočati skladnost s to uredbo.

(68)

Informacije o zneskih in vrednosti drugih koristi, prejetih kot delno ali popolno nadomestilo za storitve političnega oglaševanja, lahko koristno prispevajo k politični razpravi. Treba je zagotoviti, da je iz letnih poročil, ki jih pripravijo ustrezni izdajatelji političnega oglaševanja, razviden ustrezen pregled dejavnosti političnega oglaševanja. Da se podpreta nadzor in odgovornost, bi moralo tako poročanje vključevati informacije o izdatkih za ciljanje ali prikazovanje političnega oglaševanja v zadevnem obdobju, združenih glede na kampanjo, ter kot relevantne vključevati informacije, ki jih drugi subjekti posredujejo izdajateljem političnega oglaševanja. Da se prepreči nalaganje nesorazmernih bremen, se navedene obveznosti poročanja o preglednosti ne bi smele uporabljati za mikro, mala ali srednja podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(1), (2) in (3) Direktive 2013/34/EU.

(69)

Izdajatelji političnega oglaševanja, ki opravljajo storitve političnega oglaševanja, bi morali vzpostaviti mehanizme, s katerimi bi fizičnim ali pravnim osebam omogočili, da jim prijavijo določen oglas, ki so ga izdali in ki ni v skladu s to uredbo. Organizacije civilne družbe, organizacije za človekove pravice in nadzorne organizacije, novinarji in drugi zainteresirani subjekti imajo pri tem ključno vlogo. Mehanizmi za prijavo takih oglasov bi morali biti lahko dostopni in preprosti za uporabo ter bi morali biti prilagojeni obliki oglaševanja, ki ga izdajatelj političnega oglaševanja razširja. Kolikor je mogoče, bi morali biti ti mehanizmi dostopni iz samega oglasa, na primer na spletišču izdajatelja političnega oglaševanja. Po potrebi bi morali izdajatelji političnega oglaševanja uvesti tehnične ukrepe za zagotavljanje minimalnih varnostnih standardov informacijske tehnologije, vključno z ukrepi za preprečevanje samodejnih prijav. Izdajatelji političnega oglaševanja bi morali imeti možnost, da po potrebi uporabijo obstoječe mehanizme. Kadar so na primer izdajatelji političnega oglaševanja ponudniki spletnih storitev gostovanja v smislu Uredbe (EU) 2022/2065, kar zadeva politične oglase, ki se gostijo na zahtevo prejemnikov njihovih storitev, bi morali imeti izdajatelji političnega oglaševanja možnost, da se opirajo na mehanizme prijave in ukrepanja v skladu z navedeno uredbo, za prijave o neskladnosti takih oglasov s to uredbo. Kadar ti mehanizmi niso na voljo, bi morali imeti posamezniki možnost, da tak politični oglas prijavijo neposredno pristojnim organom.

(70)

Za dosledno izvajanje mehanizmov, ki omogočajo prijavo potencialno neskladnega političnega oglaševanja, bi morala Komisija pripraviti smernice, zlasti za podporo pripravi ustreznih tehničnih specifikacij za mehanizme, prilagojene avdiovizualnim in tiskanim medijem ter spletnemu in nespletnemu oglaševanju.

(71)

Izdajatelji političnega oglaševanja bi morali prijave, prejete na podlagi te uredbe, skrbno, nepristransko in objektivno preučiti in obravnavati, kot je določeno v tej uredbi. Izdajatelj političnega oglaševanja bi moral potrditi prejem prijave in po potrebi obvestiti fizično ali pravno osebo, ki je podala prijavo, o nadaljnjih korakih v zvezi s prijavo ter zagotoviti informacije o možnostih pravnega varstva v zvezi z oglasom, na katerega se prijava nanaša, kjer je to primerno tudi na podlagi Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Za zagotovitev, da so prizadeti sponzorji in ponudniki storitev političnega oglaševanja seznanjeni z učinkom prijav, bi moral izdajatelj političnega oglaševanja zadevne sponzorje ali ponudnike storitev političnega oglaševanja obvestiti tudi o vseh ustreznih ukrepih, sprejetih po prijavi. Za zagotovitev učinkovitega delovanja teh mehanizmov v zadnjem mesecu pred volitvami ali referendumom, ki je posebej občutljiv, bi morali izdajatelji političnega oglaševanja, ki se ne uvrščajo med mikro, mala ali srednja podjetja na podlagi člena 3(1), (2) in (3) Direktive 2013/34/EU, v 48 urah obravnavati prijave, ki jih prejmejo v zvezi z oglasom, povezanim s temi volitvami ali referendumom, če je mogoče prijavo v celoti obravnavati na podlagi informacij, vključenih v prijavo.

(72)

Vsak ukrep izdajatelja političnega oglaševanja bi moral biti strogo ciljno usmerjen, tako da bi bil namenjen predvsem popravljanju in dopolnitvi potrebnih informacij in le kot izhod v sili za odstranitev določenih informacij, ki niso v skladu s to uredbo. Pri tem bi moral izdajatelj političnega oglaševanja ustrezno upoštevati svobodo izražanja in obveščanja ter druge temeljne pravice.

(73)

Da bi se nekaterim subjektom omogočilo opravljanje njihovih vlog v demokraciji, je primerno določiti pravila o predložitvi informacij, objavljenih skupaj s političnim oglasom ali vsebovanih v obvestilu o preglednosti, zainteresiranim akterjem, kot so preverjeni raziskovalci, novinarji, organizacije civilne družbe in priznani opazovalci volitev, da se podprejo pri izvajanju njihovih vlog v demokratičnem procesu. Od ponudnikov storitev političnega oglaševanja se ne bi smelo zahtevati, da se odzivajo na zahteve, ki so nejasne, pretirane ali se nanašajo na informacije, ki jih nimajo. Poleg tega bi bilo treba zadevnemu ponudniku storitev dovoliti, da v primeru znatnih stroškov zaračuna razumno pristojbino, pri čemer se upoštevajo administrativni stroški zagotavljanja informacij.

(74)

Osebni podatki, pridobljeni neposredno od posameznikov ali posredno, kot v primeru zaznanih ali izvedenih podatkov, pri čemer se posamezniki združujejo v skupine glede na njihove domnevne interese ali njihovo dejavnost na spletu, vedenjsko profiliranje in druge analitske tehnike se vse pogosteje uporabljajo za ciljanje političnih sporočil na skupine ali posamezne volivce ali posameznike in za ojačevanje učinka teh sporočil. Na podlagi obdelave osebnih podatkov, zlasti posebnih vrst osebnih podatkov na podlagi uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, se lahko različne skupine volivcev ali posameznikov segmentirajo in njihove značilnosti ali ranljivosti izkoriščajo, na primer z razširjanjem oglasov ob določenem času in na določenih krajih z namenom, da se izkoristijo okoliščine, zaradi katerih bi lahko bili dovzetnejši za določeno vrsto informacij oziroma sporočil. Taka obdelava osebnih podatkov ima specifične in škodljive posledice za temeljne pravice in svoboščine posameznikov, kot denimo, da se jih obravnava pravično in enakopravno, se z njimi ne manipulira, da prejemajo objektivne informacije, si oblikujejo lastno mnenje, sprejemajo politične odločitve in uveljavljajo svojo volilno pravico. Poleg tega to negativno vpliva na demokratični proces, saj vodi v razdrobljenost javne razprave o pomembnih družbenih temah, selektivno nagovarjanje in navsezadnje v manipulacijo volilnega telesa. Povečuje tudi tveganje širjenja manipuliranja z informacijami in tujega vmešavanja. Zavajajoče ali prikrito politično oglaševanje pomeni tveganje, saj vpliva na osnovne mehanizme, ki omogočajo delovanje naše demokratične družbe. Določiti bi bilo treba dodatne omejitve in pogoje, poleg tistih iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725. V tej uredbi določene zahteve glede uporabe tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov v okviru političnega oglaševanja, bi morale temeljiti na členu 16 PDEU.

(75)

Upravljavci, kot so opredeljeni v členu 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679, bi morali v skladu s pravom Unije zagotoviti, da na sprejemanje posameznih odločitev ne vplivajo temni vzorci, ki namerno ali dejansko bistveno izkrivljajo ali ovirajo samostojno in informirano odločanje posameznikov, tudi z uporabo vnaprej označenih okenc ter drugimi pristranskimi in nepreglednimi tehnikami, ki posameznike vodijo ali spodbujajo k določenim odločitvam, ki jih sicer morda ne bi sprejeli. Sistematična uporaba temnih vzorcev, nejasne izjave o privolitvi, zavajajoče informacije in premalo časa za preučitev pogojev so pogoste prakse, ki posameznikom otežujejo, da bi v okolju spletne oglaševalske industrije pridobili jasne informacije in nadzor. Pravila, ki preprečujejo uporabo temnih vzorcev, se ne bi smela razumeti, kot da upravljavcem preprečujejo neposredno interakcijo s posamezniki. Vseeno pa upravljavci ne bi smeli od posameznika večkrat zahtevati izbire, kadar je to že opravil, vzpostaviti takšne ureditve, da bi bil preklic privolitve bistveno bolj zapleten od privolitve ali da bi bile nekatere izbire težje ali bolj zamudne od drugih, pa tudi ne uporabiti privzetih nastavitev, ki jih je zelo težko spreminjati in ki nerazumno vplivajo na odločanje posameznikov na način, ki spodkopava in ovira njihovo avtonomijo, odločanje in izbiranje. Mehanizem za zbiranje odločitev posameznikov bi moral biti jasen in enostaven za uporabo, pri čemer se na posameznikovo odločitev ne bi smelo vplivati z različno vidnostjo alternativ. Informacije, ki se v zvezi s tem dajo na voljo posameznikom, bi morale biti jedrnate in napisane v preprostem in razumljivem jeziku ter zlahka, vidno in neposredno dostopne.

(76)

Izdajatelje političnega oglaševanja, ki so ponudniki ali uporabniki tehnik prikazovanja oglasov, bi bilo treba spodbujati k nudenju rešitev, pri katerih se bo pri prikazovanju političnih oglasov čim bolj zmanjšala možnost diskriminacije na podlagi obdelave osebnih podatkov.

(77)

Tehnike ciljanja in tehnike prikazovanja oglasov, ki vključujejo profiliranje na podlagi posebnih vrst osebnih podatkov iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, bi bilo treba v kontekstu spletnega političnega oglaševanja prepovedati. Za uporabo teh tehnik v tem kontekstu bi morala biti možnost uporabe izjem iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2016/679 in člena 10(2) Uredbe (EU) 2018/1725 izključena. Uporaba tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, ki niso posebne vrste osebnih podatkov, pri spletnem političnem oglaševanju bi morala biti dovoljena le, če bi temeljila na osebnih podatkih, pridobljenih od posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, in z njihovo izrecno privolitvijo, ki bi jo izrazili posebej za namene političnega oglaševanja. Glede na vlogo političnih strank, fundacij, združenj in drugih neprofitnih organizacij v naši demokraciji tovrstne omejitve ne bi smele vplivati na njihovo zmožnost komuniciranja s svojimi člani in nekdanjimi člani ter razširjanja informacij, na primer z glasili, povezanih z njihovimi političnimi dejavnostmi, kadar to temelji izključno na naročniških podatkih in na osebnih podatkih, ki jih te osebe posredujejo. Uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 se uporabljata za obdelavo osebnih podatkov, zato bi se morala izrecna privolitev razumeti kot privolitev v smislu navedenih uredb. Tehnike ciljanja in tehnike prikazovanja oglasov, kadar se uporabljajo pod pogoji iz te uredbe, so lahko koristne pri razširjanju političnega oglaševanja in informacij ter pri nagovarjanju in obveščanju državljanov.

(78)

Upravljavci podatkov ne bi smeli uporabljati osebnih podatkov, pridobljenih od tretjih oseb, za namene ciljanja ali prikazovanja oglasov pri političnem oglaševanju. Za preprečevanje manipulativnega mikrociljanja je bistveno, da ponudniki storitev političnega oglaševanja sprejmejo posebne ukrepe ter z njimi poskrbijo, da bodo osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene ciljanja in prikazovanja oglasov pri političnem oglaševanju, omejeni na to, kar je potrebno za ta namen, na primer tako, da možnosti ciljanja in prikazovanja oglasov pri političnem oglaševanju, ki ga ponujajo prejemnikom storitev, omejijo na tisto, za katero je potrebna kombinacija največ petih kategorij.

(79)

Zahteva, da ciljanje ali prikazovanje oglasov pri političnem oglaševanju ne sme temeljiti na profiliranju na podlagi posebnih vrst osebnih podatkov, zajema tudi profiliranje na podlagi posebnih vrst osebnih podatkov, ocenjenih na podlagi osebnih podatkov, ki sami ne spadajo v posebne vrste osebnih podatkov. To bi se na primer lahko zgodilo, če upravljavec podatkov uporabi osebne podatke, ki niso posebne vrste osebnih podatkov, da bi posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, opredelil kot osebe z določenimi verskimi, filozofskimi ali političnimi prepričanji, in ne glede na to, ali je ta kategorizacija resnična. Kako je vrsta podatkov označena, ne bi smelo biti pomembno, če se pri obdelavi osebnih podatkov razkrije posebna vrsta osebnih podatkov. Kadar uporabnik spletnega družbenega omrežja obišče določeno stran ali uporabi aplikacijo ali drugo spletno funkcijo ali storitev, s katero je povezana ena ali več vrst podatkov iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679, in po možnosti navede osebne podatke pri registraciji, oddaji spletnega naročila ali drugi obliki interakcije z družbenim omrežjem, bi bilo treba obdelavo osebnih podatkov s strani upravljavca tega spletnega družbenega omrežja šteti za „obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov“ v smislu navedenega člena, ki je načeloma prepovedana, kadar ta obdelava podatkov omogoča razkritje informacij, ki spadajo v eno od teh vrst podatkov, ne glede na to, ali se te informacije nanašajo na uporabnika tega družbenega omrežja ali drugo fizično osebo. To velja ne glede na to, ali je bil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v času, ko so bili ti podatki zbrani, seznanjen z namero, da se podatki uporabijo za ciljanje ali prikazovanje oglasov pri političnem oglaševanju.

(80)

Privolitev v obdelavo osebnih podatkov se da in prekliče v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725. Taka privolitev bi morala biti dana z jasnim pritrdilnim dejanjem ali izjavo, ki bi potrdila prostovoljno, specifično, informirano in nedvoumno strinjanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, z obdelavo osebnih podatkov za namene političnega oglaševanja. Poleg tega bi morala biti privolitev za namene te uredbe izrecna in dana posebej za namene političnega oglaševanja. Za namene te uredbe, zlasti kadar se privolitev v obdelavo osebnih podatkov za ciljanje ali prikazovanje političnih oglasov pridobi med izvajanjem spletne storitve, bi morali upravljavci pridobiti privolitev tako, da posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ponudijo uporabniku prijazno rešitev, na podlagi katere lahko privolitev poda, spremeni ali prekliče na izrecen, jasen in enostaven način. Upravljavci vmesnikov ne bi smeli načrtovati, organizirati in upravljati na način, ki zavaja, manipulira ali kako drugače bistveno izkrivlja ali ki pri posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zmanjšuje zmožnost, da izrazi privolitev za ta posebni namen prostovoljno. Za namene te uredbe se zahtevi po pridobitvi privolitve v obdelavo osebnih podatkov ni mogoče izogniti na podlagi ugotovitve, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, te podatke dal na voljo širši javnosti. Preklic privolitve v obdelavo osebnih podatkov za namene ciljanja ali prikazovanja političnih oglasov bi moral biti enako enostaven kot privolitev v to. Za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrnitev ali preklic privolitve ne bi smela biti težavnejša ali zamudnejša kot privolitev. Spoštovati bi bilo treba elektronske signale, ki izražajo željo posameznika, da ne prejema političnega oglaševanja.

(81)

Glede na sodbo Sodišča z dne 4. julija 2023 v zadevi C-252/21 (10), Meta Platforms in drugi (Conditions générales d’utilisation d’un réseau social), bi morali imeti posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, možnost, da v kontekstu političnega oglaševanja zavrnejo privolitev v določene postopke obdelave podatkov, ne da bi se morali v celoti odpovedati dostopu do spletne storitve. Kot je razsodilo Sodišče, bi bilo treba tem uporabnikom ponuditi enakovredno alternativno možnost brez tovrstnih postopkov obdelave podatkov.

(82)

Zelo mlade osebe so posebej ranljiva skupina, ki jo je mogoče izkoristiti z zlorabo tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov. Čeprav taki posamezniki še nimajo volilne pravice, se lahko nanje posebej cilja zato, da bi vplivali na razpravo. V kontekstu političnega oglaševanja bi bilo treba prepovedati tehnike ciljanja in tehnike prikazovanja oglasov, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov posameznika, za katerega je z razumno gotovostjo znano, da je vsaj eno leto mlajši od volilne starosti, določene z nacionalnimi pravili.

(83)

Da bi se v kontekstu spletnega političnega oglaševanja zagotovila večja preglednost in odgovornost pri uporabi tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali upravljavci uvesti dodatne zahteve za preglednost. Med drugim bi bilo treba zahtevati sprejetje politike, ki bi opisala uporabo takih tehnik in glavnih parametrov, vodenje evidenc o njihovi uporabi, letno oceno tveganja uporabe teh tehnik za temeljne pravice in svoboščine ter posredovanje dodatnih informacij, ki jih zadevni posameznik potrebuje, da bi razumel razloge za uporabljeno tehniko, skupaj z navedbo, da je oglas politični oglas.

(84)

Zahteve glede preglednosti in odgovornosti bi se morale uporabljati za vse upravljavce, ne glede na to, ali upravljavec deluje v svojem imenu, skupaj s ponudnikom storitev političnega oglaševanja ali je hkrati tudi izdajatelj političnega oglaševanja. V primerih, kadar upravljavec ni hkrati tudi izdajatelj političnega oglaševanja, bi moral upravljavec izdajatelja političnega oglaševanja seznaniti z notranjo politiko in zagotoviti, da se druge informacije, potrebne za skladnost s to uredbo, pravočasno in natančno sporočijo izdajatelju političnega oglaševanja.

(85)

Ponudniki storitev političnega oglaševanja bi morali izdajateljem političnega oglaševanja predložiti informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje njihovih obveznosti na podlagi te uredbe. Prenos teh informacij bi se lahko avtomatiziral in vključil v redne delovne postopke na podlagi standardov.

(86)

Da bi se posamezniki še bolj opolnomočili za uveljavljanje svojih pravic v zvezi z varstvom podatkov, bi morali izdajatelji političnega oglaševanja zadevnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, predložiti dodatne informacije in učinkovita orodja ter ga tako podpreti pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz pravnega okvira Unije o varstvu podatkov, vključno s pravico do spremembe osebnih podatkov ali preklica privolitve v primeru, da se s političnim oglasom cilja nanj. Te informacije bi morale biti tudi lahko dostopne neposredno iz obvestila o preglednosti. Orodja, ki se dajo na razpolago posameznikom, da bi lažje uveljavljali pravice, bi morala biti učinkovita pri preprečevanju tega, da se s političnimi oglasi cilja nanje, ter pri preprečevanju ciljanja na podlagi posebnih meril in s strani enega ali več specifičnih upravljavcev.

(87)

Informacije, ki se morajo predložiti v skladu z vsemi zahtevami, ki se uporabljajo za uporabo tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov na podlagi te uredbe, bi bilo treba pripraviti v obliki, ki je preprosto dostopna, jasno vidna in uporabniku prijazna, med drugim tako, da so napisane v preprostem jeziku, ter dostopna za invalide.

(88)

Primerno je določiti pravila o predložitvi informacij o ciljanju in prikazovanju oglasov drugim zainteresiranim subjektom. Ureditev, ki se uporablja, bi morala biti skladna z ureditvijo za predložitev informacij, povezanih z zahtevami glede preglednosti.

(89)

Ponudniki storitev političnega oglaševanja, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji, registriranega pri pristojnem organu, ki ga določi vsaka država članica, da bi zagotovili učinkovit nadzor te uredbe v zvezi z navedenimi ponudniki. Pravni zastopnik bi lahko bil zastopnik, imenovan na podlagi člena 27 Uredbe (EU) 2016/679, ali pravni zastopnik, imenovan na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2022/2065. Države članice bi morale voditi javno dostopen register vseh pravnih zastopnikov, registriranih na njihovem ozemlju na podlagi te uredbe, Komisija pa bi morala vzpostaviti in voditi javno dostopen portal, ki bi bil povezan s spletišči držav članic. Glede na pomen te zahteve za učinkovito izvrševanje te uredbe v zvezi s ponudniki storitev političnega oglaševanja s sedežem v tretji državi ter za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za vse ponudnike storitev političnega oglaševanja na notranjem trgu, bi morale države članice v primeru, da ni imenovanega pravnega zastopnika, sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, tudi ukrepe za ustavitev izdajanja ali razširjanja zadevnih političnih oglasov, kadar skladnosti ni mogoče zagotoviti drugače.

(90)

Za namene učinkovitega nadzora te uredbe je treba nadzornim organom podeliti pristojnost za spremljanje in izvrševanje ustreznih pravil ter jim zagotoviti potrebne vire za opravljanje nalog na podlagi te uredbe. Glede na pravni sistem posamezne države članice ter v skladu z veljavnim pravom Unije, vključno z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2022/2065, se lahko v ta namen imenujejo različni nacionalni pravosodni ali upravni organi.

(91)

Kar zadeva nadzor spletnih posredniških storitev v na podlagi te uredbe, bi države članice morale v ta namen imenovati pristojne organe in zagotoviti, da je tak nadzor skladen z nalogami pristojnih organov, imenovanih na podlagi člena 49 Uredbe (EU) 2022/2065. Koordinatorji digitalnih storitev v vsaki državi članici, imenovani na podlagi navedene uredbe, bi vsekakor morali biti odgovorni za zagotavljanje usklajenosti na nacionalni ravni glede navedenih zadev in po potrebi v čezmejnih primerih sodelovati z drugimi koordinatorji digitalnih storitev v skladu z mehanizmi iz navedene uredbe. Pri uporabi te uredbe bi moral biti ta mehanizem omejen na nacionalno sodelovanje med koordinatorji digitalnih storitev in ne bi smel vključevati razširitve na raven Unije, kakor je določeno v Uredbi (EU) 2022/2065. Ker ima Komisija izključno pristojnost za nadzor in izvrševanje skladnosti zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov v smislu Uredbe (EU) 2022/2065 z obveznostmi iz te uredbe, bi morala oceniti, ali ti akterji izpolnjujejo obveznosti v zvezi z evropskim odložiščem spletnih političnih oglasov.

(92)

Za nadzor nad vidiki te uredbe, ki ne spadajo v pristojnost nadzornih organov na podlagi uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, bi države članice morale imenovati pristojne organe za nadzor in izvrševanje ustreznih pravil. Da bi se podprle temeljne pravice in svoboščine, pravna država, demokratična načela in zaupanje javnosti v nadzor političnega oglaševanja, morajo biti taki organi nepristranski, strukturno neodvisni od zunanjega poseganja ali političnega pritiska ter imeti ustrezna pooblastila za učinkovito spremljanje in sprejemanje ukrepov, potrebnih za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, zlasti z zahtevami glede označevanja in preglednosti. Medtem ko lahko države članice imenujejo zlasti nacionalne regulatorne organe ali telesa na podlagi člena 30 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi lahko imenovale tudi druge organe, kot so volilni ali pravosodni organi.

(93)

Da bi Komisija nadzornim organom pomagala pri njihovih nalogah, bi morala od Evropskega odbora za varstvo podatkov zahtevati, da za nadzorne organe iz člena 51 Uredbe (EU) 2016/679 izda smernice v zvezi z obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov za ciljanje ali prikazovanje političnih oglasov, vključno s pogoji za pridobitev privolitve za namen ciljanja ali prikazovanja političnih oglasov, ter v zvezi s sodelovanjem med temi organi in drugimi organi, odgovornimi za uporabo in izvrševanje zahtev iz te uredbe.

(94)

Neodvisne nadzorne organe iz Uredbe (EU) 2016/679 bi bilo treba podpreti, da bi v celoti izkoristili svoje pristojnosti iz navedene uredbe, da bi nadzorovali varstvo osebnih podatkov, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, med drugim s postopkom sodelovanja, mehanizmom za skladnost in zlasti z nujnim postopkom. Za politične kampanje je še zlasti pomembno obdobje pred volitvami ali referendumi, saj se takrat vpliva na državljane, da oblikujejo politična mnenja in uveljavljajo svoje volilne pravice. Prav tako se v tem obdobju še posebej poveča pozornost v zvezi s kršitvami veljavnih pravil, saj morajo biti popravni ukrepi uvedeni pred časom glasovanja, če naj bi bili učinkoviti. Zato lahko kršitve pravil, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov za ciljno politično oglaševanje v tem obdobju, še posebej izrazito negativno vplivajo na pravice državljanov, tudi na njihovo svobodo oblikovanja mnenj brez neupravičenega vpliva in svobodo obveščanja. Da bi zagotovili hitro ukrepanje za zaščito pravic in svoboščin posameznikov v kritičnem obdobju pred glasovanjem med volitvami, bi morali organi za varstvo podatkov poskrbeti, da bodo lahko hitro ukrepali in uveljavili pravice zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen bi morali organi za varstvo podatkov uporabiti vrsto orodij iz Uredbe (EU) 2016/679 za medsebojno sodelovanje in pomoč, po potrebi tudi nujni postopek iz člena 66 navedene uredbe.

(95)

Čeprav pristojni organi, odgovorni za uporabo te uredbe, pri ravnanju ne smejo odstopati od odločitev nadzornih organov, odgovornih za uporabo Uredbe (EU) 2016/679, iz člena 51 navedene uredbe, bi ti pristojni organi morda morali oceniti, ali je politično oglaševanje v skladu z navedeno uredbo za namene te uredbe. Na podlagi člena 4(3) PEU ti pristojni organi in navedeni nadzorni organi med seboj lojalno sodelujejo ter spoštujejo svoja pooblastila in pristojnosti, da bi se uredbi usklajeno uporabljali.

(96)

Kadar že obstajajo pravila na podlagi prava Unije glede zagotavljanja informacij pristojnim organom ter sodelovanja med temi organi in z njimi, kot je člen 9 Uredbe (EU) 2022/2065 ali pravila iz Uredbe (EU) 2016/679, bi se navedena pravila morala smiselno uporabljati za ustrezne določbe iz te uredbe.

(97)

V podporo učinkoviti uporabi, nadzoru in izvrševanju določb te uredbe ter brez poseganja v uredbe (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 in (EU) 2022/2065 je treba določiti, kateri pristojni organ bi moral biti odgovoren, kadar se storitve političnega oglaševanja zagotavljajo v več kot eni državi članici ali kadar ponudnik storitev političnega oglaševanja opravlja svoje glavne dejavnosti zunaj države članice, v kateri se nahaja njegov glavni sedež ali imenovani pravni zastopnik. Kadar ponudnik storitev zagotavlja storitve političnega oglaševanja v več kot eni državi članici, bi moral biti za učinkovito uporabo, nadzor in izvrševanje določb te uredbe običajno odgovoren pristojni organ ali organi države članice, v kateri je glavni sedež ponudnika storitev političnega oglaševanja. Pri določanju, kje ima ponudnik storitev političnega oglaševanja glavni sedež, bi morali pristojni organi upoštevati, kje ima ponudnik glavno upravo ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

(98)

Pristojni organi vseh držav članic bi morali pri izvajanju svojih nadzornih in izvršilnih pooblastil po potrebi sodelovati in si medsebojno pomagati. Če domnevna kršitev te uredbe zadeva le pristojni organ ali organe države članice, v kateri ponudnik storitev političnega oglaševanja nima glavnega sedeža, bi moral ta pristojni organ ali organi o tem uradno obvestiti pristojni organ glavnega sedeža, ki bi moral zadevo ustrezno oceniti in, kakor je ustrezno, sprejeti potrebne preiskovalne in izvršilne ukrepe.

(99)

Da bi se še olajšala učinkovita uporaba in izvrševanje te uredbe v primeru izvajanja čezmejnih storitev, kadar se preiskava domnevne kršitve te uredbe nanaša na opravljanje storitev političnega oglaševanja v eni ali več državah članicah, v katerih ponudnik nima glavnega sedeža, bi bilo treba omogočiti, da pristojni organ države članice, v kateri je glavni sedež, začne in vodi skupno preiskavo s sodelovanjem zadevnega pristojnega organa ali organov.

(100)

Organi, pristojni za nadzor te uredbe, bi morali med seboj sodelovati na ravni Unije in na nacionalni ravni ter pri tem čim bolje izkoristiti obstoječe strukture, vključno z nacionalnimi mrežami za sodelovanje, evropsko mrežo za volilno sodelovanje iz Priporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam v zvezi z volitvami v Evropski parlament, Evropskim odborom za digitalne storitve, ustanovljenim na podlagi Uredbe (EU) 2022/2065, in skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve, ustanovljeno na podlagi Direktive 2010/13/EU, kakor je ustrezno. Tako sodelovanje bi moralo omogočiti hitro in varno izmenjavo informacij o vprašanjih, povezanih z izvajanjem njihovih nadzornih in izvršilnih nalog na podlagi te uredbe, vključno s skupnim ugotavljanjem kršitev, izmenjavo ugotovitev in strokovnega znanja ter povezovanjem pri uporabi in izvrševanju zadevnih pravil.

(101)

Za učinkovito in strukturirano sodelovanje med vsemi pristojnimi organi pri vseh vidikih te uredbe bi se morale nacionalne kontaktne točke, ki jih imenujejo države članice, redno sestajati na ravni Unije, in sicer v mreži nacionalnih kontaktnih točk. Za poglobitev sodelovanja ter boljšo izmenjavo informacij in primerov prakse na ravni Unije bi morala ta mreža tesno sodelovati z evropsko mrežo za volilno sodelovanje, skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve in drugimi ustreznimi mrežami ali telesi.

(102)

Z namenom olajšanja učinkovite uporabe obveznosti, določenih v tej uredbi, je treba nacionalne organe pooblastiti, da lahko od ponudnikov storitev političnega oglaševanja zahtevajo ustrezne informacije o preglednosti političnega oglaševanja. Informacije, ki se predložijo pristojnim organom, bi lahko zadevale kampanjo oglaševanja, lahko bi bile združene po letih ali bi zadevale specifične oglase. Da se zagotovi uspešno in učinkovito odzivanje na zahteve po takih informacijah ter da se prepreči izpostavljanje ponudnikov storitev političnega oglaševanja nesorazmernim bremenom, je treba za take zahteve določiti nekatere pogoje. Ponudniki storitev političnega oglaševanja bi se morali zlasti v interesu pravočasnega nadzora nad volilnim procesom hitro in v določenem roku odzivati na zahteve pristojnih organov. Šteti bi bilo treba, da v zadnjem mesecu pred volitvami ali referendumom kršitev teh obveznosti negativno in izrazito vpliva na pravice državljanov, zato bi morali ponudniki storitev političnega oglaševanja zahtevane informacije zagotoviti v krajšem roku. Ponudniki storitev političnega oglaševanja, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja na podlagi člena 3(1) in (2) Direktive 2013/34/EU, bi morali zahtevane informacije zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in po možnosti pred datumom volitev ali referenduma. V interesu pravne varnosti in v skladu s pravico do obrambe bi morale zahteve pristojnih organov po predložitvi informacij vsebovati ustrezno obrazložitev in informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Dopušča se, da se obrazložitev ne zahteva, kadar bi razkritje razlogov za zahtevo po predložitvi informacij očitno ogrozilo preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj ali hujših prekrškov. Resnost prekrška, na podlagi katerega se tovrstna izjema uporabi, bi bilo treba določiti ne le z upoštevanjem zneska globe ali kazni, ki se lahko naloži na podlagi te uredbe, temveč tudi negativnih posledic, ki bi jih lahko to imelo na volitve ali referendum, zakonodajni ali regulativni postopek. Ponudniki storitev političnega oglaševanja bi morali določiti kontaktne točke za stike s pristojnimi organi. Take kontaktne točke bi lahko bile elektronske. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da je varstvo fizičnih in pravnih oseb pred samovoljnimi ali nesorazmernimi posegi javnih organov na področje zasebne dejavnosti teh oseb splošno načelo prava Unije. Na to varstvo se oseba lahko sklicuje kot na pravico, zagotovljeno s pravom Unije, za namene prvega odstavka člena 47 Listine, če pred sodiščem izpodbija akt, ki nanjo negativno vpliva, na primer odredbo o predložitvi informacij ali sankcijo, naloženo zaradi nespoštovanja te odredbe.

(103)

Države članice bi morale enega od pristojnih organov imenovati za nacionalno kontaktno točko na ravni Unije za namene te uredbe. Če je mogoče, bi morala kontaktna točka biti članica evropske mreže za volilno sodelovanje. Nacionalna kontaktna točka bi morala olajšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri njihovih nalogah nadzora in izvrševanja, zlasti s posredovanjem pri nacionalnih kontaktnih točkah v drugih državah članicah in pri drugih pristojnih organih v svoji državi članici.

(104)

Organi držav članic bi morali zagotoviti, da se kršitve obveznosti iz te uredbe s strani sponzorjev ali ponudnikov političnega oglaševanja kaznujejo z globami ali denarnimi kaznimi ali po potrebi z drugimi sredstvi, tudi s periodičnimi denarnimi kaznimi. Pri teh globah in kaznih bi bilo treba upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti ter, kadar je ustrezno, velikost in ekonomsko zmožnost kršitelja. Poleg tega bi morali organi držav članic pri teh globah in kaznih upoštevati, ali zadevni sponzor ali ponudnik storitev političnega oglaševanja sistematično oziroma pogosto ne izpolnjuje teh obveznosti, tudi z odlašanjem predložitve informacij zainteresiranim subjektom, ter kadar je ustrezno, ali je ponudnik storitev političnega oglaševanja dejaven v več državah članicah. Sankcije bi morale biti v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne, pri tem pa bi bilo treba ustrezno upoštevati zadostne in dostopne postopkovne zaščitne ukrepe ter zlasti to, da mora politična razprava ostati odprta in dostopna. Nekatere obveznosti imajo ključno vlogo pri učinkovitem uresničevanju ciljev te uredbe, kršitve teh obveznosti pa bi bilo treba obravnavati kot posebej resne.

(105)

Posameznikom ali subjektom bi moralo biti omogočeno, da pri pristojnih organih vložijo pritožbe, v katerih bi jih obvestili o okoliščinah, ki bi lahko pomenile kršitev te uredbe. Opozoriti je treba, da se lahko v tem okviru uporabljajo tudi drugi upravni postopki, določeni v pravu Unije. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo na primer pravico vložiti pritožbo pri nadzornih organih, imenovanih na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, v zvezi s kršitvami, ki zadevajo obdelavo njihovih osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki ali subjekti pri koordinatorjih digitalnih storitev, imenovanih na podlagi Uredbe (EU) 2022/2065, vložijo pritožbo zoper ponudnike posredniških storitev zaradi domnevnih kršitev navedene uredbe. Brez poseganja v te postopke ali druge razpoložljive upravne postopke ali pravna sredstva bi morali pristojni organi te pritožbe obravnavati in med drugim pritožnika obvestiti o nadaljnjih ukrepih v zvezi s pritožbo. Kadar je pristojni organ obveščen o pritožbi, ki spada v pristojnost pristojnega organa v drugi državi članici, bi moral pritožbo brez nepotrebnega odlašanja posredovati temu organu.

(106)

Za izvajanje pooblastil, ki jih imajo nadzorni organi na podlagi te uredbe, bi morali veljati ustrezni postopkovni zaščitni ukrepi v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z učinkovitimi pravnimi sredstvi in ustreznim pravnim postopkom.

(107)

Da bi ponudnike storitev in druge zainteresirane subjekte podprli pri izpolnjevanju obveznosti te uredbe, bi jim bilo treba pravočasno in v lahko dostopni obliki zagotoviti informacije o datumih nacionalnih volitev in referendumov. Države članice bi zato morale objaviti datume svojih volitev in referendumov ter po potrebi datume svojih volilnih obdobij. Te informacije bi morale biti lahko dostopne in pravočasne. Države članice bi morale te informacije javno objaviti tudi prek portala, ki ga da na voljo Komisija, takoj po objavi teh datumov.

(108)

Da bi podprli učinkovito izvajanje te uredbe s strani pristojnih nacionalnih organov, se Komisijo spodbuja, naj po potrebi pripravi smernice za prepoznavanje političnega oglaševanja in uporabo sankcij.

(109)

Za doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z informacijami, ki morajo biti vključene v obvestilu o preglednosti, in v zvezi z informacijami o uporabi tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 (12) o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(110)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(111)

Komisija bi morala predložiti javno poročilo o oceni in pregledu te uredbe v dveh letih po vsakih volitvah v Evropski parlament. Komisija bi morala pri pripravi navedenega poročila upoštevati tudi izvajanje te uredbe v kontekstu drugih volitev in referendumov, ki se odvijajo v Uniji.

(112)

Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k pravilnemu delovanju notranjega trga za politično oglaševanje in z njim povezanih storitev ter določitve pravil o uporabi tehnik ciljanja in tehnik prikazovanja oglasov v kontekstu izdajanja in razširjanja političnega oglaševanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(113)

Ta uredba ne posega v pravila iz direktiv 2000/31/ES (14), 2002/58/ES (15), 2005/29/ES (16), 2006/114/ES (17), 2006/123/ES (18), 2010/13/EU in 2011/83/EU (19) ter Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (20) in Uredbe (EU) 2022/2065, vključno s pravili o odgovornosti ponudnikov posredniških storitev iz členov 4, 5, 6 in 8 zadnje navedene uredbe. Ta uredba bi morala dopolniti pravni red Unije na področju varstva podatkov, zlasti uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktivo 2002/58/ES.

(114)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 20. januarja 2022 (21) –