(1)

Naša gospodarstva in družbe se vse bolj zanašajo na delovanje interneta in mednarodne povezljivosti, da bi dosegli konkurenčno digitalizacijo Unije in njenega gospodarstva. V tej zvezi je podvodna kabelska infrastruktura pomemben element v širšem internetnem ekosistemu pri doseganju evropske digitalne suverenosti, saj velika večina mednarodnega podatkovnega prometa poteka po podvodnih kablih. Veliko otokov v Uniji, vključno s tremi otoškimi državami članicami, kot tudi najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja EU so, kar zadeva komunikacije znotraj Unije, skoraj v celoti odvisni od takih podvodnih kablov. V sedanjih razmerah povečanega tveganja in antagonističnih groženj za varnost, ki jih povzroča človek, so glede na medsebojno povezano in transnacionalno naravo te infrastrukture vlade v vseh regijah po svetu še posebej pozorne na svojo možno odvisnost od kritičnih kablov, saj imajo v primeru usklajenih napadov sistemske in obsežne motnje v komunikacijah po podvodnih kablih lahko še posebej hude posledice.

(2)

Države članice so potrdile potrebo po ukrepanju na ravni Unije. V pozivu iz Neversa z dne 9. marca 2022 (1) je bila priznana strateška pomembnost kritične infrastrukture, kot so telekomunikacijska omrežja in digitalne storitve, za številne kritične funkcije v naših družbah, pa tudi dejstvo, da so glavni cilj kibernetskih napadov.

(3)

Na podlagi poziva iz Neversa je Skupina za NIS ob podpori Komisije in Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA) ter v posvetovanju z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) opravila oceno tveganj za komunikacijsko infrastrukturo in omrežja, vključno s podvodnimi kabli, na visoki ravni. V oceni tveganj je bilo ugotovljeno, da so glavne grožnje fizični napadi/sabotaže na podvodnih kablih in izpadi električne energije z vplivom na podvodne kable, ki so odvisni od ponavljalnikov. Na podlagi teh groženj in več ugotovljenih ranljivosti so države članice pripravile niz scenarijev tveganj, ki so strateškega pomena z vidika EU. Med njimi sta predvsem tveganje, da na dobavitelja, ponudnika upravljanih varnostnih storitev ali podvodne kable vpliva tretja država, ter tveganje usklajenega fizičnega napada/sabotaže na digitalni infrastrukturi, vključno s podvodnimi kabli.

(4)

V Priporočilu Sveta o usklajenem vseevropskem pristopu za krepitev odpornosti kritične infrastrukture iz decembra 2022 (2) (priporočilo o odpornosti kritične infrastrukture) so določeni ciljno usmerjeni ukrepi na ravni Unije in nacionalni ravni za boljšo pripravljenost, okrepljen odziv in mednarodno sodelovanje. Ukrepi so namenjeni predvsem kritični infrastrukturi posebnega čezmejnega pomena v določenih ključnih sektorjih, kot so energija, promet, vesolje in digitalna infrastruktura.

(5)

Svet je v Priporočilu pozval Komisijo, da izvede celovito študijo o odpornosti podvodnih komunikacijskih kablov ter se posvetuje z ustreznimi deležniki in strokovnjaki o primernih ukrepih v zvezi z možnimi pomembnimi incidenti na področju podvodne infrastrukture. Komisija je opravila zadevne študije in bo ugotovitve posredovala državam članicam z ustrezno stopnjo zaupnosti. Namen tega priporočila je dopolniti in podpreti izvajanje priporočila o odpornosti kritične infrastrukture.

(6)

V Skupnem sporočilu o evropski strategiji za gospodarsko varnost iz junija 2023 (3) je bilo predlagano, da bi tveganja za fizično in kibernetsko varnost kritične infrastrukture še naprej ocenjevali v skladu s Priporočilom Sveta z dne 8. decembra 2022, podvodni kabli pa so bili v zvezi s temi tveganji določeni za kritično infrastrukturo. Komisija v Poročilu o stanju digitalnega desetletja za leto 2023 (4) državam članicam priporoča, da „bi morale okrepiti svoja prizadevanja, tudi s potrebnimi naložbami, da bi zagotovile varnost in odpornost evropske digitalne infrastrukture, zlasti hrbtenične infrastrukture in podvodnih kablov“.

(7)

V sklepih Evropskega sveta z dne 27. oktobra 2023 je poudarjeno, „da so potrebni učinkoviti ukrepi za krepitev odpornosti in zagotovitev varnosti kritične infrastrukture“, pa tudi „pomen celovitega in usklajenega pristopa“. Glede na to je pomembno, da začne Unija ta vprašanja reševati hitro.

(8)

Ob ukrepanju v skladu s tem priporočilom bi morale države članice, kjer je ustrezno, ravnati skladno z ustreznimi določbami, obveznostmi in mehanizmi iz Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah), Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (direktiva NIS 2) in Direktive (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (direktiva o odpornosti kritičnih subjektov).

(9)

Direktiva NIS 2, s katero se zamenjujejo ustrezne določbe na podlagi Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, o varnosti omrežij in storitev ter njihovem izvajanju in izvrševanju (člena 40 in 41 Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah) državam članicam nalaga, da sprejmejo politike, povezane z ohranjanjem splošne razpoložljivosti, celovitosti in zaupnosti javnega jedra odprtega interneta, vključno s kibernetsko varnostjo podvodnih komunikacijskih kablov, kjer je to potrebno. V skladu s členom 23 direktive NIS 2 bi bilo treba incidente, ki vplivajo na podvodne komunikacijske kable, sporočiti ustrezni skupini za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (skupini CSIRT) ali pristojnemu organu. Nacionalna strategija držav članic za kibernetsko varnost bi morala po potrebi upoštevati kibernetsko varnost podvodnih komunikacijskih kablov ter vključevati popis morebitnih tveganj za kibernetsko varnost in blažilne ukrepe, da se zagotovi najvišja raven njihove zaščite.

(10)

Cilj direktive o odpornosti kritičnih subjektov je zagotoviti, da se storitve, ki so bistvene za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti, neovirano zagotavljajo na notranjem trgu v enajstih sektorjih, ki jih zajema Direktiva. Sem spada tudi krepitev fizične odpornosti kritičnih subjektov, ki opravljajo take storitve. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov zajema sektor digitalne infrastrukture glede določanja kritičnih subjektov v tem sektorju, sprejetja nacionalnih strategij, ocen tveganj držav članic in ukrepov držav članic za podporo subjektom, ki so jih določile za kritične.

(11)

V Strategiji EU za pomorsko varnost (8) je poudarjeno povečano tveganje napadov na kritično pomorsko infrastrukturo, tudi podvodne kable, s strani zlonamernih akterjev ter predlagani so ukrepi za večjo odpornost in zaščito te infrastrukture.

(12)

Kot je poudarjeno v šestem poročilu o napredku pri izvajanju strategije EU za varnostno unijo, je EU pripravila prelomno zakonodajo na vseh področjih, od zaščite kritičnih subjektov do krepitve kibernetske odpornosti. Medtem pa se varnostne grožnje v Evropi in našem sosedstvu še naprej spreminjajo, kar kaže na potrebo po nenehnem spremljanju in visoki stopnji pripravljenosti za soočanje z novimi izzivi za varnost kritične infrastrukture, tako na spletu kot zunaj njega.

(13)

Namen tega priporočila je spodbujati sinergije na ravni EU s ciljem večje varnosti in odpornosti infrastrukture podvodnih kablov. Priporoča posebne ukrepe za oceno in izboljšanje usklajevanja med Unijo in njenimi državami članicami glede varnosti in odpornosti obstoječe in nove podvodne kabelske infrastrukture ter glede podpore skupni vzpostavitvi ali znatni nadgradnji tovrstne infrastrukture preko kabelskih projektov evropskega interesa (projekti CPEI).

(14)

Podvodna kabelska infrastruktura ne obsega le kablov, temveč tudi kakršno koli infrastrukturo, povezano z njeno gradnjo, upravljanjem, vzdrževanjem in popravili, kot so pristajalne postaje in kopenski deli podvodnega kabla, ki so z njimi povezani (npr. kopenske poti od izhodnega jaška do pristajalne postaje, podatkovnega centra ali točke prisotnosti), servisni centri ter ladje za polaganje, vzdrževanje in popravila.

(15)

Komisija ustanavlja neformalno strokovno skupino za podvodno kabelsko infrastrukturo v smislu Sklepa Komisije C(2016) 3301 z dne 30. maja 2016 (9), ki jo sestavljajo organi držav članic (strokovna skupina) ter ki bo Komisiji zagotavljala nasvete in strokovno znanje v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi tega priporočila, zlasti v zvezi z naslednjim:

(16)

V strokovni skupini bodo zbrani potrebni strokovnjaki, delovala pa bo kot varna platforma za usklajevanje med državami članicami, Komisiji bo nudila svetovanje in pomoč ter tako dopolnjevala vloge in naloge Skupine za NIS, ustanovljene z direktivo NIS 2, in skupine za odpornost kritičnih subjektov, ustanovljene z direktivo o odpornosti kritičnih subjektov. Strokovna skupina bi morala olajšati hitro in učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o zadevah, ki spadajo na področje uporabe tega priporočila. Da bi ohranili tesno povezavo med zadevami s področja varnosti in odpornosti podvodnih kabelskih infrastruktur ter njihovim financiranjem, bi se morale države članice v strokovni skupini redno posvetovati, biti na tekočem oziroma tesno sodelovati s Skupino za NIS in skupino za odpornost kritičnih subjektov, odbori držav članic za programe financiranja Unije, organi iz tretjih držav, javnimi razvojnimi in finančnimi institucijami, predstavniki industrije in drugimi deležniki. Takšno sodelovanje naj bi potekalo v okviru ustreznih mandatov vključenih skupin, odborov in organov. Posvetovanje z odbori za programe financiranja Unije ter javnimi razvojnimi in finančnimi institucijami bi bilo še posebej namenjeno izkoriščanju sinergij ter združevanju financiranja. Informacije bi bilo treba izmenjati z ustrezno stopnjo zaupnosti.

(17)

Glede na pomen doseganja visoke ravni kibernetske in fizične varnosti podvodnih kabelskih infrastruktur, ne glede na lastnika, to priporočilo poziva države članice, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo operaterji podvodnih kabelskih infrastruktur izpolnjevali najvišje varnostne standarde (po potrebi vključno s standardi na ravni obrambe).

(18)

Da bi dosegli visoko raven kibernetske in fizične varnosti podvodne kabelske infrastrukture, bi bilo treba države članice spodbujati k zbiranju zadevnih informacij (10) od predstavniških organizacij podjetij ali po potrebi posameznih podjetij na njihovem območju sodne pristojnosti. Te informacije bi bilo treba uporabiti za pripravo, dopolnitev in posodobitev nacionalnega popisa podvodne kabelske infrastrukture za vse zadevne države članice. Pri kakršnem koli zbiranju ali izmenjavi informacij je treba ohraniti zaupnost teh informacij ter zaščititi varnost in poslovne interese zadevnih subjektov.

(19)

Kot pomemben korak pri pripravi združene ocene na ravni Unije bi bilo treba na nacionalni ravni izvesti in dokončati oceno tveganj, ranljivosti in odvisnosti, ki vplivajo na podvodno kabelsko infrastrukturo. Pri tem bi bilo treba kot izhodišče upoštevati obstoječe ocene in ocene tveganj na ravni EU, zlasti tiste, ki se izvajajo na podlagi „poziva iz Neversa“, sklepe Sveta o pripravi stališča EU glede kibernetskih vprašanj in – kibernetske varnosti omrežij 5G – v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2019/534 (11). V nacionalni oceni bi moral biti vključen popis obstoječih in načrtovanih infrastruktur. Države članice bi morale pri izvajanju direktive NIS 2 še okrepiti nacionalne obveznosti dobaviteljev in upravljavcev občutljivih delov infrastrukture.

(20)

Da bi izboljšali pripravljenost in zagotovili prispevek za prihodnje usklajene ocene tveganj na ravni Unije, bi bilo treba države članice spodbujati, da za subjekte, ki upravljajo podvodno kabelsko infrastrukturo, uvedejo redno obremenitveno testiranje. Taki obremenitveni testi bi bili v pomoč pri oceni odpornosti subjektov v različnih scenarijih.

(21)

Upoštevati je treba, da je treba podvodno kabelsko infrastrukturo vzpostaviti, nadgraditi in vzdrževati čim prej, hkrati pa čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi bilo treba države članice spodbujati, da vloge, povezane z načrtovanjem, nakupom, gradnjo, upravljanjem, vzdrževanjem in popravili take infrastrukture, obdelajo preko spleta in čim prej. Države članice bi bilo treba seznaniti s tem, da je koristno imenovati organ za olajšanje in usklajevanje postopkov izdaje dovoljenj. Ta organ bi lahko imenoval koordinatorja, ki bi bil enotna kontaktna točka za projekt. Poleg tega bi bilo treba, kadar je to potrebno za odobritev odstopanja na podlagi Direktive Sveta 92/43/EGS (12) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), šteti, da so načrtovanje, nakup, gradnja, upravljanje, vzdrževanje in popravila te infrastrukture v prevladujočem javnem interesu v smislu navedenih direktiv, če so izpolnjeni drugi preostali pogoji iz navedenih določb. To ne posega v uporabo ali izvajanje drugega okoljskega prava Unije.

(22)

Države članice bi bilo treba spodbujati k sodelovanju pri razvoju zmogljivosti za vzdrževanje in popravila podvodne kabelske infrastrukture.

(23)

Zato bi bilo treba tekoče in načrtovane ocene tveganj v zvezi z digitalno in fizično infrastrukturo, na kateri temeljijo digitalne storitve, dopolniti s posebnimi ocenami tveganj in možnostmi za blažilne ukrepe v zvezi s podvodno kabelsko infrastrukturo. Strokovna skupina bo pozvana, da v tesnem sodelovanju s Skupino za NIS in skupino za odpornost kritičnih subjektov ter ob podpori ENISA pomaga Komisiji pri izvajanju združene ocene tveganj, ranljivosti in odvisnosti na ravni Unije, ki bo zajemala kibernetsko varnost in fizično varnost podvodnih kabelskih infrastruktur in njihovih dobavnih verig. Ta združena ocena bi lahko temeljila na ugotovitvah izvedenih ocen tveganj, zlasti nacionalnih ocen tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo in fizično varnostjo podvodnih kabelskih infrastruktur in njihovih dobavnih verig, pa tudi na ugotovitvah v zvezi s pozivom iz Neversa in sklepi Sveta o pripravi stališča EU glede kibernetskih vprašanj in kibernetske varnosti omrežij 5G na podlagi Priporočila (EU) 2019/534. Na podlagi združene ocene bi lahko bila podana priporočila, ki bi jih bilo treba obravnavati na nacionalni ravni in/ali ravni Unije, vključno s predlaganimi blažilnimi ukrepi.

(24)

V prvi fazi bi lahko strokovna skupina Komisiji pomagala pri pregledu nacionalnih ocen tveganj, da bi ugotovila manjkajoče informacije, zaradi katerih ne bi bila možna združena ocena tveganj, ranljivosti in odvisnosti na ravni Unije, zlasti pri dobaviteljih z visokim tveganjem, ter pregledala popis obstoječih in načrtovanih podvodnih kabelskih infrastruktur, pripravljen na nacionalni ravni (vključno z lokacijo, zmogljivostjo, tehničnimi značilnostmi in lastništvom kabelske infrastrukture), ter medsebojni vpliv fizične in logične ravni. Strokovna skupina bi lahko Komisiji pomagala pri popisu obstoječe podvodne kabelske infrastrukture na ravni EU na podlagi nacionalnih popisov in ga vsaj enkrat letno posodabljala. Pregled bi moral upoštevati medsebojne povezave z drugo kritično infrastrukturo, zlasti električnimi kabli, plinovodi in napravami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju, pa tudi z drugimi telekomunikacijskimi infrastrukturami (14). Informacije o popisu, ki niso občutljive, se lahko izmenjujejo z ustreznimi informacijskimi točkami o infrastrukturi, na primer v okviru Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15) (direktiva o znižanju stroškov širokopasovnih povezav) in prihodnjega akta o gigabitni infrastrukturi.

(25)

V drugi fazi strokovno skupino pozivamo, da predlaga ukrepe za dopolnitev manjkajočih informacij in metodologijo za združitev dodatnih informacij z obstoječimi ocenami ter tako določi izhodišče za oceno tveganj, ranljivosti in odvisnosti na ravni Unije.

(26)

V tretji fazi strokovno skupino spodbujamo, da metodologijo iz prejšnje faze uporabi za izvedbo dejanskega združenega popisa podvodne kabelske infrastrukture na ravni Unije ter ocen tveganj, ranljivosti in odvisnosti od podvodne kabelske infrastrukture, zlasti pri dobaviteljih z visokim tveganjem. Ocena bi morala vključevati predloge za blažitvene ukrepe, vključno s tem, katera tveganja, ranljivosti in odvisnosti bi bilo mogoče odpraviti v okviru kabelskih projektov evropskega interesa v skladu s tem priporočilom, da bi zapolnili strateške vrzeli in vzpostavili nove povezave, ki bi povečale odpornost in čim bolj zmanjšale tveganja. Ta faza bi zajemala tudi razmislek o harmonizaciji stresnih testov, na primer v zvezi z odzivnim časom in časom popravila ter organizacijo zmogljivosti za odzivanje na incidente in popravila preko civilno-vojaških in nacionalnih/regionalnih meja.

(27)

Strokovna skupina bi morala služiti kot forum za izmenjavo informacij med državami članicami in s Komisijo, pri čemer bi morala z njimi sodelovati pri prepoznavanju morebitnih vrzeli v obstoječem zakonodajnem okviru in ustvarjanju sinergij. To bi lahko vključevalo informacije o situacijskem zavedanju, incidentih in odzivanju na incidente ter uporabljene dobre prakse. Informacije bi bilo treba izmenjevati redno in strukturirano ter z ustrezno stopnjo zaupnosti, po potrebi tudi s tajnimi podatki. Tretjim državam bi bilo treba omogočiti sodelovanje za vsak primer posebej, na primer v okviru dvostranskih mednarodnih sporazumov.

(28)

Namen tega priporočila je spodbuditi vzpostavitev ali znatno nadgradnjo podvodne kabelske infrastrukture preko projektov CPEI v skladu s pravom EU, vključno s pravili o državni pomoči. V ta namen je pomembno države članice spodbujati k sodelovanju s Komisijo preko strokovne skupine, da bi ji pomagale pri pripravi seznama strateških projektov CPEI, ki izpolnjujejo več meril iz tega priporočila.

(29)

Na podlagi zgoraj navedene združene ocene na ravni Unije strokovno skupino pozivamo, da predlaga seznam projektov CPEI in poda predlog o tem, kako bi z vidika celotne EU obravnavali ugotovljene strateške vrzeli, tveganja, ranljivosti in odvisnosti. Ob upoštevanju ustreznih osnovnih pravil bi se lahko seznam obravnaval v okviru programov financiranja Unije na področju uporabe, na katerega spadajo taki projekti, zlasti na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (uredba o Instrumentu za povezovanje Evrope), Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta (17) (uredba o instrumentu za predpristopno pomoč III) in Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (18) (uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost) ter v okviru strukturnih skladov. Seznam bi bilo mogoče po potrebi upoštevati v temeljnih aktih ali njihovih prilogah z uporabo delegiranih aktov, kot v primeru uredbe o Instrumentu za povezovanje Evrope. Kakršna koli obravnava v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (19) (uredba o NDICI – Globalna Evropa) ne bi smela povzročiti zamud pri projektih, ki so že bili razviti v okviru strategije Global Gateway.

(30)

Merila za določitev projektov CPEI bi lahko temeljila na naslednjem: prvič, popis bi moral kot predpogoj dati dokaze o vrzeli v podvodni kabelski infrastrukturi, vključno s potrebo po vzpostavitvi novih ali alternativnih varnih poti ali povečanju zmogljivosti ali odpornosti obstoječe podvodne kabelske infrastrukture. Poleg tega bi morali projekti CPEI znatno prispevati k večji varnosti dobavne verige podvodne kabelske infrastrukture. Naposled bi morali projekti CPEI imeti geostrateški pomen glede na interese Unije in držav članic ter izpolnjevati potrebe po povezljivosti, ki so preveč tvegane, da bi jih lahko zadovoljili samo z zasebnimi naložbami.

(31)

Med merili za izvajanje, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri strateških projektih, je tudi zagotavljanje znatnih novih naložb, ki prinašajo pomembne nove zmogljivosti v smislu varnosti, učinkovitosti in odpornosti, varnosti dobavne verige in trajnostnosti. Povečanje učinkovitosti bi se nanašalo zlasti na zmogljivost pretoka podatkov in nizko latenco. Povečanje varnosti in odpornosti bi vključevalo določitev obsega fizične in logične redundance v projektu, visoke varnostne standarde in tehnologijo, kot so senzorji in sistemi spremljanja, pa tudi zmogljivost flote plovil za vzpostavitev, vzdrževanje in popravila.

(32)

Strateški projekti bi morali ob izvedbi povečati trajnostnost podvodne kabelske infrastrukture z zmanjšanjem svojega vpliva na podnebje, energijo in okolje.

(33)

Na podlagi pomembnega sodelovanja z mednarodnimi strateškimi partnerji, zlasti preko svetov za trgovino in tehnologijo ter digitalnih partnerstev, ter v skladu s sklepi Sveta o digitalni diplomaciji EU z dne 26. junija 2023 bi bilo treba države članice v sodelovanju z Unijo spodbujati, da okrepijo svoja prizadevanja za razvoj varne, zaupanja vredne in odporne podvodne kabelske infrastrukture v skladu s pristopom iz tega priporočila. Če bodo projekti CPEI izvedeni, bi morali prispevati k zagotovitvi, da bo imela EU na voljo sredstva za varno povezovanje s svojimi strateškimi partnerji. To zadeva zlasti strateške projekte, povezane s sodelovanjem na področju arktične, čezatlantske in transpacifiške povezljivosti. Strategija Global Gateway daje okvir, v katerem lahko EU in njene države članice razvijejo tesno sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi partnerji ter tako omogočijo zaupanja vredno, varno in odporno digitalno povezljivost med EU ter državami in regijami, ki sta jim namenjeni uredba o NDICI – Globalna Evropa in uredba IPA III, v podsaharski Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih, v azijsko-pacifiški regiji ter sosednjih državah in državah širitve. Ker je treba ohranjati skladen pristop k varnim, zaupanja vrednim in odpornim podvodnim kabelskim infrastrukturam ter zagotavljati dopolnjevanje med notranjimi in zunanjimi ukrepi, bi bilo treba države članice spodbujati, da uporabijo skupino Expect za usklajevanje in medsebojno obveščanje ter obveščanje Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o zadevah, ki spadajo na področje uporabe tega priporočila, tako v zvezi z dvostranskimi izmenjavami s tretjimi državami kot v zvezi z večstranskim sodelovanjem.

(34)

Države članice bi bilo treba spodbujati k usklajenemu pristopu v večstranskih in večdeležniških forumih, vključno z G7 in Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU), v skladu z načeli, cilji in orodji digitalne diplomacije EU.

(35)

EU bi si morala prizadevati za nadaljnje poglabljanje sodelovanja z zvezo NATO na področju odpornosti, vključno s kritičnimi podvodnimi kabelskimi infrastrukturami, v skladu s tretjo skupno izjavo o sodelovanju med EU in zvezo NATO (20), pri čemer bi morala spodbujati dopolnjevanje prizadevanj in preprečevati nepotrebno podvajanje ob polnem spoštovanju načel vzajemne odprtosti in preglednosti, vzajemnosti in vključenosti ter avtonomije odločanja vsake organizacije. Osebje EU bi si moralo na podlagi priporočil iz končnega poročila o oceni projektne skupine EU-NATO (21) v okviru strukturiranega dialoga o odpornosti med drugim prizadevati za nadaljnje spodbujanje skupnega situacijskega zavedanja z osebjem zveze NATO.

(36)

To priporočilo s prispevanjem k izkoriščanju naložb za preobrazbeni učinek prispeva k ciljem strategije Global Gateway za krepitev svetovne digitalne povezljivosti v skladu z vrednotami in standardi EU. Države članice bi si morale v skladu s tem priporočilom prizadevati za pristop Ekipe Evropa in izkoristiti obstoječe strukture upravljanja, ki jih je EU skupaj z državami članicami vzpostavila za izvajanje strategije Global Gateway in gospodarskih naložbenih načrtov.

(37)

Glede na to, da podvodne kabelske infrastrukture običajno uporabljajo zasebni deležniki, ter glede na strateške interese Unije in njenih držav članic bi bilo treba projekte CPEI, če bodo vzpostavljeni, financirati z zasebnim financiranjem, ki ga je po potrebi mogoče podpreti s kombinacijo proračunskih sredstev Unije in nacionalnih proračunskih sredstev v skladu s pravili o državni pomoči. Programi financiranja Unije se lahko uporabljajo v kombinaciji s financiranjem Evropske investicijske banke, nacionalnih spodbujevalnih bank, drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, tudi preko javno-zasebnih partnerstev v skladu z ustreznimi določbami, ki urejajo uporabo proračuna Unije.

(38)

Na podlagi uredbe o Instrumentu za povezovanje Evrope se podvodni kabli trenutno financirajo kot hrbtenična omrežja, ki povezujejo ozemlja EU in Unijo s tretjimi državami. Znatno prevelik zakup, opažen v zadevnih razpisih, kaže na vse večje povpraševanje po financiranju varnih, odpornih in visokozmogljivih podvodnih kablov. Glede na stalne stroške in tveganja je finančna podpora Instrumenta za povezovanje Evrope bistvena za zmanjšanje tveganj in privabljanje zasebnih naložb ter zagotovitev, da bodo projekti dobičkonosni.

(39)

Evropska komisija bi lahko razmislila o izboljšanju uporabe finančnih instrumentov in mehanizmov mešanega financiranja za podporo projektom CPEI z uporabo proračunskih sredstev iz uredbe o Instrumentu za povezovanje Evrope in drugih ustreznih instrumentov, da bi pritegnila zasebni kapital in delovala pod tržnimi pogoji, k njim pa naj bi prispevale države članice, lahko tudi preko svojih nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij. Program InvestEU je lahko sredstvo za financiranje projektov CPEI.

(40)

To priporočilo ne bi smelo posegati v pristojnosti držav članic, kar zadeva dejavnosti v zvezi z javno varnostjo, obrambo in nacionalno varnostjo ter dejavnosti države na področju kazenskega prava, vključno s pravico držav članic, da iz razlogov nacionalne varnosti iz svojih trgov izključijo ponudnike ali dobavitelje –