1.   Države članice vsako leto do 31. januarja določijo letne načrte upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti za tropskega tuna.

2.   Države članice zagotovijo, da se njihova skupna zmogljivost flote plovil s parangali in plovil z zaporno plavarico upravlja v skladu z letnimi načrti upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti iz odstavka 1, zlasti za omejitev ulova tropskega tuna v skladu z omejitvami ulova, določenimi v pravu Unije.

3.   Države članice ne povečajo števila svojih podpornih plovil glede na številke, zabeležene junija 2023.

4.   Države članice Komisiji sporočijo datume, do katerih so izkoristile celotno omejitev ulova vrste tropskega tuna. Komisija navedene informacije takoj pošlje sekretariatu ICCAT.

5.   Za plovila Unije z zapornimi plavaricami in velika plovila s parangalom (skupna dolžina najmanj 20 metrov) države članice Komisiji vsak mesec poročajo o ulovu tropskega tuna, ko dosežejo 80 % svoje omejitve ulova, pa o tem poročajo vsak teden.

6.   Države članice Komisiji vsake tri mesece sporočijo informacije o količini tropskega tuna po vrstah, ki so ga ulovila plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v 15 koledarskih dneh po koncu obdobja, v katerem je bil ulov opravljen, in sicer vsako leto do 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra ter do 15. januarja naslednjega leta, če Komisiji teh informacij ne pošiljajo mesečno. Te informacije, poslane vsake tri mesece ali mesečno, se pošljejo v obliki zbirnega poročila o podatkih o ulovu. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 30. aprila, 30. julija in 30. oktobra vsako leto in do 30. januarja naslednje leto.“

1.   Plovila Unije z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov tropskega tuna, vse ulovljene tropske tune obdržijo na krovu, jih iztovorijo ali pretovorijo v pristanišču.

2.   Med namestitvijo se ne sme zavreči tropski tun, ki ga je ujelo plovilo Unije z zaporno plavarico, ko je mreža v celoti zaprta in ko je bila izvlečena več kot polovica mreže. Če pride do tehnične težave pri postopku zapiranja ali izvleka mreže, tako da te prepovedi ni mogoče upoštevati, si poveljniki ali v njihovem imenu člani posadke po najboljših močeh prizadevajo, da tune čim hitreje izpustijo nazaj v vodo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko tropske tune zavrže v naslednjih primerih:

4.   Poveljniki ribiških plovil o vseh zavržkih poročajo državam članicam zastave plovil. Države članice pošljejo poročila o zavržkih Komisiji v okviru podatkov iz naloge I in II.“

1.   V skladu z veljavnimi priporočili ICCAT za veleokega tuna se lahko med letom prilagoditve ali pred njim morebitni vsak neporabljeni ali presežni del letne kvote ali omejitve ulova države članice za veleokega tuna po potrebi doda zadevni kvoti ali omejitvi ulova oziroma odšteje od nje.

2.   Največji neizkoriščeni ulov veleokega tuna, ki ga država članica lahko prestavi v posameznem letu, ne presega količine, ki jo za zadevno leto dovoli ICCAT.“

1.   Država članica zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne uporabljajo plavajočih naprav za zbiranje rib v obdobju 15 dni pred začetkom obdobij zapore, ki so določena v pravu Unije.

2.   Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov tropskega tuna, določijo minimalno prisotnost opazovalcev, kot sledi:

Države članice do 30. aprila sporočijo sekretariatu ICCAT in Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko informacije, ki so jih za prejšnje leto zbrali opazovalci ali odobreni elektronski sistem za spremljanje, pri čemer upoštevajo zahteve glede zaupnosti iz člena 72.“

1.   Države članice izdajo dovoljenja za ribolov v skladu z določbami Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) velikim plovilom za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna na območju Konvencije ICCAT.

2.   Velika ribiška plovila, ki niso v evidenci ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna, ne smejo izvajati ribolova, obdržati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati severnoatlantskega ali južnoatlantskega belega tuna z območja Konvencije ICCAT. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

3.   Ribiškim plovilom Unije brez dovoljenja za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna na podlagi odstavka 1 se lahko dovoli, da obdržijo na krovu, pretovarjajo, prevažajo, predelujejo ali iztovarjajo prilov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna v skladu z največjo omejitvijo prilova na krovu, določeno za taka plovila. Države članice Komisiji v okviru letnega poročila poročajo o največji omejitvi prilova, dovoljeni za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo.

1.   Morebitni neporabljeni ali presežni del letne kvote ali omejitve ulova države članice za severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna se lahko doda zadevni kvoti ali omejitvi ulova ali odšteje od zadevne kvote ali omejitve ulova, odvisno od primera, med letom prilagoditve ali pred njim v skladu z veljavnimi priporočili ICCAT za severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna.

2.   Največji neizkoriščeni ulov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna, ki ga država članica lahko prenese v posameznem letu, ne presega količine, ki jo za zadevno leto dovoli ICCAT.

1.   Brez poseganja v kakršno koli prepoved rekreacijskega ribolova na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo z rekreacijskim ribolovom, ne smejo uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot treh osebkov sredozemskega belega tuna na plovilo na dan.

2.   Trženje sredozemskega belega tuna, ulovljenega med rekreacijskim ribolovom, je prepovedano.

3.   Države članice Komisiji in sekretariatu ICCAT vsaj 15 dni pred izvajanjem dejavnosti predložijo seznam vseh ribiških plovil, ki opravljajo rekreacijski ribolov in imajo dovoljenje za ribolov sredozemskega belega tuna. Plovila, ki jih ni na navedenem seznamu, nimajo dovoljenja za ribolov sredozemskega belega tuna.“;

1.   Države članice izdajo dovoljenja za ribolov v skladu z določbami Uredbe (EU) 2017/2403 velikim plovilom za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice na območju Konvencije ICCAT.

2.   Velika ribiška plovila, ki niso v evidenci ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice, ne smejo izvajati ribolova, obdržati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati severnoatlantske in južnoatlantske mečarice z območja Konvencije ICCAT. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

3.   Ribiškim plovilom Unije brez dovoljenja za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice na podlagi odstavka 1 se lahko dovoli, da obdržijo na krovu, pretovarjajo, prevažajo, predelujejo ali iztovarjajo prilov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice v skladu z največjo omejitvijo prilova na krovu, določeno za taka plovila. Države članice Komisiji v okviru letnega poročila poročajo o največji omejitvi prilova, dovoljeni za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo.

1.   Morebitni neporabljeni del letne kvote ali omejitve ulova države članice za severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico se lahko doda ustrezni kvoti ali omejitvi ulova med letom prilagoditve ali pred njim v skladu z veljavnimi priporočili ICCAT za severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico.

2.   Največji neizkoriščeni ulov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice, ki ga država članica lahko prenese v posameznem letu, ne presega količine, ki jo za zadevno leto dovoli ICCAT.“

1.   Plovila Unije za pelagični ribolov s parangali in plovila Unije z zaporno plavarico, če je to mogoče, takoj izpustijo vse sinje jadrovnice (Makaira nigricans), bele jadrovnice (Tetrapturus albidus) in okrogloluskaste jadrovnice (Tetrapturus georgei), ki so ob izvleku žive, ob ustreznem upoštevanju varnosti članov posadke in na način, ki povzroči čim manj škode in čim bolj poveča možnost preživetja po izpustu.

2.   Države članice spodbujajo izvajanje minimalnih standardov za varno ravnanje in postopke živega izpusta iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 19-05 tako, da pripravijo smernice za svojo floto. Za varen izpust ujetih živih sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic imajo ribiška plovila Unije na krovu pripravljena in članom posadke zlahka dostopna naslednja orodja: dvižno napravo, klešče, napravo za odpenjanje ali odstranjevanje trnkov in nož za ribiško vrvico.

3.   Države članice zagotovijo, da so poveljniki in člani posadke njihovih ribiških plovil ustrezno usposobljeni, seznanjeni z ustreznimi tehnikami za omilitvene ukrepe, prepoznavanje, ravnanje in izpust, ki jih tudi uporabljajo, ter da imajo na krovu vso potrebno opremo za izpust sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic v skladu s smernicami o minimalnih standardih za varno ravnanje in postopki živega izpusta iz odstavka 2.

4.   Države članice si prizadevajo čim bolj zmanjšati umrljivost po izpustu sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic pri ribolovu, ki ga ureja ICCAT.

5.   Države članice lahko plovilom za pelagični ribolov s parangali in plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njihovo zastavo, dovolijo, da lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo mrtve sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice, v skladu z njihovo omejitvijo ulova.

1.   Države članice zastave plovil, ki izvajajo rekreacijski ribolov sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice, ohranjajo znanstveno opazovanje za 5 % iztovorov sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice na turnirjih.

2.   Za rekreacijski ribolov sinje jadrovnice se uporablja najmanjša velikost ohranjanja 251 cm od spodnje čeljusti do repne plavuti.

3.   Za rekreacijski ribolov bele in okrogloluskaste jadrovnice se uporablja najmanjša velikost ohranjanja 168 cm od spodnje čeljusti do repne plavuti.

4.   Prepovedano je prodajati ali ponujati v prodajo del ali celotni trup sinje ali bele jadrovnice, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu.

5.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se pri rekreacijskem ribolovu vse izpuščene ribe izpustijo na način, ki povzroči čim manj škode.

1.   Države članice izvajajo programe zbiranja podatkov, ki zagotavljajo sporočanje točnih podatkov komisiji ICCAT o ulovu, naporu, velikosti in zavržkih pahljačasih mečaric in jadrovnic, ob upoštevanju zahtev ICCAT za predložitev podatkov iz naloge I in II.

2.   Države članice Komisiji predložijo obrazce za preverjanje v zvezi s pahljačastimi mečaricami in jadrovnicami iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 18-05, vključno z informacijami o ukrepih, ki so jih na nacionalni ravni izvedle za spremljanje ulova ter ohranjanje in upravljanje pahljačastih mečaric in jadrovnic.

3.   Nepredložitev podatkov iz naloge I, vključno z mrtvimi zavržki, za sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice v skladu z Resolucijo ICCAT 01-06 in priporočilom ICCAT 11-15 privede do prepovedi obdržanja teh vrst na krovu.“

1.   Severnoatlantski mako, ulovljen z ribiškimi plovili Unije, se ne sme poškodovati in se takoj izpusti nazaj v morje, kolikor je to izvedljivo, ob ustreznem upoštevanju varnosti članov posadke.

2.   Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljajo minimalne standarde za varno ravnanje s severnoatlantskim makom in postopke njegovega izpusta, kot so določeni v Prilogi IX.

1.   Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljajo minimalne standarde za varno ravnanje z južnoatlantskim makom in postopke njegovega izpusta, kot je določeno v Prilogi IX.

2.   Države članice Komisiji vsak mesec poročajo o vseh dovoljenih iztovarjanjih plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo južnoatlantskega maka. Ta poročila se pošljejo Komisiji v 15 dneh po koncu koledarskega meseca, v katerem je bil ulov opravljen. Poleg tega države članice Komisiji vsako leto poročajo o mrtvih zavržkih, živih izpustih in skupnem ulovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo.

3.   Države članice zastave plovil, ki so ulovila (iztovarjanje in mrtvi zavržki) južnoatlantskega maka, Komisiji vsako leto do 30. junija sporočijo statistično metodologijo, uporabljeno za oceno mrtvih zavržkov in živih izpustov. Tudi države članice z obrtnim in malim ribolovom predložijo informacije o svojih programih zbiranja podatkov.

4.   Države članice v okviru letne predložitve podatkov iz nalog I in II Komisiji zagotovijo vse ustrezne podatke za južnoatlantskega maka, vključno z ocenami mrtvih zavržkov in živih izpustov z uporabo metod, ki jih je odobril Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko.

5.   Ribiška plovila, ki obdržijo južnoatlantskega maka, ne smejo delno ali v celoti pretovoriti južnoatlantskega maka, ujetega med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.“

1.   Države članice izvajajo programe zbiranja podatkov, ki zagotavljajo sporočanje točnih podatkov o ulovu morskih psov, naporu, velikosti in zavržkih ICCAT ob upoštevanju zahtev za zagotavljanje podatkov iz nalog I in II.

2.   Države članice Komisiji predložijo obrazce za preverjanje izvajanja v zvezi z morskimi psi iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 18-06, vključno z informacijami o ukrepih, ki so jih na nacionalni ravni izvedle za spremljanje ulova ter ohranjanje in upravljanje morskih psov.“

1.   Države članice zagotovijo, da je vsako plovilo, ki pluje pod njihovo zastavo in ima na krovu regionalnega opazovalca ICCAT, ves čas trajanja vsake plovbe opremljeno z ustrezno varnostno opremo, ki vključuje naslednje:

2.   Vsako ribiško plovilo Unije, ki ima na krovu regionalnega opazovalca ICCAT, pripravi in izvaja načrt za izredne razmere, ki ga je treba upoštevati v primeru, da opazovalec umre, je pogrešan ali se domneva, da je padel s krova, zboli za hudo boleznijo ali utrpi poškodbo, ki ogroža njegovo zdravje, varnost ali dobro počutje, ali je bil žrtev napada, ustrahovanja, groženj ali nadlegovanja. Takšni načrti za izredne razmere morajo med drugim vsebovati elemente iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 19-10.

3.   Vsako ribiško plovilo Unije, ki ima na krovu regionalnega opazovalca ICCAT, Komisiji predloži načrt za izredne razmere, da jih objavi na spletnem mestu ICCAT. Komisiji se predloži nov ali spremenjen načrt za izredne razmere, ki se pošlje komisiji ICCAT za objavo na njenem spletnem mestu, ko je ta na voljo.

4.   Ribiško plovilo Unije ima lahko na krovu regionalnega opazovalca ICCAT le, če je predložilo načrt za izredne razmere. Če Komisija na podlagi informacij iz načrta za izredne razmere ugotovi neskladnosti s standardi iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 19-10, lahko poleg tega odloči, da se napotitev opazovalca na plovilo zadevne države članice zastave odloži, dokler neskladnost ni v zadostni meri odpravljena.“

1.   Vsaka država članica zahteva, da opazovalci izvajajo zlasti naslednje naloge:

2.   Države članice zagotovijo, da opazovalci:

3.   Poveljnik plovila, ki mu je dodeljen opazovalec:

4.   Vsaka država članica:

1.   Države članice zberejo čim več informacij z dejavnostmi pregleda in nadzora, ki jih njihovi pristojni organi izvedejo na območju Konvencije ICCAT, kadar je ribiško plovilo Unije, ribiško plovilo tretje države ali plovilo, ki ni registrirano v nobeni državi, opaženo pri ribolovu ali z ribolovom povezanih dejavnostih (npr. pretovarjanju) in se domneva, da izvaja nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.

2.   Države članice zberejo informacije o opaženih plovilih v skladu z obrazci z informacijami o opažanjih iz Priloge k Priporočilu ICCAT 19-09.

3.   Ko je plovilo opaženo v skladu z odstavkom 1, zadevna država članica (tj. država članica, ki je plovilo opazila) brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ustrezne organe države članice zastave opaženega plovila, države zastave, ki je pogodbenica Konvencije, ali države zastave, ki ni pogodbenica Konvencije, in jim posreduje morebitne posnetke plovila, ter:

1.   Samodejna prestavitev neporabljenih kvot ni dovoljena.

2.   Država članica lahko zahteva prenos največ 5 % svoje letne kvote iz enega leta v naslednje leto. Zadevna država članica to zahtevo vključi v svoj letni načrt upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti, ki se vključita v letni načrt upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti Unije, da bi ju odobrila ICCAT.“

1.   V okviru svojega ribolovnega načrta vsaka država članica Komisiji v elektronski obliki predloži seznam ribogojnic, ki imajo dovoljenje za gojenje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Navedeni seznam vključuje naslednje informacije:

Komisija navedene informacije pošlje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene ribogojnice uvrstijo v evidenco ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna.

2.   Za ribogojnice Unije, ki niso v evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna, se šteje, da nimajo dovoljenja za gojenje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

3.   Dejavnosti gojenja, vključno s krmljenjem za pitanje ali izlovom, niso dovoljene zunaj geografskega območja, razmejenega s koordinatami in odobrenega za dejavnosti gojenja.

4.   Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o vseh dodatnih vnosih, črtanju vnosov ali spremembah vnosov na svojih seznamih ribogojnic. Komisija te informacije o spremembah brez odlašanja pošlje sekretariatu ICCAT.

5.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se modroplavuti tun ne namesti v ribogojnico, ki ni navedena v evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna, in da zadevne ribogojnice ne prejemajo modroplavutega tuna s plovil, ki niso vključena v evidenco ICCAT o plovilih. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved vseh dejavnosti v ribogojnicah, ki niso vpisane v evidenco ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna.“

1.   Če videoposnetek iz člena 43 ne izpolnjuje minimalnih standardov za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X in zlasti če njegova kakovost in jasnost ne zadostujeta za določitev števila primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, lahko upravljavec dajalec izvede prostovoljne prenose.

2.   Če prostovoljni prenos ni bil izveden ali če kljub prostovoljnemu prenosu še vedno ni mogoče določiti števila primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, pristojni organ države članice zastave, pasti ali ribogojnice upravljavca dajalca odredi kontrolni prenos, ki se ponovi tolikokrat, dokler kakovost videoposnetka ne omogoča določitve števila primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo.

3.   Prostovoljni in kontrolni prenosi se izvedejo v prazno mrežasto kletko. Število primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, kot je bilo določeno med veljavnim prostovoljnim ali kontrolnim prenosom, se uporabi za izpolnjevanje ladijskega dnevnika, ITD in ustreznih oddelkov dokumenta eBCD.

4.   Mrežasta kletka za prenos se ne loči od plovila z zaporno plavarico, pasti ali mrežaste kletke za gojenje, dokler regionalni opazovalec ICCAT, ki je na krovu plovila z zaporno plavarico ali v ribogojnici ali na območju pasti, ne opravi zadevnih nalog.

5.   Če kakovost videoposnetka prostovoljnih prenosov še vedno ne omogoča določitve števila primerkov, ki se prenašajo, lahko pristojni organ države članice upravljavca dajalca dovoli, da se mrežaste kletke za prenos ločijo od plovila z zaporno plavarico, pasti ali ribogojnice. V takem primeru pristojni organ države članice upravljavca dajalca odredi, da se vrata zadevnih mrežastih kletk za prenos zapečatijo v skladu s postopkom iz Priloge XVa, in zahteva, da se izvedejo kontrolni prenosi ob določenem času in na določenem kraju v prisotnosti pristojnega organa zadevne države članice zastave, pasti ali ribogojnice.

6.   Če pristojni organi države članice zastave, pasti ali ribogojnice ne morejo biti prisotni pri kontrolnem prenosu, se kontrolni prenos izvede v prisotnosti regionalnega opazovalca ICCAT. V tem primeru je upravljavec ribogojnice, ki ima v lasti primerke modroplavutega tuna, ki se prenašajo, odgovoren za napotitev regionalnega opazovalca ICCAT za namene preverjanja kontrolnega prenosa.“

1.   Pristojni organi države članice upravljavca dajalca raziščejo vse primere, v katerih:

Dovoljeno 10-odstotno odstopanje iz prvega pododstavka, točka (a), se izrazi kot odstotek številk, ki jih sporoči upravljavec dajalec.

Ob začetku preiskave pristojni organ države članice upravljavca dajalca obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnih vlačilcev o preiskavi in zagotovi, da do zaključka preiskave ni dovoljen noben prenos iz zadevne mrežaste kletke za prenos ali vanjo.

Preiskava po potrebi vključuje analizo vseh ustreznih videoposnetkov. Taka preiskava se zaključi pred dajanjem v mrežasto kletko za rejo v ribogojnici in vsekakor v 96 urah po začetku preiskave, razen v primerih višje sile. Dokler niso znani izsledki preiskave, se dajanje v mrežasto kletko za rejo ne odobri, ustrezni oddelek dokumenta eBCD pa se ne potrdi.

2.   Pri vseh dejavnostih prenosa, pri katerih se zahteva videoposnetek, več kot 10-odstotna razlika med številom primerkom modroplavutega tuna, ki jih upravljavec dajalec sporoči v ITD, in številom primerkom modroplavutega tuna, ki ga določi pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije upravljavca dajalca, pomeni morebitno neskladnost zadevnega ribiškega plovila, pasti ali ribogojnice.“

1.   Vsaka država članica ribogojnice imenuje en sam pristojni organ, ki je odgovoren za usklajevanje zbiranja in preverjanja informacij o dejavnostih dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki se izvajajo v njeni pristojnosti, za nadzor dejavnosti v ribogojnicah, ki se izvajajo v njeni pristojnosti, za poročanje pristojnim organom držav članic zastave ali pasti in pristojnim organom pogodbenic Konvencije plovil ali pasti, s katerimi je bil ulovljen tun in dan v mrežasto kletko za rejo, ter za sodelovanje z njimi.

2.   Za vse dejavnosti ribolova modroplavutega tuna in dejavnosti ribogojnic velja nadzor, določen v letnem načrtu spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov, predloženem v skladu s členom 14.

3.   Države članice, vključene v dejavnosti, povezane z dajanjem v mrežasto kletko za rejo, si izmenjujejo informacije in sodelujejo za zagotavljanje, da sta število in teža primerkov modroplavutega tuna, namenjenega dajanju v mrežasto kletko za rejo, točna, skladna s količinami ulova, ki jih sporoči kapitan plovila z zaporno plavarico ali upravljavec pasti, in navedena v ustreznih oddelkih dokumenta eBCD.

4.   Države članice ribogojnic zagotovijo, da imajo upravljavci ribogojnic vedno natančen shematski načrt svojih ribogojnic, v katerem so navedene edinstvene identifikacijske številke iz člena 45c za vse mrežaste kletke in njihov položaj v ribogojnici. Ta načrt je vedno na voljo pristojnemu organu države članice ribogojnice za namene nadzora in regionalnemu opazovalcu ICCAT, napotenemu v ribogojnico. O vsaki posodobitvi shematskega načrta je treba predhodno obvestiti pristojni organ države članice ribogojnice. Shematski načrt se posodobi vsakič, ko se spremeni število ali porazdelitev mrežastih kletk za gojenje.

5.   Pristojni organ države članice ribogojnice vsaj tri leta hrani vse informacije, dokumentacijo in gradivo v zvezi z dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki se izvajajo v ribogojnicah v njegovi pristojnosti, ter hrani informacije tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja. Ta obveznost se smiselno uporablja za upravljavce ribogojnic, kar zadeva dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki se izvajajo v njihovih ribogojnicah.

1.   Pristojni organ države članice ribogojnice pred začetkom ribolova modroplavutega tuna dodeli edinstveno identifikacijsko številko (v nadaljnjem besedilu: številka mrežaste kletke) vsaki mrežasti kletki, povezani z ribogojnicami v njegovi pristojnosti, vključno z mrežastimi kletkami, ki se uporabljajo za prenos rib v ribogojnico.

2.   Številke mrežastih kletk se dodelijo v skladu s sistemom enotnega številčenja, in sicer so sestavljene iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje državo članico ribogojnice, tej kodi pa sledijo tri števke. Številke mrežastih kletk so trajne in jih ni mogoče prenesti z ene mrežaste kletke na drugo.

3.   Številke mrežastih kletk so odtisnjene ali napisane na dveh nasprotnih straneh obroča mrežaste kletke in nad vodno linijo v barvi, ki je v kontrastu s podlago, na kateri so odtisnjene ali napisane, ter morajo biti ves čas vidne in čitljive za namene nadzora. Višina črk in številk mora biti najmanj 20 cm, debelina črte pa najmanj 4 cm.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 so dovoljene alternativne metode za označevanje številk mrežastih kletk, če zagotavljajo enako vidnost, čitljivost in nedotakljivost.

1.   Za vsako dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo se uporablja postopek iz odstavkov 2 do 4.

2.   Upravljavec ribogojnice zaprosi za dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo, ki ga izda pristojni organ države članice ribogojnice. V dovoljenju za dajanje v mrežasto kletko za rejo je navedeno naslednje:

3.   Pristojni organ države članice ribogojnice sporoči informacije iz odstavka 2 ustreznim pristojnim organom držav članic ali pogodbenic Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti in zaprosi za potrditev, da se lahko dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo odobri.

4.   Pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti v treh delovnih dneh uradno obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije ribogojnice, da se lahko zadevna dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo odobri ali pa da je zavrnjena. V primeru zavrnitve pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti navede razloge za zavrnitev. Zavrnitev vključuje posledični nalog za izpust.

5.   Država članica ribogojnice izda dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo takoj, ko prejme potrdilo pristojnega organa zadevne države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti. Če potrdila ne prejme, pristojni organ države članice ribogojnice ne odobri dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.

6.   Dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo se ne dovolijo, če ribam, za katere velja dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo, niso priložene vse informacije, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 2.

7.   Dokler niso znani rezultati preiskave iz člena 44, ki jo izvede pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti, se dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo ne odobri, ustrezna oddelka dokumenta eBCD z informacijami o ulovu in trgovanju z živimi ribami pa se ne potrdita.

8.   Če pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije ribogojnice dovoljenja za dajanje v mrežasto kletko za rejo ne izda v enem mesecu po tem, ko upravljavec ribogojnice zaprosi za dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo, pristojni organ države članice ribogojnice v skladu s Prilogo XII odredi in izvede izpust vseh rib v zadevni mrežasti kletki za prenos. Pristojni organ države članice ribogojnice o izpustu brez odlašanja obvesti pristojni organ zadevne države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti in sekretariat ICCAT.“

1.   Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v mrežasto kletko za rejo, če meni, da:

2.   Če država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v mrežasto kletko za rejo:

1.   Ob prihodu vlačilca v bližino ribogojnice pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da je vlačilec od vseh objektov ribogojnice oddaljen najmanj 1 navtično miljo, vse dokler ni pristojni organ države članice ribogojnice fizično prisoten. Položaj in dejavnost vlačilca se ves čas spremljata.

2.   Pristojni organ države članice ribogojnice ne odobri začetka dajanja v mrežasto kletko za rejo brez navzočnosti navedenega organa in regionalnega opazovalca ICCAT ali preden pristojni organi držav članic ali pogodbenic Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti ne izpolnijo in potrdijo ustreznih oddelkov dokumenta eBCD, ki zadevajo informacije o ulovu in trgovanju z živimi ribami.

3.   V ribogojnici je prepovedano sidranje mrežastih kletk za prenos kot mrežastih kletk za gojenje brez premestitve rib, da se omogoči snemanje s stereoskopsko kamero.

4.   Po prenosu primerkov modroplavutega tuna iz mrežaste kletke za vleko v mrežasto kletko za gojenje nadzorni organ države članice ribogojnice zagotovi, da so mrežaste kletke za gojenje, v katerih so primerki modroplavutega tuna, ves čas zapečatene. Odpečatenje je mogoče le v prisotnosti pristojnega organa države članice ribogojnice in po njegovi odobritvi. Nadzorni organ države članice ribogojnice določi protokole za zapečatenje mrežastih kletk za gojenje, s čimer se zagotovi, da se uradni pečati uporabljajo in namestijo tako, da onemogočajo odpiranje vrat, ne da bi se zlomil pečat.

5.   Države članice ribogojnice zagotovijo, da je ulov modroplavutega tuna nameščen v ločene mrežaste kletke ali nize mrežastih kletk in razvrščen glede na leto ulova in izvorno državo članico zastave ali izvorno pogodbenico Konvencije zastave. Če pa je bil modroplavuti tun ulovljen v okviru skupne ribolovne dejavnosti, se zadevni ulov namesti v ločene mrežaste kletke ali nize mrežastih kletk in razvrsti na podlagi skupnih ribolovnih dejavnosti in leta ulova.

6.   Ribe se dajo v mrežaste kletke za rejo vsako leto pred 22. avgustom, razen če pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v mrežasto kletko za rejo. Ribe se v mrežaste kletke za rejo nikakor ne smejo dati po 7. septembru vsakega leta. Zgornji roki ne veljajo za prenose med ribogojnicami.“

1.   Države članice ribogojnic zagotovijo, da njihovi nadzorni organi spremljajo dejavnosti dajanja v mrežaste kletke za rejo s konvencionalnimi in stereoskopskimi kamerami. Videoposnetki se posnamejo za vsako dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo v skladu z minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X.

2.   Če kakovost videoposnetka nadzorne kamere, ki se uporablja za določitev števila in teže primerkov modroplavutega tuna v mrežasti kletki za rejo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X, pristojni organ države članice ribogojnice odredi kontrolno dajanje v mrežasto kletko za rejo, dokler ni mogoče določiti števila in teže primerkov modroplavutega tuna. Za ponovitev dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo ni potrebno novo dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo.

3.   V primeru kontrolnega dajanja v mrežasto kletko za rejo pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da je oddajna mrežasta kletka za gojenje zapečatena in da vanjo pred novo dejavnostjo dajanja v mrežasto kletko za rejo ni mogoče posegati. Sprejemne mrežaste kletke za gojenje, ki se uporabljajo pri kontrolnem dajanju v mrežasto kletko za rejo, morajo biti prazne.

4.   Pristojni organ države članice ribogojnice po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo regionalnemu opazovalcu ICCAT zagotovi takojšen dostop do vseh videoposnetkov nadzorne kamere in mu omogoči, da naredi kopijo, kadar je to potrebno za analizo teh videoposnetkov ob drugem času ali na drugem mestu.

5.   Države članice ribogojnic zagotovijo, da upravljavec ribogojnice v enem tednu po dejanski izvedbi dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo predloži deklaracijo ICCAT o dajanju v mrežasto kletko za rejo, pri čemer uporabi obrazec iz Priloge XIV.

1.   Kadar se pri posamezni ribolovni dejavnosti število primerkov modroplavutega tuna, ki se dajejo v mrežasto kletko za rejo, kot ga je v skladu s členom 51(3) sporočil pristojni organ države članice ribogojnice, razlikuje od števila ulovljenih in/ali prenesenih primerkov, zabeleženega v dokumentu eBCD ali ITD, pristojni organ države članice zastave ali pasti sproži preiskavo za določitev točne teže ulova, ki se nato odšteje od nacionalne kvote za modroplavutega tuna.

2.   Pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti v podporo preiskavi iz odstavka 1 zahteva vse dodatne informacije in rezultate ustrezne analize videoposnetkov, ki so jo izvedli pristojni organi države članice zastave in ribogojnice, vključeni v zadevni prevoz in dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.

3.   Pristojni organi držav članic, tudi držav članic zastave plovil, ki so bila vključena v prevoz rib, dejavno sodelujejo, med drugim tako, da si izmenjujejo vse informacije in dokumentacijo, ki so jim na voljo.

4.   Pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti preiskavo zaključi v enem mesecu, potem ko pristojni organ države članice ribogojnice sporoči rezultate o dajanju v mrežasto kletko za rejo.

5.   Če se število primerkov modroplavutega tuna iz poročil o ulovu z zadevnim plovilom ali pastjo za več kot 10 % razlikuje od števila, ki ga pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti ugotovi med preiskavo, to pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila ali pasti.

6.   Dovoljeno 10-odstotno odstopanje iz odstavkov 1 in 5 se izrazi kot odstotek številk, ki jih sporoči kapitan ribiškega plovila ali njegov zastopnik ali pa upravljavec pasti ali njegov zastopnik, in se uporablja na ravni posamezne dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.

7.   Država članica zastave plovila za ulov ali pasti določi težo modroplavutega tuna, ki se odšteje od njene nacionalne kvote za modroplavutega tuna, pri čemer upošteva količine v mrežastih kletkah za rejo, izračunane v skladu s Prilogo XI, ki zagotavlja, da se teža ob dajanju v mrežasto kletko za rejo izračuna na podlagi razmerja med dolžino in težo za prostoživeče ribe, in sporočeno število poginulih rib v skladu s Prilogo XIII.

8.   Kadar pa se pri preiskavi iz odstavka 1 tega člena ugotovi, da so primerki modroplavutega tuna izgubljene ribe, kot je opredeljeno v Prilogi XIII, se teža izgubljenih rib odšteje od kvote države članice v skladu s Prilogo XIII, tako da se povprečna teža posameznega primerka ob dajanju v mrežasto kletko za rejo, ki jo sporoči pristojni organ države članice ribogojnice, pomnoži s številom primerkov modroplavutega tuna v ulovu, ki ga določi pristojni organ države članice zastave ali pasti na podlagi analize prvega videoposnetka prenosa rib v okviru preiskave.

9.   Ne glede na odstavek 8 se lahko pristojni organ države članice zastave ali pasti po posvetovanju s pristojnim organom države članice zastave, ki je vključena v prevoz rib do namembne ribogojnice, odloči, da od kvote države članice ne bo odštel rib, za katere se je pri preiskavi ugotovilo, da so izgubljene, če je upravljavec izgube ustrezno dokumentiral kot višjo silo (tj. slike poškodovane mrežaste kletke, meteorološka poročila), če so bile ustrezne informacije sporočene pristojnemu organu države članice upravljavca takoj po dogodku in če izgube niso povzročile znanega števila poginulih rib.

1.   Pristojni organ države članice ribogojnice določi število in težo primerkov modroplavutega tuna, danih v mrežaste kletke za rejo, in sicer z analizo videoposnetkov vsake dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki jih predloži upravljavec ribogojnice. Za izvedbo te analize pristojni organi držav članic ribogojnic upoštevajo postopke iz Priloge XI.

2.   Kadar se število ali teža, ki ju določi pristojni organ države članice ribogojnice, in ustrezne številke, sporočene v deklaraciji ICCAT o dajanju v mrežasto kletko za rejo, razlikujejo za več kot 10 %, pristojni organ države članice ribogojnice sproži preiskavo, da ugotovi razloge za to odstopanje in po potrebi prilagodi število in/ali težo primerkov modroplavutega tuna, ki so bili dani v mrežasto kletko za rejo. To dovoljeno 10-odstotno odstopanje se izrazi kot odstotek številk, ki jih predloži upravljavec ribogojnice.

3.   Država članica ribogojnice po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, v primeru skupne ribolovne dejavnosti ali pasti iste države članice pa po zaključku zadnje dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki je povezana z zadevno skupno ribolovno dejavnostjo oziroma pastmi, sporoči rezultate stereoskopskega programa iz Priloge XI državi članici ali pogodbenici Konvencije plovila za ulov ali pasti, in sicer v skladu z oddelkom B, točka 2, Priloge XI.

4.   Država članica ribogojnice sporoči tudi rezultate stereoskopskega programa iz odstavka 3 subjektu, ki v imenu ICCAT izvaja regionalni opazovalni program ICCAT.

5.   Stereoskopski program iz odstavka 3 se izvaja v skladu s postopki iz Priloge XI. Alternativne metode se lahko uporabijo le, če jih ICCAT potrdi na svojem letnem zasedanju.

6.   Vsaka država članica ribogojnice Komisiji vsako leto do 30. septembra predloži postopke in rezultate v zvezi s stereoskopskim programom ali alternativnimi metodami iz odstavka 5, da se vsako leto do 31. oktobra pošljejo SCRS.

7.   Upravljavec ribogojnice v skladu s Prilogo XIII poroča o vseh modroplavutih tunih, ki poginejo med dejavnostjo dajanja v mrežasto kletko za rejo.

8.   Država članica plovila za ulov ali pasti v skladu s postopki iz Priloge XII izda nalog za izpust količin v mrežastih kletkah za rejo, ki presegajo količine, prijavljene kot ulovljene in prenesene, če:

Presežek se izpusti v prisotnosti nadzornih organov.

9.   Rezultati stereoskopskega programa se uporabijo za odločitev, ali so potrebni izpusti, deklaracije o dajanju v mrežasto kletko za rejo in ustrezni oddelki BCD pa se ustrezno izpolnijo. Ko se izda nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva prisotnost nacionalnega nadzornega organa in regionalnega opazovalca ICCAT za spremljanje izpusta.

1.   Ribe za izpust se določijo v skladu z določbami oddelka B, točka 3, Priloge XI.

2.   Če teža modroplavutega tuna v mrežastih kletkah za rejo presega težo, ki je bila prijavljena kot ulovljena in/ali prenesena, pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti izda nalog za izpust in ga brez odlašanja sporoči pristojnemu organu zadevne države članice ribogojnice. Nalog za izpust se izda v skladu z oddelkom B, točka 3, Priloge XI, ob upoštevanju morebitnega nadomestila na ravni skupne ribolovne dejavnosti ali pasti v skladu z oddelkom B, točka 5, Priloge XI.

3.   Dejavnost izpusta se izvede v skladu s protokolom iz Priloge XII.“

1.   Plovila za predelavo, ki nameravajo delovati v ribogojnicah ali na območju pasti, državi članici ribogojnice ali pasti pošljejo predhodno obvestilo vsaj 48 ur pred prihodom plovila v ribogojnico ali na območje pasti. Predhodno obvestilo vključuje vsaj datum in predvideni čas prihoda ter informacije o tem, ali ima plovilo za predelavo na krovu modroplavutega tuna, in če ga ima, podatke o tovoru, vključno s količinami, izraženimi v teži živih in predelanih rib, ter podatki o izvoru modroplavutega tuna na krovu (ribogojnica ali past ter država članica ali pogodbenica Konvencije).

2.   Za vsako dejavnost izlova v ribogojnicah ali pasteh je potrebno dovoljenje države članice ribogojnice ali pasti. V ta namen upravljavec ribogojnice ali pasti, ki namerava izloviti modroplavutega tuna, svoji državi članici ribogojnice ali pasti, kot je ustrezno, predloži zahtevek za dovoljenje, ki vključuje vsaj naslednje informacije:

3.   Razen za primerke modroplavutega tuna, ki so tik pred poginom, se ne odobri nobena dejavnost izlova, dokler se ne ugotovijo rezultati izkoriščenosti kvote v skladu s členom 50(7) do (9) in izvedejo povezani izpusti.

4.   Dejavnosti izlova se ne izvajajo brez prisotnosti nacionalnega opazovalca v primeru pasti oziroma regionalnega opazovalca ICCAT v primeru izlova v ribogojnicah. Za ribe, dostavljene na plovila za predelavo, lahko nacionalni opazovalec ali regionalni opazovalec ICCAT opravlja svoje ustrezne naloge s plovila za predelavo.

5.   Pristojni organi držav članic ribogojnic ali pasti preverijo in navzkrižno preverijo rezultate vseh dejavnosti izlova, ki potekajo v ribogojnicah in pasteh v njihovi pristojnosti, pri čemer uporabijo vse ustrezne informacije, s katerimi razpolagajo. Pristojni nadzorni organi držav članic ribogojnic ali pasti pregledajo vse postopke izlova modroplavutega tuna, namenjenega plovilom za predelavo, in odstotek preostalih dejavnosti izlova na podlagi analize tveganja.

6.   Kadar je namembni kraj modroplavutega tuna plovilo za predelavo, kapitan plovila za predelavo ali njegov zastopnik izpolni deklaracijo o predelavi. Kadar se izlovljen modroplavuti tun iztovori neposredno v pristanišče, upravljavec ribogojnice ali pasti izpolni deklaracijo o izlovu. Deklaraciji o predelavi in izlovu potrdi nacionalni opazovalec ali regionalni opazovalec ICCAT, ki je prisoten pri dejavnosti izlova.

7.   Deklaraciji o predelavi in izlovu se po elektronski pošti pošljeta pristojnim organom države članice ribogojnice v 48 urah po dejavnosti izlova, pri čemer se uporabi predloga iz Priloge XVb.

1.   Prenos znotraj ribogojnice se ne izvede brez dovoljenja in prisotnosti pristojnega organa države članice ribogojnice. Vsak prenos se posname z nadzornimi kamerami, da se potrdi število prenesenih primerkov modroplavutega tuna. Videoposnetek je v skladu z minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X. Pristojni organ države članice ribogojnice spremlja in nadzoruje te prenose ter zagotovi, da se vsak prenos znotraj ribogojnice evidentira v sistemu eBCD.

2.   Ne glede na opredelitev dajanja v mrežasto kletko za rejo iz člena 5, točka 30, se premestitev primerkov modroplavutega tuna med dvema različnima lokacijama znotraj iste ribogojnice (prenos znotraj ribogojnice) z uporabo mrežaste kletke za prenos ne šteje za dajanje v mrežasto kletko za rejo za namene oddelka 7.

3.   Med prenosi znotraj ribogojnic lahko pristojni organ države članice ribogojnice odobri prerazporeditev rib iste zastave izvora in iste skupne ribolovne dejavnosti, če se ohranita sledljivost in uporaba stopenj rasti SCRS.

4.   Pristojni organ države članice ribogojnice in upravljavec ribogojnice videoposnetke prenosov znotraj ribogojnic v njegovi pristojnosti hranita vsaj tri leta, pri čemer zadevne informacije hranita tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja.

1.   Pristojni organ države članice ribogojnice pred začetkom naslednje sezone ribolova z zaporno plavarico in pastmi temeljito oceni žive primerke modroplavutega tuna, prestavljene v ribogojnicah v njegovi pristojnosti. V ta namen se zadevni živi primerki modroplavutega tuna prenesejo v prazne mrežaste kletke in spremljajo z nadzornimi kamerami, da se določita število in teža prenesenih primerkov modroplavutega tuna.

2.   Prestavitev modroplavutih tunov iz let in mrežastih kletk, v katerih ni bilo izlova, se z odstopanjem od odstavka 1 vsako leto nadzoruje z uporabo postopka naključne kontrole iz člena 56e.

3.   Preneseni živi primerki modroplavutega tuna se namestijo v ločene mrežaste kletke ali niz mrežastih kletk v ribogojnici in razvrstijo na podlagi skupne ribolovne dejavnosti ali glede na isto leto ulova in isto izvorno državo članico zastave ali izvorno pogodbenico Konvencije zastave.

4.   Pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da je videoposnetek prenosa, ki se izvede z nadzorno kamero za oceno pravilne količine prestavitve, v skladu z ustreznimi minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X ter da je določitev števila in teže prestavljenih primerkov modroplavutega tuna v skladu z oddelkom A Priloge XI.

5.   Dokler SCRS ne razvije algoritma za pretvorbo dolžine v težo za pitane ali gojene ribe ali za oboje, se teža prestavljenih primerkov modroplavutega tuna določi z uporabo najnovejših preglednic stopenj rasti SCRS.

6.   Pristojni organ države članice ribogojnice ustrezno preuči številčno razliko primerkov modroplavutega tuna med številom, ki izhaja iz ocene prestavitve, in pričakovanim številom po izlovu ter jo evidentira v sistemu eBCD. V primeru prevelike razlike pristojni organ države članice ribogojnice odredi izpust ustreznega števila primerkov modroplavutega tuna. Dejavnost izpusta se izvede v skladu s Prilogo XII. Nadomestilo za razlike med različnimi mrežastimi kletkami v ribogojnici ni dovoljeno. Pristojni organ države članice ribogojnice lahko dovoli največ 5-odstotno odstopanje med številom primerkov modroplavutega tuna, ki izhaja iz ocene prestavitve, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki.

7.   Pristojni organ države članice ribogojnice videoposnetke in vso ustrezno dokumentacijo iz ocen prestavitev, ki se izvedejo v ribogojnicah v njegovi pristojnosti, hrani vsaj tri leta, pri čemer zadevne informacije hrani tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja.

1.   Pristojni organi držav članic ribogojnic v 10 dneh po zaključku ocene prestavitve izpolnijo letno deklaracijo o prestavitvi in jo priloženo revidiranemu načrtu upravljanja gojenja pošljejo Komisiji. Taka deklaracija vsebuje vsaj naslednje informacije:

Komisija v 15 dneh po zaključku dejavnosti ocene prestavitve sekretariatu ICCAT posreduje letno deklaracijo o prestavitvi.

2.   Letni deklaraciji o prestavitvi se po potrebi priloži poročilo stereoskopskega sistema.

1.   Pristojni organ države članice ribogojnice izvaja naključne kontrole v ribogojnicah, ki so v njegovi pristojnosti. Minimalno število naključnih kontrol iz odstavka 2 se v ribogojnicah izvaja med zaključkom dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo v enem letu in prvim dajanjem v mrežasto kletko za rejo v naslednjem letu. Te kontrole vključujejo obvezne prenose vseh primerkov modroplavutega tuna iz mrežastih kletk za gojenje v druge mrežaste kletke za gojenje, da se lahko število primerkov modroplavutega tuna prešteje z nadzornimi videoposnetki.

2.   Vsaka država članica ribogojnice določi najmanjše število naključnih kontrol, ki jih je treba izvesti v vsaki ribogojnici v njeni pristojnosti. Število naključnih kontrol zajema vsaj 10 % števila mrežastih kletk v vsaki ribogojnici po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, pri čemer se izvede vsaj ena kontrola na ribogojnico, število kontrol pa se po potrebi zaokroži navzgor. Izbor mrežastih kletk, ki jih je treba nadzirati, temelji na analizi tveganja. Načrtovanje naključnih kontrol, ki jih je treba izvesti, se upošteva v načrtu spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov države članice iz člena 14.

3.   Čeprav to ni obvezno, lahko pristojni organ države članice ribogojnice zadevne ribogojnice največ dva koledarska dneva vnaprej obvesti glede izvedbe naključne kontrole. V takih primerih pristojni organ države članice šele ob prihodu v zadevno ribogojnico upravljavcu ribogojnice sporoči izbor mrežastih kletk.

4.   Upravljavci ribogojnic sprejmejo vse ustrezne ukrepe za lažjo izvedbo naključne kontrole, v primeru predhodnega obvestila pa zagotovijo, da so na voljo vsa sredstva, s katerimi lahko pristojni organ države članice ribogojnice naključno kontrolo izvede kadar koli in v kateri koli mrežasti kletki znotraj ribogojnice.

5.   Pristojni organ države članice ribogojnice si prizadeva za skrajšanje časa med odreditvijo naključnih kontrol in datumom izvedbe dejavnosti naključne kontrole. Pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da upravljavec ribogojnice pred izvedbo naključne kontrole ne more posegati v zadevne mrežaste kletke.

6.   Po naključni kontroli se vsaka razlika med številom primerkov modroplavutega tuna, določenim z naključnimi kontrolami, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki, ustrezno preuči in evidentira v sistemu eBCD. V primeru prevelike razlike pristojni organ države članice ribogojnice odredi izpust ustreznega števila primerkov modroplavutega tuna. Dejavnost izpusta se izvede v skladu s Prilogo XII. Nadomestilo za razlike med različnimi mrežastimi kletkami v ribogojnici ni dovoljeno. Pristojni organ države članice ribogojnice lahko dovoli največ 5-odstotno odstopanje med številom primerkov modroplavutega tuna, ki izhaja iz kontrolnega prenosa, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki.

7.   Pristojni organ države članice ribogojnice videoposnetke naključnih kontrol, ki se izvedejo v ribogojnicah v njegovi pristojnosti, hrani vsaj tri leta, pri čemer zadevne informacije hrani tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja.

8.   Komisija pred začetkom nove sezone ribolova s plovili z zaporno plavarico, ki v skladu s členom 17 velja za vsako državo članico, sekretariatu ICCAT sporoči rezultate naključnih kontrol, da jih ta posreduje Odboru za skladnost ICCAT.

1.   Prenos živih primerkov modroplavutega tuna med dvema različnima ribogojnicama se ne izvede brez predhodnega pisnega dovoljenja pristojnih organov zadevne države članice zadevne ribogojnice.

2.   Prenos iz oddajne mrežaste kletke za gojenje v mrežasto kletko za prenos mora biti skladen z zahtevami iz oddelka 6, vključno z videoposnetkom za potrditev števila prenesenih primerkov modroplavutega tuna, izpolnitvijo ITD in preverjanjem dejavnosti, ki ga opravi regionalni opazovalec ICCAT.

3.   V primerih, ko se celotna mrežasta kletka za gojenje prenese v namembno ribogojnico, dejavnosti ne glede na odstavek 2 ni treba posneti s kamero, mrežasta kletka pa se v namembno ribogojnico prepelje zapečatena.

4.   Za dajanje modroplavutega tuna v mrežasto kletko za rejo v namembni ribogojnici veljajo zahteve za dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo iz členov 46a in 49 ter člena 51(1), (2) in (7), vključno z videoposnetkom za potrditev števila in teže primerkov modroplavutega tuna, danih v mrežaste kletke, ter preverjanjem dejavnosti, ki ga opravi regionalni opazovalec ICCAT. Določitev teže primerkov modroplavutega tuna iz druge ribogojnice, danih v mrežaste kletke, se ne uporablja, dokler SCRS ne razvije algoritma za pretvorbo dolžine v težo za pitane ali gojene ribe ali oboje.“;