PRILOGA

Podpora Unije za krepitev biološke varnosti in zaščite v Latinski Ameriki v skladu z izvajanjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev

OZADJE

Evropska unija (EU) v skladu s svojo strategijo proti širjenju orožja za množično uničevanje, sprejeto 12. decembra 2003, v kateri je določen cilj spodbujanja vloge Varnostnega sveta Združenih narodov in izboljšanja njegovega strokovnega znanja pri obravnavanju izzivov, povezanih s širjenjem orožja, še naprej podpira izvajanje Resolucije Varnostnega sveta ZN 1540 (2004) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1540 (2004)) in nadaljnjih resolucij na njeni podlagi.

Skupni ukrep Sveta v podporo izvajanju RVSZN 1540 (2004) izvaja Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA) s tehničnim izvajanjem prejšnjih projektov, saj je bil pooblaščen, da Odboru 1540 in njegovim strokovnjakom zagotavlja vsebinsko in logistično podporo.

Povzetek projekta

Cilj tega projekta z naslovom Krepitev biološke varnosti in zaščite v Latinski Ameriki (v nadaljnjem besedilu: projekt) je okrepiti izvajanje ukrepov biološke varnosti in zaščite v 11 državah Latinske Amerike (v Argentini, Čilu, Dominikanski republiki, Ekvadorju, Kolumbiji, Kostariki, Mehiki, Panami, Paragvaju, Peruju in Urugvaju) v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1540 (2004) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1540). Cilj projekta je tudi povečati zmogljivost teh 11 držav za učinkovito predvidevanje in odzivanje na incidente velikih razsežnosti, v katere bi bil vpleten biološki agens.

Projekt bo s kombinacijo nacionalnih in regionalnih dejavnosti združil vladne organe ter ključne predstavnike zasebnega sektorja, civilne družbe in akademskih krogov, da bi se povečala ozaveščenost in okrepila zmogljivosti biološke varnosti in zaščite v obeh Amerikah. Projekt ima štiri glavne cilje: 1) okrepiti obstoječe nacionalne normativne okvire (vključno s predpisi in standardi), 2) povečati skladnost z mednarodnimi ureditvami s spodbujanjem predložitve nacionalnih poročil, ki se zahtevajo v okviru teh instrumentov, 3) razviti dejavnosti usposabljanja in ozaveščanja ter 4) spodbujati regionalno skupnost/mrežo deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja, delujočih na področju biološke varnosti in zaščite.

1.   Uvod in cilji

1.1.   Uvod

Varnostni svet ZN je leta 2004 sprejel Resolucijo 1540 (RVSZN 1540) za preprečevanje vseh groženj, ki jih predstavljajo nedržavni akterji z dostopom do jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, z njim povezanih materialov in njegovih nosilcev. Resolucija VSZN 1540 od držav med drugim zahteva, da sprejmejo in izvršujejo učinkovite ukrepe za vzpostavitev notranjega nadzora z namenom preprečevanja širjenja jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev. V skladu z operativnim odstavkom 3(a) in (b) tovrstni ukrepi vključujejo vzpostavitev ustreznega nadzora ter razvoj in ohranjanje učinkovitih ukrepov za evidentiranje in zavarovanje takšnih predmetov med proizvodnjo, uporabo, skladiščenjem ali prevozom.

Eden od načinov, kako lahko države izpolnijo svoje obveznosti iz RVSZN 1540, je, da postanejo njene pogodbenice ter da izvajajo svoje obveznosti iz ključnih sporazumov o neširjenju orožja. Konvencija o biološkem orožju je na primer začela veljati leta 1975, odkar so jo ratificirale skoraj vse države članice Organizacije ameriških držav (OAS). V njej je določeno, da vsaka država pogodbenica v skladu s svojimi ustavnimi postopki sprejme vse potrebne ukrepe za prepoved in preprečitev razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog, nabave ali zadržanja agensov, toksinov, orožja, opreme in nosilcev, kar vključuje izvajanje laboratorijskih ukrepov za biološko varnost in biološko zaščito, določenih v 4. členu.

Čeprav so države, ki so predlagane za sodelovanje v tem projektu, v številnih primerih pogodbenice teh ključnih mednarodnih instrumentov, pogosto nimajo notranjih pravnih in regulativnih okvirov, potrebnih za celovito izvajanje svojih obveznosti na podlagi Konvencije o biološkem orožju in iz nje izhajajočih izvedbenih instrumentov. Poleg tega je Odbor 1540 v okviru svojega zadnjega celovitega pregleda tega, kako države izpolnjujejo obveznosti iz RVSZN 1540, objavil končni dokument, ki je pokazal razmeroma nizko raven izpolnjevanja obveznosti iz RVSZN 1540 po vsem svetu, ki je v Amerikah še nižja.

Na primer, kar zadeva ukrepe, povezane z biološkim orožjem, se je raven izvajanja po svetu le minimalno izboljšala, medtem ko je v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju situacija še slabša: tam je bilo sprejetih le 19 % ukrepov, povezanih z biološkim orožjem.

Tudi najnovejši podatki iz indeksa svetovne zdravstvene varnosti (1) kažejo podobno nizko raven skladnosti. Posebej zaskrbljujoče je, da obstaja več laboratorijev s stopnjo biološke varnosti 3 (BSL-3) (2) in laboratorijev za živali s stopnjo BSL-4 (glede na standarde Svetovne organizacije za zdravje živali), ki ne izvajajo v celoti učinkovitih politik biološke zaščite. V državah, predlaganih za ta projekt, sta v gradnji še vsaj dva laboratorija stopnje BSL-4.

Glede na navedeno je Odbor 1540 v končnem poročilu o celovitem pregledu ugotovil, da dolgoročni cilj še vedno ostaja polno in učinkovito izvajanje RVSZN 1540 v državah članicah ter da številne države OAS za dosego tega cilja potrebujejo pomoč (3). Odbor je tudi sklenil, da morajo države nujno poskrbeti, da bodo sprejeti ukrepi za evidentiranje in zavarovanje materialov, povezanih z biološkim orožjem.

Uporaba ukrepov Konvencije o biološkem orožju za krepitev zaupanja je še eden od načinov za ocenjevanje izvajanja standardov biološke varnosti in biološke zaščite. Ti ukrepi, ki so jih države pogodbenice Konvencije o biološkem orožju določile leta 1986, so namenjeni preprečevanju ali zmanjšanju dvoumnosti, dvomov in sumov ter izboljšanju mednarodnega sodelovanja na področju miroljubnih bioloških dejavnosti. Vendar je le 10 od 34 držav članic OAS leta 2022 enoti za podporo izvajanju Konvencije o biološkem orožju predložilo svoje ukrepe za krepitev zaupanja (4).

Nizka raven sodelovanja vlad v regiji na področju biološke varnosti in zaščite izhaja iz številnih dejavnikov, ki so med drugim povezani z nezadostno ozaveščenostjo oblikovalcev politik o nevarnosti in morebitnih stroških obsežnega biološkega incidenta, prednostnimi nalogami na področji zaščite, ki tekmujejo za omejene vire na nacionalni ravni, ter z izzivi, ki so del razvoja celovite nacionalne zmogljivosti za pripravljenost na biološke incidente in za odzivanje nanje.

Incident, ki vključuje nameren vnos patogenega agensa, ki je posledica delovanja akterja z namenom škodovanja ciljni populaciji ali naravnega dogodka, bi lahko imel znatne družbene, ekonomske in politične posledice. Eden od takih primerov je veliko in nesorazmerno število smrtnih žrtev v Amerikah zaradi svetovnega izbruha H1N1 leta 2009, kar kaže na ranljivost regije. In kot kažejo nedavni primeri, bi tudi virusi visokopatogene aviarne influence (HPAI) H5N1, če bi se znali učinkovito in trajno prenašati med ljudmi, lahko povzročili pandemijo gripe s potencialno visokimi stopnjami obolelih in smrtnih primerov po vsem svetu. Zato ta epizootija ostaja pomembna grožnja za javno zdravje, zaradi katere je treba preventivne ukrepe in nadaljnje izboljšanje obstoječega nadzora še okrepiti.

Ti izzivi kažejo, da je v regiji OAS potreben usklajen odziv na biološke incidente. Takšen odziv bi moral vključevati več akterjev, vključno z vladnimi ministrstvi (za zdravje, kmetijstvo, varnost, pravosodje, obrambo, obveščevalno dejavnost, promet, zunanje zadeve, mednarodno trgovino, gospodarstvo, znanost in tehnologijo ter druga ministrstva), organi kazenskega pregona in drugimi službami za prvo pomoč, subjekti zasebnega sektorja (zlasti industrijo in akademskimi krogi) ter civilno družbo.

1.2.   Cilji

Cilj tega triletnega projekta je v skladu z RVSZN 1540 (2004) okrepiti prakse biološke varnosti in zaščite v 11 državah Latinske Amerike, vključno z vzpostavitvijo in izvajanjem učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja biološkega orožja.

Dejavnosti, ki so podrobno opisane v oddelku 5, bodo temeljile na naslednjih štirih ključnih ciljih:

—	okrepiti obstoječe nacionalne normativne okvire, povezane z biološko varnostjo in zaščito v državah upravičenkah,

—

spodbujati večjo skladnost z mednarodnimi ureditvami, in sicer s spodbujanjem sodelovanja med sodelujočimi državami z inovativnimi vajami, kot so „vaje medsebojnih pregledov“, ter s pomočjo sodelujočim državam pri njihovih prispevkih in deklaracijah v zvezi z ustreznimi instrumenti biološkega orožja,

—	krepiti zmogljivost javnega in zasebnega sektorja za zaščito biološkega orožja z dejavnostmi usposabljanja,

—	vzpostaviti regionalno skupnost ali mrežo akterjev iz zasebnega in javnega sektorja, ki se ukvarjajo z biološko varnostjo in zaščito.

2.   Izbor izvajalske agencije in usklajevanje z drugimi ustreznimi pobudami za financiranje

2.1.   Izvajalska agencija – Organizacija ameriških držav (OAS)

Medameriški odbor za boj proti terorizmu Organizacije ameriških držav (OAS/CICTE) že od leta 2005 dejavno podpira prizadevanja za neširjenje orožja v Amerikah. Leta 2010 mu je podeljen poseben mandat za pomoč državam članicam OAS pri izvajanju RVSZN 1540. OAS/CICTE od takrat državam članicam pomaga na različne načine: priprava nacionalnih akcijskih načrtov na podlagi RVSZN 1540, krepitev pravnih in regulativnih okvirov, krepitev zmogljivosti za preprečevanje in zatiranje trgovine z jedrskimi, radiološkimi, biološkimi in kemičnimi materiali ter tihotapljenja teh materialov, spodbujanje izmenjave učinkovitih praks z uporabo metodologije medsebojnih strokovnih pregledov ter omogočanje usklajevanja na politični ravni z namenom opredelitve področij regionalnega in podregionalnega sodelovanja.

OAS/CICTE od leta 2009 izvaja nacionalne vaje kriznega upravljanja v primeru biološkega incidenta, katerih namen je izboljšati ozaveščenost o grožnjah za biološko zaščito ter povezati uradnike in predstavnike agencij in organizacij, da bi se naučili, kako usklajevati odzive na biološki incident. Zato je več držav članic OAS izrecno zaprosilo CICTE, naj jim pomaga pri pripravi oziroma posodobitvi nacionalnih načrtov za odzivanje na izredne razmere ob biološkem incidentu.

CICTE je pred kratkim izvedel triletni projekt z naslovom „Podpora krepitvi biološke varnosti in zaščite v Latinski Ameriki v skladu z izvajanjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev“ (Sklep Sveta (SZVP) 2019/2108), ki ga je financirala EU. Ta prelomna pobuda je bila ključnega pomena pri spodbujanju vzpostavitve učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja biološkega orožja in njegovih nosilcev v osmih latinskoameriških državah (Argentini, Čilu, Dominikanski republiki, Kolumbiji, Mehiki, Panami, Paragvaju in Urugvaju). CICTE je prispeval tudi k nedavni odobritvi odloka v Urugvaju in osnutku zakonodaje v Paragvaju ter k postopku priprave zakonodaje v Argentini in Kolumbiji, svetoval pa je tudi pri zakonodajnih predlogih v Dominikanski republiki in zakonu o strateškem nadzoru občutljivih trgovinskih poslov v Čilu, ki je zdaj v postopku zakonodajnega pregleda.

Poleg tega je OAS/CICTE ob podpori Združenih držav nedavno izvedel tudi dva druga projekta v zvezi s povezanimi zadevami. Cilj enega od njiju z naslovom „Krepitev strateških nadzornih ureditev v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju (prva faza 2020–2021)“ je bil spodbujanje zanesljivejšega nadzora nad prenosom občutljivega blaga, vključno z biološkimi in kemičnimi agensi. Drugi projekt z naslovom „Boj proti nedovoljeni trgovini s KBRJ (kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi) materiali v prostotrgovinskih območjih Latinske Amerike“ je bil izveden leta 2022, da bi se z zaščito in optimizacijo dobavnih verig ter krepitvijo strateškega nadzora trgovine zagotovilo preprečevanje in zatiranje širjenja materialov in tehnologij, povezanih z orožjem za množično uničevanje, v šestih latinskoameriških državah (Argentini, Braziliji, Čilu, Mehiki, Panami in Paragvaju), ki se nahajajo v štirih prostotrgovinskih območjih.

Ta in druga prizadevanja za izboljšanje pripravljenosti na biološke incidente in zmogljivosti za odzivanje nanje so prinesla pomembne rezultate. OAS/CICTE je na primer razvil mrežo več kot 240 političnih in tehničnih strokovnjakov (tudi znanstvenikov in laboratorijskega osebja) iz vse regije, ki so vključeni v virtualna usposabljanja oziroma usposabljanja v živo. S tem novim projektom bo OAS/CICTE izkoristil obstoječo mrežo in spodbujal dostop do platforme, ki jo je ustvarila OAS in ki vključuje stike, publikacije, knjižnice, dejavnosti in dogodke mednarodnih organizacij, možganskih trustov, nevladnih organizacij, med drugim o temah biološke varnosti in biološke zaščite (5). Te vrste mrež so se izkazale kot ključne za pravočasno izmenjavo informacij.

Regionalni okvir OAS ima spričo nadnacionalne narave groženj, ki za soočanje s temi izzivi nujno terjajo sodelovanje med sosednjimi državami, določeno sorazmerno prednost. Pomaga tudi zagotavljati učinkovitost in preprečuje podvajanje prizadevanj. Zaradi sporazuma med CICTE/OAS in Uradom Združenih narodov za razorožitev (UNODA) koordinator za polobli, zadolžen za izvajanje RVSZN 1540 v Amerikah, od leta 2017 deluje pri OAS/CICTE. Ta kritična vodilna vloga je CICTE/OAS omogočila, da prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju boljšega regionalnega razumevanja pomena zadevne resolucije, pa tudi pri nacionalnem in regionalnem izvajanju njenih ukrepov.

V zvezi s tem je OAS kot glavna regionalna organizacija v Amerikah v edinstvenem položaju na polobli, da dokaže učinkovitost tako zaradi svoje obstoječe mreže nacionalnih kontaktnih točk, širše prisotnosti v regiji kot tudi njene sposobnosti za delo na terenu s predlaganimi državami upravičenkami. V zvezi z razvojem politike bo OAS/CICTE še naprej deloval prek ključnih političnih organov znotraj OAS, kot je Odbor za varnost polobel pri Stalnem svetu OAS, dejaven pa bo tudi na rednih letnih srečanjih CICTE.

Predlog, predstavljen v nadaljevanju, je zasnovan tako, da temelji na zgoraj navedenih prizadevanjih ter še naprej krepi raven pripravljenosti ter izvajanje ukrepov za biološko zaščito in biološko varnost v regiji.

2.2.   Usklajevanje z drugimi ustreznimi pobudami za financiranje

Ena od splošnih praks OAS/CICTE je, da se glede svojih dejavnosti usklajuje z drugimi agencijami in organizacijami, ki prejemajo sredstva istih in tudi drugih donatorskih vlad in mednarodnih organov.

OAS/CICTE si v dolgoletnem strateškem partnerstvu z Uradom ZN za razorožitev (UNODA) – vključno z regionalnim latinskoameriškim uradom UNLIREC – in skupino strokovnjakov Odbora 1540 prizadeva za racionalizacijo in olajšanje tehnične pomoči in krepitve zmogljivosti v regiji v zvezi z RVSZN 1540.

OAS/CICTE že tesno sodeluje z organizacijami, ki prejemajo podporo Evropske unije za delo, povezano z dejavnostmi, predlaganimi v okviru tega projekta. Poleg navedenih so tudi enota za podporo izvajanju Konvencije o biološkem orožju (BWC-ISU), Regionalni center Združenih narodov za mir, razorožitev in razvoj v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju (UNLIREC) ter Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH). Za usklajevanje s temi organi bo zadolžena skupina za upravljanje projekta, delujoča na sedežu OAS, s čimer bo poskrbljeno, da se bodo vsa prizadevanja medsebojno dopolnjevala, da ne bo podvajanj ter da bodo dejavnosti v okviru projekta usklajene z obveznostmi iz RVSZN 1540 (2004) in Konvencije o biološkem orožju.

Predlagane dejavnosti bodo namenjene oblikovalcem politik, zakonodajalcem in znanstvenikom za bioznanost iz javnega in zasebnega sektorja, ki delujejo na področju biološke varnosti in biološke zaščite. Dejavnosti vključujejo tečaje usposabljanja v živo za države upravičenke ter spletna usposabljanja, da bi dosegli še več upravičencev na tem območju. OAS lahko za visoko specializirana usposabljanja in naloge sklene kratkoročne pogodbe za podporo (npr. s strokovnjaki, izvajalci usposabljanj in raziskovalci), obenem pa bo sodeloval s svojimi partnerji (tudi BWC-ISU, UNODA, Svetovno organizacijo za zdravje živali, EU in akademskimi krogi) na teh področjih, da bi zagotovil, da bo osebje izpolnjevalo vse tehnične zahteve, pri čemer bo po možnosti črpal tudi s seznamov, ki jih bodo vodile te organizacije.

Ta projekt je tudi nedvomno v skladu s sklepom Evropskega sveta iz leta 2019 o podpori izvajanju Konvencije o biološkem orožju zunaj EU, saj prispeva k zmanjšanju nevarnosti širjenja biološkega orožja v regiji. V ta namen bi projekt pomagal zagotoviti, da so vladni pravni in regulativni okviri zmožni upoštevati hiter napredek na področju bioznanosti in da izpolnjujejo veljavne mednarodne standarde.

Ker je v celovitem pregledu za leto 2022 jasno navedeno, da sta raven in obseg varnostnih ukrepov in ukrepov za odgovornost v regiji še vedno nizka, so potrebna dodatna prizadevanja za spodbujanje večje biološke varnosti in zaščite po vsej regiji. Dosežen je bil pomemben napredek, zlasti zaradi finančnega prispevka Evropske unije, vendar je treba storiti še več. S to novo fazo bi lahko gradili na številnih že doseženih rezultatih, dosegli še druge države v regiji in zagotovili trajen učinek že izvedenih znatnih finančnih in tehničnih naložb.

3.   Opis projekta

3.1.   Opis

Projekt bo združil nacionalne organe, predstavnike zasebnega sektorja in civilne družbe ter mednarodne strokovnjake iz največ enajstih držav Latinske Amerike, da bi preučili možne ukrepe za zagotovitev okrepljenih zmogljivosti za biološko varnost in zaščito na teh področjih. S projektom naj bi ob dobro vzpostavljeni mreži kontaktov in partnerjev, vključno s strokovnjaki, ki so pri izvajanju projekta v zvezi z biološko varnostjo in biološko zaščito sodelovali med letoma 2019 in 2024, oplemenitili izkušnje, ki si jih je sekretariat pridobil pri delu v zvezi s temi zadevami v Amerikah.

Pri projektu bo uporabljen dvodelni pristop, ki bo vključeval tako nacionalne kot podregionalne dejavnosti. Prizadevanja na nacionalni ravni bodo osredotočena na sodelovanje s posameznimi državami članicami OAS z namenom okrepiti nacionalne zmogljivosti, pripraviti osnutke zakonov in drugih predpisov ter oblikovati posameznim državam namenjene akcijske načrte za krepitev operativnih zmogljivosti. Na regionalni ravni bodo dejavnosti krepitve zmogljivosti usmerjene v spodbujanje izmenjave informacij in dobrih praks ter v opredelitev strukturnih, vsebinskih in funkcionalnih parametrov na podlagi regionalnega pristopa.

Poleg tega naj bi v okviru projekta in njegovega regionalnega pristopa čim bolje izkoristili postopek medsebojnega strokovnega pregleda, ki je bil razvit v zadnjih letih in v skladu s katerim se države prostovoljno dogovorijo, da bodo sodelovale pri ocenjevanju skupnih prednosti in pomanjkljivosti pri izvajanju obveznosti iz RVSZN 1540 ter opredelile učinkovite prakse in področja za nadaljnje dvostransko sodelovanje. Po treh uspešnih medsebojnih strokovnih pregledih v okviru RVSZN 1540 v regiji – med Čilom in Kolumbijo (2017), Dominikansko republiko in Panamo (2019) ter Paragvajem in Urugvajem (2019) – , naknadnemu pregledu med Dominikansko republiko in Panamo (2022) ter dejavnostih, načrtovanih za leto 2023 z Mehiko, Brazilijo in Čilom (september/oktober 2023) ter Urugvajem in Čilom (oktober 2023), bodo v okviru projekta potekala prizadevanja za začetek dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov za te države. Nekateri od teh dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov bi imeli specifičen cilj (npr. strateški nadzor trgovine in/ali biološke vidike) za države, ki takih pregledov še niso izvedle.

Nazadnje se v okviru projekta skuša spodbujati in krepiti nadaljnje sodelovanje med državami ter promovirati dobre prakse in prakso objavljanja tehničnih dokumentov (poleg končnih poročil, ki jih predložijo države), da bi prikazali doseženi napredek pri teh medsebojnih strokovnih pregledih.

3.2.   Metodologija

3.2.1.   Organizacijska sestava

Projekt bo izvajal OAS/CICTE v sodelovanju in s podporo držav članic OAS. Skupina OAS/CICTE za upravljanje projekta bo sestavljena iz treh članov osebja in pomočnika za administrativno/finančno pomoč ter bo pod splošnim nadzorom in vodstvom izvršilnega sekretarja CICTE delala na sedežu OAS v Washingtonu ob usklajevanju z zunanjim pogodbenim osebjem glede na posebne dejavnosti, ki se bodo izvajale.

Kot je navedeno zgoraj, bosta med zunanjim pogodbenim osebjem pravni strokovnjak in tehnični strokovnjak za krepitev zmogljivosti. OAS lahko sklene tudi kratkoročne pogodbe za podporo pri visoko specializiranem usposabljanju in nalogah s strokovnjaki, izvajalci usposabljanj in raziskovalci iz nabora strokovnjakov drugih partnerskih tehničnih organizacij, tudi od BWC-ISU, UNODA, Svetovne organizacije za zdravje živali in Evropske unije.

Skupina OAS/CICTE za upravljanje programa se bo usklajevala neposredno z nacionalnimi organi držav članic, ki so predhodno zaprosili za podporo v zvezi z Resolucijo 1540 (2004). OAS ima v več primerih za pomoč državam članicam pri izvajanju obveznosti iz te resolucije že sklenjene sporazume o sodelovanju, ki bodo podlaga za tehnično pomoč.

3.2.2.   Tehnični pristop

Za zaprosila za zakonodajno in tehnično pomoč bosta potrebni začetna ocena ter analiza obstoječe zakonodaje in predpisov, ki ju izvede pravni strokovnjak v usklajevanju s skupino za upravljanje projekta in ustreznimi organi držav upravičenk v okviru misij zakonodajne in tehnične pomoči, da bi tako opredelili posebne vrzeli in prednostne naloge držav. Ugotovitve in spoznanja, pridobljena v prejšnjem projektu o biološki varnosti in biološki zaščiti, bodo podlaga za prihodnja usposabljanja. Regionalna mreža, vzpostavljena med udeleženci dejavnosti v živo in množičnih odprtih spletnih tečajev (MOOC), se bo uporabljala tudi za razširjanje posodobljenih tehničnih informacij o področjih biološke varnosti in biološke zaščite, da bi ustvarili forum za razpravo o teh temah in okrepili regionalno sodelovanje.

Dejavnosti za spodbujanje in krepitev nacionalnega sodelovanja bi vključevale:

—	analizo obstoječe zakonodaje in predpisov v državah upravičenkah, da se opredelijo konkretne vrzeli,

—	pripravo in sprejetje seznamov za nadzor bioloških agensov in toksinov (na podlagi meril biološke varnosti ali biološke zaščite, odvisno od razvrstitve tveganja za patogene) ter seznamov za nadzor izvoza,

—	oblikovanje in sprejetje nacionalnih načrtov za odzivanje na biološke grožnje,

—	razvoj nacionalnih smernic za zaščito bioloških agensov pred naključnim ali namernim razširjanjem, vključno z ustreznimi učinkovitimi ukrepi za evidentiranje in zavarovanje takšnih predmetov med proizvodnjo, uporabo, skladiščenjem ali prevozom ter njihovo fizično varovanje,

—	razvoj smernic za registracijo, pripravo in predložitev informacij, ki jih zahteva BWC-ISU v zvezi z ukrepi za krepitev zaupanja.

Dejavnosti za spodbujanje in krepitev regionalnega sodelovanja bi vključevale:

—	razvoj nadaljnjih dejavnosti za krepitev zmogljivosti in sodelovanje za države na zadevnem območju, ki so izvedle medsebojne strokovne preglede v zvezi z izvajanjem RVSZN 1540,

—	uvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov z močnim poudarkom na obveznostih iz RVSZN 1540 v zvezi z biološkim orožjem,

—	krepitev regionalne mreže strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni na sodelovanje pri vprašanjih biološke varnosti in zaščite,

—	pripravo in objavo tehničnih dokumentov o dejavnostih, povezanih z medsebojnimi strokovnimi pregledi.

OAS/CICTE bo v vsaki državi upravičenki organiziral tečaje usposabljanja o biološki varnosti in zaščiti, da bi podprl tehnično in zakonodajno pomoč ter prizadevanja za regionalno sodelovanje, predvidena v tem projektu. Ti tečaji usposabljanja bodo temeljili na prejšnjih prizadevanjih, izvajali jih bodo mednarodni strokovnjaki, usklajevala pa jih bo skupina OAS/CICTE za upravljanje projekta. Tečaji bodo namenjeni tudi krepitvi zmogljivosti in vzpostavitvi skupine izvajalcev usposabljanja in mrež strokovnjakov iz različnih znanstvenih institucij držav upravičenk. Ti strokovnjaki bi lahko dodatno razširjali znanje, dobre laboratorijske prakse, tehnike in metode za obvladovanje bioloških tveganj v laboratorijih in raziskovalnih inštitutih.

OAS/CICTE bo sodeloval z akademiki in raziskovalci, da bi ohranil že uveljavljen spletni tečaj za laboratorijsko osebje in oblikovalce politik. Ohranjanje tega tečaja bo prispevalo k izboljšanju sedanjih virov za nadaljnje razširjanje znanja in ozaveščanje o biološki zaščiti, biološki varnosti in bioetiki med akademiki, učitelji, študenti in raziskovalci na področju bioloških znanosti ter drugimi zadevnimi deležniki. OAS/CICTE bo razvil tudi nove module ali tečaje MOOC o odgovorni znanosti, raziskavah z dvojno rabo, skrb vzbujajočih raziskavah z dvojno rabo (DURC) in nadzornih mehanizmih.

Poleg tega se bodo oblikovalci politik, poslanci in predstavniki industrije v okviru misij tehnične in zakonodajne pomoči ter dejavnosti na regionalni in podregionalni ravni, vključenih v predlog, obveščali in ozaveščali o biološki zaščiti, biološki varnosti, RVSZN 1540 (2004) in izvajanju Konvencije o biološkem orožju.

3.2.3.   Vidik spola

OAS/CICTE ima v okviru programa, temelječega na Resoluciji 1540 (2004), ključno vlogo pri podpiranju prizadevanj držav članic na področju krepitve zmogljivosti za izvajanje te resolucije, za boj proti širjenju orožja in za spodbujanje enakosti spolov. Vsi ti rezultati prispevajo k doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj in dopolnjujejo prizadevanja držav članic OAS za izvajanje ustreznih instrumentov na področjih globalnega režima za razorožitev in neširjenje orožja.

OAS/CICTE si bo prizadeval zagotoviti enakopravnost spolov v postopku zaposlovanja kot pomoč državam upravičenkam, udeleženim v projektu, in bo spodbujal države upravičenke, da smiselno vključijo ženske v vse faze projekta. Potekala bodo posebna prizadevanja za vključevanje vidika enakosti spolov in za umeščanje žensk v središče obravnavanih tem.

Poleg tega OAS/CICTE spodbuja prizadevanja v zvezi z raznolikostjo, pravičnostjo, inkluzijo in dostopnostjo (DEIA) prek „institucionalne politike o enakosti spolov, raznolikosti in človekovih pravicah“ in vodnika za komunikacijo, katerega namen je zagotoviti, da se pri politikah, programih, projektih in praksah upoštevajo in vizualno zastopajo različne skupine, vključno z ranljivimi skupinami. Za vsak projekt se opravi formalni medresorski „postopek preverjanja“, v katerem strokovnjaki s področja OAS zagotovijo povratne informacije, ki jih morajo izvajalci obravnavati.

OAS/CICTE upošteva tudi institucionalno politiko proti spolnemu nadlegovanju. Pred začetkom katere koli dejavnosti OAS/CICTE vsem udeležencem (vključno z vladnimi organi na visoki ravni) pošlje kodeks ravnanja, da se med izvajanjem vsakega programa zagotovijo spoštovanje, dostojanstvo in inkluzivnost ter spodbudi poročanje o kakršnem koli vedenju, ki pri drugih vzbuja nelagodje.

3.2.4.   Zunanje usklajevanje

OAS se bo poleg usklajevanja in sodelovanja z nacionalnimi organi na celotnem zadevnem območju med izvajanjem projekta usklajevala tudi z drugimi institucijami in organizacijami ter z njimi sodelovala. Subjekti, navedeni v nadaljevanju, bi lahko pomagali pri reševanju posebnih vprašanj ter pri promociji pobude na tem območju:

—	odbor Varnostnega sveta, ustanovljen na podlagi RVSZN 1540, in njegova skupina strokovnjakov,

—	Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA), vključno z enoto za podporo izvajanju Konvencije o biološkem orožju,

—	Regionalni center Združenih narodov za mir, razorožitev in razvoj v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju (UNLIREC),

—	Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), vključno s Panameriško zdravstveno organizacijo (PAHO),

—	Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH),

—

organizacije civilne družbe, akademski krogi in organizacije zasebnega sektorja, katerih cilji so v skladu s cilji tega predloga, vključno z nacionalnim laboratorijem Sandia (Sandia National Laboratories), Center James Martin za študije neširjenja (James Martin Center for Nonproliferation Studies – CNS), Center Johns Hopkins za zdravstveno varnost (Johns Hopkins Center for Health Security), Mednarodna zveza združenj za biološko varnost (International Federation of Biosafety Associations – IFBA) in druga nacionalna združenja za biološko varnost in biološko zaščito v državah upravičenkah.

3.3.   Cilji in dejavnosti projekta

Cilj 1: okrepiti obstoječe nacionalne normativne okvire, povezane z biološko varnostjo in zaščito v vsaki od držav upravičenk.

Podporne dejavnosti

—	Dejavnost 1.1: pregled obstoječih zakonodajnih in regulativnih okvirov v vsaki državi upravičenki, da se opredelijo vrzeli in področja, ki jih je treba obravnavati prednostno.

—

Dejavnost 1.2: zagotavljanje zakonodajne pomoči, če je potrebna, vključno s pripravo zakonodaje in predpisov za izvajanje, posodabljanje ali oblikovanje nacionalnih načrtov in kontrolnih seznamov, posodabljanje ali oblikovanje nacionalnega načrta za odzivanje/izredne razmere v primeru bioloških nesreč.

—	Dejavnost 1.3: izvedba tehnične ocene v vsaki državi upravičenki skupaj s ključnimi nacionalnimi deležniki, da se ocenijo potrebe in opredelijo vrzeli v zvezi z izvajanjem RVSZN 1540 in Konvencije o biološkem orožju, kar bo del poročila o oceni.

—	Dejavnost 1.4: na podlagi potreb in virov ter prejšnjih ugotovitev iz že izvedenih projektov se omogoča lažje usposabljanje na enem ali obeh naslednjih področjih: izvajanje bioloških ukrepov za varnost in zaščito v nacionalnem načrtu za odzivanje na biološke grožnje in/ali njihovo preprečevanje.

—	Dejavnost 1.5: prispevek k razvoju nacionalnih smernic za zaščito bioloških agensov pred naključnim ali namernim izpustom, vključno z nacionalnimi smernicami za evidentiranje in zavarovanje bioloških agensov med proizvodnjo, uporabo, skladiščenjem ali prevozom ter njihovo fizično varovanje.

—	Dejavnost 1.6: razvoj in zagotavljanje podpore na kraju samem na spletni platformi v španščini za pomoč državam pri postopku registracije institucij, da se olajša zbiranje informacij iz ukrepov za krepitev zaupanja, ki jih je treba sporočiti BWC-ISU.

Pričakovani rezultati

—	Poročilo o oceni s priporočili za posamezne države in posamezne agencije.

—	Najmanj ena misija zakonodajne pomoči v vsaki državi v podporo oblikovanju seznamov za nadzor in/ali nacionalnih načrtov in/ali pri oblikovanju ustrezne zakonodaje/predpisov.

—	Seznam patogenov v skladu s klasifikacijo tveganja in/ali seznami za nadzor izvoza v skladu s potrebami države.

—	Nacionalni načrti po posameznih državah ob upoštevanju njihovih vrzeli in prednostnih nalog.

—	Smernice, ki vsebujejo ukrepe za evidentiranje in varovanje bioloških agensov pri proizvodnji, uporabi, skladiščenju ali prevozu in njihovem fizičnem varovanju.

—	Razvoj spletnih platform za omrežja, da se omogoči lažja krepitev zmogljivosti na področjih biološke varnosti in zaščite.

Cilj 2: spodbujati skladnost z mednarodnimi ureditvami s promocijo sodelovanja med državami upravičenkami ter zagotavljati pomoč pri predložitvi in izjavah v zvezi z ustreznimi instrumenti glede biološkega orožja.

Podporne dejavnosti

—	Dejavnost 2.1: omogočanje lažje izvedbe do treh medsebojnih strokovnih pregledov, med drugim z močnim poudarkom na ukrepih za izvajanje biološke varnosti in zaščite, strateškem nadzoru trgovine in prevozu bioloških agensov.

—	Dejavnost 2.2: izvedba treh regionalnih delavnic o medsebojnih strokovnih pregledih v zvezi z izvajanjem RVSZN 1540.

—	Dejavnost 2.3: priprava in objava tehničnih dokumentov o dejavnostih, povezanih z medsebojnimi strokovnimi pregledi.

—

Dejavnost 2.4: zasnova in razvoj modula za usposabljanje z uporabo nedavno razvite platforme za množične odprte spletne tečaje (MOOC), da bi usmerjali nacionalne organe pri tem, kako zbirati in pripravljati ustrezne informacije za ukrepe za krepitev zaupanja ter jih predložiti BWC-ISU (kar dopolnjuje informacije iz Navodil za sodelovanje pri ukrepih za krepitev zaupanja BWC, ki jih je leta 2015 izdala BWC-ISU).

—	Dejavnost 2.5: razvoj regionalne/podregionalne dejavnosti za ozaveščanje o pomenu in morebitnih koristih predložitve ukrepov za krepitev zaupanja BWC-ISU.

—	Dejavnost 2.6: organizacija regionalne konference o biološki varnosti in biološki zaščiti, da bi med drugim izboljšali usklajevanje ključnih nacionalnih agencij in pospešili izmenjavo informacij z akademskim sektorjem, nevladnimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki.

—	Dejavnost 2.7: organizacija regionalne konference o statusu izvajanja RVSZN 1540 (2004) v Amerikah za ozaveščanje o skladnosti z ustreznimi ureditvami.

Pričakovani rezultati

—	Ozaveščanje o izpolnjevanju mednarodnih obveznosti iz RVSZN 1540 in Konvencije o biološkem orožju v javnem in zasebnem sektorju držav upravičenk.

—	Omogočanje medsebojnih strokovnih pregledov šestim državam upravičenkam.

—	Boljše usklajevanje in sodelovanje med agencijami držav upravičenk v smislu dobrih praks s področja biološke varnosti in zaščite.

—	Okrepitev varnostnih ukrepov v prostotrgovinskih območjih v zvezi z materiali, povezanimi z biološkim orožjem.

—	Ozaveščanje o izpolnjevanju mednarodnih obveznosti iz Konvencije o biološkem orožju s predstavitvijo ustreznih predložitev in izjav ter z udeležbo oblikovalcev politik na konferencah držav pogodbenic in v drugih mednarodnih forumih, kot je ustrezno.

Cilj 3: razviti dejavnosti usposabljanja o biološki varnosti in zaščiti v državah upravičenkah.

Podporne dejavnosti

—

Dejavnost 3.1: organizacija in izvedba do osem usposabljanj o biološki varnosti in zaščiti v državi, in sicer s pristopom „usposabljanje izvajalcev usposabljanja“. Usposabljanja o biološki varnosti in biološki zaščiti bodo med drugim obravnavala zaščitne ukrepe za patogene s pomembnimi posledicami ter njihove sintetične biološke materiale in s tem povezano infrastrukturo za bioznanost. V tečaje biološke varnosti in zaščite bosta vključena obsežna komponenta obvladovanja tveganja in spodbujanje kulture varnosti in zaščite. Obravnavane bodo tudi teme, kot so raziskave dvojne rabo, skrb vzbujajoče raziskave dvojne rabe in vzpostavljanje nadzornih mehanizmov.

—	Dejavnost 3.2: vzpostavitev mreže izvajalcev usposabljanja na področju biološke varnosti in zaščite v vsaki posamezni državi upravičenki in med drugimi državami upravičenkami.

—

Dejavnost 3.3: zasnova in razvoj modula usposabljanja na podlagi že razvite platforme MOOC z namenom ozaveščanja o raziskavah dvojne rabe, skrb vzbujajočih raziskavah dvojne rabe, etiki in bioznanosti, kodeksih ravnanja in možnih nadzornih mehanizmih, da se zmanjša tveganje morebitne zlorabe materialov, opreme in informacij, vključno s tihim znanjem, med raziskovalnim procesom.

—

Dejavnost 3.4: organizacija in izvajanje simulacijske vaje z uporabo scenarija, v katerem bi bilo treba biološko varnost in zaščito okrepiti ali izvajati (vaja se lahko izvaja ob robu tečajev biološke varnosti in zaščite). Med dejavnostjo bodo obravnavana področja, povezana z mednarodnimi standardi, nadzorno verigo, ločevanjem nevarnih materialov in obvladovanjem tveganja pri prevozu.

Pričakovani rezultati

—	Vzpostavljena mreža izvajalcev usposabljanja in strokovnjakov za biološko zaščito in biološko varnost v vsaki državi.

—	Ustvarjeni odprti spletni tečaji in izvedenih osem tečajev.

—	Usposabljanje raziskovalcev iz agencij, dejavnih na področju biološke zaščite in biološke varnosti, v državah upravičenkah.

—	Spodbujanje certificiranja IFBA (Mednarodna zveza združenj za biološko varnost) med udeleženci usposabljanj in ustanovitev združenj za biološko varnost/biološko zaščito/mikrobiologijo.

Cilj 4: Utrditi regionalne skupnosti ali mreže deležnikov, in sicer tako, da bi v vsaki državi upravičenki spodbujali dejavno sodelovanje predstavnikov zasebnega in javnega sektorja v ustreznih mednarodnih forumih v zvezi z biološko varnostjo in zaščito.

Podporne dejavnosti

—

Dejavnost 4.1: ta projekt bo namenjen širitvi nedavno vzpostavljene mreže strokovnjakov za bioznanost. Poleg tega bodo v okviru projekta potekala prizadevanja za spodbujanje interakcij med temi strokovnjaki za bioznanost, in sicer prek spletnih seminarjev, na katerih bi razpravljali o različnih temah, povezanih z njihovim strokovnim znanjem, ter ustvarili prostor za izmenjavo pridobljenih izkušenj in spoznanj.

—	Dejavnost 4.2: spodbujanje sodelovanja strokovnjakov, organov na visoki ravni in tehnikov v mednarodnih, regionalnih in drugih forumih o dogodkih v zvezi z biološko varnostjo in zaščito, ter na spremljevalnih dogodkih in srečanjih, ki omogočajo poglobitev znanja in dejavno udeležbo.

Pričakovani rezultati

—	Vzpostavljena mreža izvajalcev usposabljanja in strokovnjakov za biološko zaščito in biološko varnost v regiji.

—	Povečana ozaveščenost organov na visoki ravni in njihovih tehnikov, ki spodbuja razvoj regulativnih ukrepov za učinkovito izvajanje RVSZN 1540 in Konvencije o biološkem orožju.

4.   Upravičenci

Neposredni upravičenci v državah prejemnicah so nacionalne institucije in organi, odgovorni za izvajanje biološke varnosti in biološke zaščite v enajstih državah Latinske Amerike (Argentini, Čilu, Dominikanski republiki, Ekvadorju, Kolumbiji, Kostariki,, Mehiki, Panami, Paragvaju, Peruju, Urugvaju).

5.   Prepoznavnost Evropske unije

OAS/CICTE bo zagotovil, da bo Evropska unija v vseh projektnih dejavnostih na več načinov prepoznana kot vir finančne podpore. Slednja bo izpostavljena v sporočilih za javnost, objavah na družbenih medijih in pogovorih z informativnimi mediji ob odmevnih prireditvah. Vsa oprema, tiskovina ali programska oprema, podarjena državam upravičenkam, bo nosila oznako, da jo financira Unija. Projektno osebje bo nosilo pokrivala, hlače z oprsnikom ali uniforme, na katerih bo jasno viden logotip EU in/ali njena zastava. Informacija o podpori Unije bo jasno navedena in vidna na spletnih straneh in v publikacijah OAS, v katerih bo govora o podprtih projektih in programih.

6.   Trajanje

Projekt naj bi se izvajal 36 mesecev.

7.   Splošna struktura

Za tehnično izvajanje projekta bo zadolžen OAS/CICTE prek obstoječega programa, temelječega na resoluciji 1540.

8.   Partnerji

OAS/CICTE bo projekt izvajal v partnerstvu z nacionalnimi organi v državah upravičenkah ter v sodelovanju s strateškimi partnerji.

9.   Poročanje

Opisno poročilo o napredku in finančni status bosta predstavljena vsako leto, da se omogoči ustrezno in pravočasno spremljanje in ocenjevanje, OAS/CICTE pa bo vzdrževal tesne stike z donatorico.

---

(1)  Indeks svetovne zdravstvene varnosti. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.ghsindex.org/

(2)  Popis laboratorijev stopnje biološke varnosti 3 na podlagi publikacij (Mapping Biosafety Level-3 Laboratories by Publications). Center za varnost in nastajajočo tehnologijo (Center for Security and Emerging Technology). Avgust 2022. Na voljo na spletnem naslovu: CSET Mapping BSL3 Labs.

(3)  https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N22/725/80/PDF/N2272580.pdf?OpenElement.

(4)  https://bwc-ecbm.unog.ch.

(5)  Interaktivni prototip platforme: https://xd.adobe.com/view/68f5f48c-1813-4dff-8840-b5113a7c9a22-3da6/?fullscreen&hints=off.