PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2024/600

z dne 18. decembra 2023

o osnutku posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Španije za obdobje 2021–2030, o usklajenosti ukrepov Španije s ciljem podnebne nevtralnosti Unije in o zagotavljanju napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 9(2) in člena 14(6) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (2) ter zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Priporočila o osnutku posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) Španije za obdobje 2021–2030

(1)	Španija je svoj osnutek posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta predložila 28. junija 2023.

(2)

Člen 3 Uredbe (EU) 2018/1999 (uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov) in Priloga I k navedeni uredbi določata elemente, ki jih je treba vključiti v posodobljene nacionalne energetske in podnebne načrte. Komisija je decembra 2022 sprejela smernice za države članice o postopku in obsegu priprave osnutka in končne različice posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (3). V smernicah so navedene dobre prakse ter opisane posledice nedavnih političnih, pravnih in geopolitičnih sprememb na področju energetskih in podnebnih politik.

(3)

Komisija je v zvezi z načrtom REPowerEU (4) in v okviru ciklov evropskega semestra za leti 2022 in 2023 močno poudarila potrebe držav članic po reformah in naložbah v zvezi z energijo in podnebjem, da bi s pospešitvijo zelenega in pravičnega prehoda okrepile energetsko varnost in cenovno dostopnost. To je upoštevano v poročilih za Španijo za leti 2022 in 2023 (5) ter priporočilih Sveta za Španijo (6). Države članice bi morale v svojih dokončnih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih upoštevati najnovejša specifična priporočila za državo.

(4)	Priporočila Komisije glede doseganja nacionalnih ciljev na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj (7) temeljijo na verjetnosti, da bodo države članice dosegle cilje za leto 2030, ob upoštevanju pravil za uporabo prilagodljivosti na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

(5)

Cilj priporočil Komisije o zajemanju, uporabi in shranjevanju ogljika je ustvariti pregled nad nameravano uvedbo teh tehnologij na nacionalni ravni, vključno s podatki o letnih količinah CO2, ki naj bi bil zajet do leta 2030, razčlenjenih po viru CO2, ki izvira iz naprav, za katere velja Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), ali drugih virov, kot so biogeni viri ali neposredni zajem iz zraka, o načrtovani infrastrukturi za prenos CO2 in o možnih notranjih zmogljivostih za shranjevanje CO2 ter vbrizganih količinah CO2, ki naj bi bile na voljo leta 2030.

(6)

V priporočilih Komisije glede uspešnosti na podlagi Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (9) o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (uredba o LULUCF) je obravnavano izpolnjevanje obveznosti „nepresežka“ v obdobju 2021–2025 (obdobje 1) s strani države članice in doseganje njenega nacionalnega cilja za obdobje 2026–2030 (obdobje 2), pri čemer se upoštevajo pravila o uporabi prilagodljivosti iz navedene uredbe. V priporočilih Komisije je upoštevano tudi, da se bo kakršen koli presežek emisij v obdobju 1 na podlagi uredbe o LULUCF avtomatično prenesel v uredbo o porazdelitvi prizadevanj.

(7)

Brez načrtovanja in izvedbe posebnih politik in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam je ogroženo doseganje ciljev razsežnosti energetske unije. Posebno pozornost je treba nameniti gospodarjenju z vodo v spreminjajočih se podnebnih razmerah zaradi nevarnosti prekinitev oskrbe z električno energijo, saj poplave, vročina in suša vplivajo na proizvodnjo energije.

(8)

Priporočila Komisije o ambicijah glede energije iz obnovljivih virov temeljijo na formuli iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999, ki temelji na objektivnih merilih, ter na glavnih politikah in ukrepih, ki manjkajo v NEPN Španije, da bi lahko Španija pravočasno in stroškovno učinkovito dosegla svoj nacionalni prispevek k zavezujočemu cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov v višini najmanj 42,5 % leta 2030, ob skupnem prizadevanju, da bi ga zvišali na 45 % v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Priporočila Komisije temeljijo tudi na prispevku Španije k posebnim ciljem iz členov 15a, 22a, 23, 24 in 25 navedene direktive ter z njimi povezanim politikam in ukrepom za njen hiter prenos in izvajanje. V priporočilih se odraža pomembnost razvoja celovitega dolgoročnega načrtovanja za uvedbo energije iz obnovljivih virov, zlasti vetrne energije, da bi izboljšali prepoznavnost evropske proizvodnje in upravljavcev omrežja v skladu z evropskim svežnjem o vetrni energiji (11).

(9)	Priporočila Komisije glede nacionalnega prispevka k energijski učinkovitosti temeljijo na členu 4 Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta (12) o energetski učinkovitosti, formuli iz Priloge I k navedeni direktivi ter s tem povezanih politikah in ukrepih za njeno izvajanje.

(10)

V priporočilih Komisije je posebna pozornost namenjena ciljnim vrednostim, ciljem in prispevkom ter z njimi povezanim politikam in ukrepom za uresničitev načrta REPowerEU, da bi hitro odpravili odvisnost od ruskih fosilnih goriv. V njih so upoštevane izkušnje iz izvajanja svežnja Varčujmo s plinom za varno zimo (13). Odražajo tudi nujno potrebo po povečanju odpornosti energetskega sistema glede na obveznosti iz Uredbe (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta (14) o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta (15) o zanesljivosti oskrbe s plinom ter v skladu s priporočilom Komisije o shranjevanju energije (16).

(11)

V priporočilih Komisije je upoštevana potreba po pospešenem vključevanju notranjega trga energije, da bi dali večjo vlogo prožnosti ter okrepili položaj odjemalcev in jih zaščitili. V priporočilih Komisije je upoštevana tudi pomembnost ocene števila energetsko revnih gospodinjstev v skladu z zahtevami iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in iz Priporočila Komisije (EU) 2023/2407 (17).

(12)

V priporočilih Komisije se odraža pomembnost zagotavljanja zadostnih naložb v raziskave in inovacije na področju čiste energije, da bi spodbudili njen razvoj in zmogljivosti za njeno proizvodnjo, vključno z ustreznimi politikami in ukrepi za energetsko intenzivne panoge in druga podjetja, ter potreba po strokovnem izpopolnjevanju delovne sile za neto ničelno industrijo, da bi utrdili močno, konkurenčno in čisto gospodarstvo v Uniji.

(13)	Priporočila Komisije temeljijo na zavezah v okviru Pariškega sporazuma za postopno opuščanje uporabe fosilnih goriv in na pomembnosti postopne odprave subvencij za fosilna goriva.

(14)

Priporočilo Komisije o potrebah po naložbah izhaja iz njene ocene glede tega, ali osnutek posodobljenega načrta zagotavlja splošen pregled potreb po naložbah, da bi dosegli cilje, ciljne vrednosti in prispevke za vse razsežnosti energetske unije, ali so v njem navedeni viri financiranja, ločeno po zasebnih in javnih virih, ali so v njem navedene naložbe usklajene s španskim načrtom za okrevanje in odpornost, območnim načrtom Španije za pravični prehod in specifičnimi priporočili za državo za obdobje 2022–2023 v okviru evropskega semestra ter ali vključuje trdno makroekonomsko oceno načrtovanih politik in ukrepov. NEPN bi moral zagotavljati preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter tako podpirati varnost naložb.

(15)	Priporočila Komisije odražajo bistveno pomembnost širokega regionalnega posvetovanja ter zagotavljanja zgodnjega in vključujočega posvetovanja o načrtu, vključno z učinkovito udeležbo javnosti z zadostnimi informacijami in v dovolj dolgem roku v skladu z Aarhuško konvencijo (18).

(16)

V priporočilih Komisije o pravičnem prehodu se odraža ocena glede tega, ali so v načrtu Španije dovolj poglobljeno navedeni pomembni socialni učinki podnebnega in energetskega prehoda ter učinki teh dveh prehodov na zaposlovanje in spretnosti ter ali so v njem ustrezno opisane primerne spremljevalne politike in ukrepi za spodbujanje pravičnega prehoda, ki hkrati prispevajo h krepitvi človekovih pravic in enakosti spolov.

(17)	Priporočila Komisije Španiji temeljijo na oceni njenega osnutka posodobljenega NEPN (19), ki je objavljen skupaj s tem priporočilom.

(18)	Španija naj ta priporočila ustrezno upošteva pri pripravi svojega končnega posodobljenega celovitega NEPN, ki ga je treba oddati do 30. junija 2024.

Priporočila o usklajenosti z Unijinim ciljem podnebne nevtralnosti in z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam

(19)

Komisija mora v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila) oceniti skladnost nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti in zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam. Komisija je ocenila usklajenost ukrepov Španije s temi cilji (20). Na tej oceni temeljijo priporočila v nadaljevanju. Španija naj ta priporočila ustrezno upošteva in v zvezi z njimi sprejme nadaljnje ukrepe v skladu z evropskimi podnebnimi pravili.

(20)

Potrebne so odločne strategije in načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zagotovi stalen napredek na področju družbene, politične in gospodarske pripravljenosti v skladu z evropskimi podnebnimi pravili ter da se ta pripravljenost doseže, preden se pojavijo vplivi, povezani s podnebjem. Da bi pomagala državam članicam posodabljati in izvajati celovito nacionalno strategijo, načrte in politike prilagajanja podnebnim spremembam, je Komisija julija 2023 sprejela sklop smernic (21).

(21)

Najranljivejše skupnosti so tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da bodo nanje vplivale podnebne spremembe. Zaradi neenake izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb in ranljivosti za te vplive v različnih regijah in socialno-ekonomskih skupinah se predhodne neenakosti in ranljivosti še povečujejo. Pravična odpornost bi morala zmanjšati neenako breme podnebnega tveganja in zagotoviti enakost pri porazdelitvi koristi prilagajanja –

PRIPOROČA, DA ŠPANIJA UKREPA TAKO, DA:

Glede osnutka posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999

dopolni informacije o obstoječih in načrtovanih politikah in ukrepih, tudi v kmetijskem sektorju, ki naj bi prispevali k doseganju nacionalnega cilja glede toplogrednih plinov na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj; natančno navede njihov obseg, roke in po možnosti pričakovani učinek glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, tudi za ukrepe v programih financiranja Unije, kot je skupna kmetijska politika;

navede količino emisij CO2, ki bi jih bilo mogoče letno zajeti do leta 2030, vključno z virom; navede podrobne podatke o prevozu zajetega CO2; navede skupno zmogljivost shranjevanja CO2 in vbrizgane količine, ki bodo na voljo do leta 2030;

opiše konkretno pot za dosego nacionalnega cilja za LULUCF, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2018/841; vključi dodatne ukrepe v sektorju LULUCF, pri čemer podrobno opredeli njihov časovni okvir in obseg ter količinsko opredeli njihove pričakovane učinke za zagotovitev, da so odvzemi toplogrednih plinov dejansko usklajeni s ciljem EU glede neto odvzemov za leto 2030 v višini –310 Mt ekvivalenta CO2 in ciljem glede odvzema za državo v višini -5 309 kt ekvivalenta CO2, opredeljenim v Uredbi (EU) 2018/841; zagotovi jasne informacije o tem, kako se javna sredstva (tako sredstva Unije, vključno s sredstvi za skupno kmetijsko politiko, kot tudi državna pomoč) in zasebno financiranje prek shem sekvestracije ogljika v kmetijske površine dosledno in učinkovito uporabljajo za dosego nacionalnega cilja glede neto odvzema; zagotovi informacije o stanju in napredku, ki ga je treba doseči pri zagotavljanju izboljšav na ravni višjega reda/geografsko eksplicitnih naborov podatkov za spremljanje, poročanje in preverjanje v skladu z delom 3 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999;

določi dodatne politike in ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer dovolj podrobno, da bodo podpirali doseganje nacionalnih ciljev, ciljnih vrednosti in prispevkov Španije v okviru energetske unije; posebno pozornost nameni gospodarjenju z vodo v spreminjajočih se podnebnih razmerah zaradi nevarnosti prekinitev oskrbe z električno energijo, saj poplave, vročina in suša vplivajo na proizvodnjo energije;

navede ocenjene začrtane poteke in dolgoročni načrt uvajanja tehnologij obnovljivih virov energije v naslednjih desetih letih (z obeti do leta 2040); vključi okvirni cilj za inovativne tehnologije obnovljivih virov energije do leta 2030;

nadalje razvije podrobne in količinsko opredeljene politike in ukrepe, ki so v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena, na način, ki omogoča pravočasno in stroškovno učinkovito doseganje nacionalnega prispevka Španije k zavezujočemu cilju Unije glede 42,5-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2030; podrobno opiše zlasti tehnologije obnovljivih virov energije, za katere namerava določiti „območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“ s hitrejšimi in enostavnejšimi postopki; vključi podcilj za napredna biogoriva in obnovljiva goriva nebiološkega izvora ter najnižjo zavezujočo raven za obnovljiva goriva nebiološkega izvora v letu 2030;

vključi informacije o začrtanih potekih oskrbe z bioenergijo po surovinah in izvoru, o povpraševanju po bioenergiji in trajnostnosti; vključi oceno domače oskrbe z gozdno biomaso za proizvodnjo energije v obdobju 2021–2030 v skladu z okrepljenimi merili za trajnostnost iz Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena; vključi oceno združljivosti predvidene uporabe gozdne biomase za proizvodnjo energije z obveznostmi Španije na podlagi Uredbe (EU) 2018/841, kakor je bila spremenjena, zlasti za obdobje 2026–2030, skupaj z nacionalnimi ukrepi in politikami za zagotovitev take združljivosti; vključi nadaljnje ukrepe za spodbujanje trajnostne proizvodnje biometana glede na potencial Španije za trajnostni biometan, profil porabe zemeljskega plina ter obstoječo infrastrukturo, uporabo digestata in aplikacije za biogeni CO2; podrobneje pojasni, kako bodo obstoječi obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije na bioplin vključeni v prihodnje načrte za razogljičenje;

kolikor je mogoče, navede pričakovano časovnico za faze postopka sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih politik in ukrepov za prenos in izvajanje določb Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena, zlasti za ukrepe iz prejšnjih točk;

vključi nacionalni prispevek glede energijske učinkovitosti za porabo končne energije k zavezujočemu cilju Unije za porabo končne energije za leto 2030 v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2023/1791 in Prilogo I k navedeni direktivi, ali prispevek, ki bo enak popravljenemu okvirnemu nacionalnemu prispevku, ki ga bo Komisija posredovala vsaki državi članici do 1. marca 2024 na podlagi člena 4(5) navedene direktive; vključi nacionalni prispevek glede energijske učinkovitosti pri porabi primarne energije k okvirnemu cilju Unije glede porabe primarne energije v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2023/1791 in Prilogo I k navedeni direktivi; navede količino zmanjšanja porabe energije, ki jo morajo doseči vsi javni organi, razčlenjeno po sektorjih, in skupno tlorisno površino ogrevanih in/ali hlajenih stavb v lasti javnih organov, ki jih je treba letno prenoviti, ali ustrezne letne prihranke energije, ki jih je treba doseči;

10.

vključi posodobljeno raven ambicije za zagotovitev visoko energijsko učinkovitega in razogljičenega nacionalnega stavbnega fonda ter preoblikovanje obstoječih stavb v brezemisijske stavbe do leta 2050; vključi vmesne mejnike za leti 2030 in 2040 ter primerjavo teh mejnikov z najnovejšo dolgoročno strategijo prenove;

11.

podrobneje pojasni, kako namerava Španija spodbujati zmanjšanje povpraševanja po plinu ter razviti podrobne politike in ukrepe za dosego tega cilja do leta 2030; določi ustrezne ukrepe v zvezi z diverzifikacijo in dolgoročno oskrbo z jedrskimi snovmi, gorivom, rezervnimi deli in storitvami ter dolgoročnim ravnanjem z jedrskimi odpadki; oceni ustreznost naftne infrastrukture (rafinerija, zaloge nafte) ob pričakovanem upadu povpraševanja po nafti in prehodu na bolj nizkoogljične alternative;

12.

navede nadaljnje podrobne cilje in ciljne vrednosti, zlasti za prilagajanje odjema, da se izboljša prožnost energetskega sistema, glede na oceno potreb po prožnosti; oblikuje konkurenčnejše maloprodajne trge in okrepi vlogo odjemalcev na maloprodajnem trgu;

13.

navede dodatne podrobnosti o obstoječih in morebitnih ukrepih za odpravo energetske revščine; dopolni pristop k obravnavanju vprašanj energetske revščine z vključitvijo posebnih merljivih ciljev in podrobnosti o finančnih sredstvih za izvajanje opisanih politik, kot se zahteva z Uredbo (EU) 2018/1999, z vidika socialne politike (cenovna dostopnost) in strukturnih energetskih ukrepov, zlasti v zvezi z dostopom do energijske učinkovitosti, prenove stavb in energije iz obnovljivih virov ter ob upoštevanju širokega področja uporabe socialne tarife za ranljive odjemalce; pojasni predvideno uporabo ukrepov za energijsko učinkovitost v okviru sheme obveznosti energijske učinkovitosti za zmanjšanje energetske revščine;

14.

nadalje pojasni nacionalne cilje na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti za uvajanje čistih tehnologij ter začrta pot za obdobje do let 2030 in 2050, da bi podprla razogljičenje industrije in premik podjetij v smeri neto ničelnega in krožnega gospodarstva; predlaga politike in ukrepe za spodbujanje razvoja neto ničelnih projektov, tudi tistih, ki so pomembni za energetsko intenzivno industrijo; opiše predvidljiv in poenostavljen regulativni okvir za postopke izdaje dovoljenj ter način poenostavitve dostopa do nacionalnega financiranja, kjer je potrebno; navede podrobne politike in ukrepe za digitalizacijo energetskega sistema, razvoj spretnosti, povezanih s čisto energijo, in omogočanje odprte trgovine za odporne in trajnostne dobavne verige ključnih neto ničelnih komponent in opreme;

15.

navede reforme in ukrepe za pritegnitev zasebnih naložb, ki so potrebne za dosego energetskih in podnebnih ciljev; zagotovi celovit in usklajen pregled potreb po zasebnih naložbah, in sicer združeno in po sektorjih, ter dopolni pristop „od zgoraj navzdol“ za celotno gospodarstvo z oceno posameznih projektov po načelu „od spodaj navzgor“ v zvezi s petimi razsežnostmi energetske unije; vključi razčlenitev skupnih potreb po naložbah z dodatnimi informacijami o nacionalnih in regionalnih virih financiranja, virih financiranja Unije in zasebnih virih financiranja, ki bi jih bilo treba pritegniti; doda kratek opis vrste sheme finančne podpore, izbrane za izvajanje politik in ukrepov, ki se financirajo iz javnega proračuna, in uporabe instrumentov mešanega financiranja, pri katerih se uporabljajo nepovratna sredstva, posojila, tehnična pomoč in državna jamstva, vključno z vlogo nacionalnih spodbujevalnih bank v zadevnih shemah; kot vir financiranja upošteva stroškovno učinkovito ustvarjanje prenosov na druge države članice v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj; poda zanesljivo oceno makroekonomskega vpliva načrtovanih politik in ukrepov;

16.

podrobneje pojasni, kako in do kdaj namerava Španija postopno ukiniti subvencije za fosilna goriva;

17.

navede podrobnejše podatke o socialnih posledicah podnebnega in energetskega prehoda, njunih posledicah za zaposlovanje in spretnosti ali kakršnih koli drugih distribucijskih učinkih ter o načrtovanih ciljih, politikah in ukrepih za podporo pravičnemu prehodu; navede obliko podpore, učinek pobud, ciljne skupine in namenska sredstva, pri čemer naj upošteva priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (22); kolikor je mogoče, vključi več elementov, ki bi zagotovili ustrezno analitično podlago za pripravo prihodnjega socialnega načrta za podnebje v skladu z Uredbo (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta (23), vključno z navedbami o tem, kako naj bi ocenjevali izzive in socialne učinke sistema trgovanja z emisijami iz zgorevanja goriv v stavbah, cestnem prometu in dodatnih sektorjih na najranljivejše osebe, ter omogočili opredelitev potencialnih upravičencev in ustreznega okvira politike; pojasni, kako bo okvir politike, opredeljen v NEPN, prispeval k pripravi španskega socialnega načrta za podnebje in kako bo zagotovljena usklajenost med obema načrtoma;

18.

zagotovi jasen in natančnejši pregled nad tem, kako je postopek posvetovanja omogočil sodelovanje vseh ustreznih organov, državljanov in deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, pri pripravi osnutka in končnega posodobljenega načrta, vključno z informacijami o časovnem okviru in trajanju različnih posvetovanj; zagotovi povzetek stališč, ki so jih med posvetovanji izrazili različni akterji, in povzetek o tem, kako so bila upoštevana;

19.

zagotovi, da bo vloga regionalnega sodelovanja v okviru skupine na visoki ravni za medsebojno povezanost v jugozahodni Evropi ustrezno upoštevana v končnem posodobljenem NEPN; si še naprej prizadeva za podpis dvostranskih solidarnostnih sporazumov za zanesljivost oskrbe s plinom s sosednjima državama (Francija in Portugalska).

GLEDE USKLAJENOSTI NACIONALNIH UKREPOV S CILJEM PODNEBNE NEVTRALNOSTI IN Z ZAGOTAVLJANJEM NAPREDKA PRI PRILAGAJANJU PODNEBNIM SPREMEMBAM NA PODLAGI UREDBE (EU) 2021/1119

vključi vidike prilagajanja podnebnim spremembam v ključne ranljive sektorje ter odpravi vrzeli in ovire za prilagajanje;

v snovanje in izvajanje španske politike prilagajanja vključi skupine deležnikov, ki so še zlasti občutljive na vplive podnebnih sprememb; dokumentira postopke in rezultate zadevnih posvetovanj.

V Bruslju, 18. decembra 2023

Za Komisijo

Kadri SIMSON

članica Komisije

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

(2) UL L 243, 9.7.2021, str. 1.

(3) Obvestilo Komisije o smernicah državam članicam za posodobitev nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov za obdobje 2021–2030 (UL C 495, 29.12.2022, str. 24).

(4) COM(2022) 230 final.

(5) SWD(2022) 610 final, SWD(2023) 609 final.

(6) COM(2022) 610, priporočilo za priporočilo Sveta; COM(2023) 609 final, priporočilo za priporočilo Sveta.

(7) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 (UL L 111, 26.4.2023, str. 1).

(8) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(9) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o poročanju in skladnosti ter določitve ciljev držav članic za leto 2030, in Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda (UL L 107, 21.4.2023, str. 1).

(10) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj).

(11) Sporočilo o evropskem akcijskem načrtu za vetrno energijo, COM(2023) 669 final, 24. 10. 2023, in Sporočilo o uresničevanju ambicij EU na področju energije iz obnovljivih virov na morju, COM(2023) 668 final.

(12) Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L 231, 20.9.2023, str. 1).

(13) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Varčujmo s plinom za varno zimo“ (COM(2022) 360 final).

(14) Uredba (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L 158, 14.6.2019, str. 1).

(15) Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1).

(16) Priporočilo Komisije z dne 14. marca 2023 o shranjevanju energije – temelj razogljičenega in varnega energetskega sistema EU (UL C 103, 20.3.2023, str. 1).

(17) Priporočilo Komisije (EU) 2023/2407 z dne 20. oktobra 2023 o energijski revščini (UL L, 2023/2407, 23.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2023/2407/oj).

(18) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (Aarhuška konvencija).

(19) SWD(2023) 913.

(20) Poročilo EU o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 (COM(2023) 653 final) in delovni dokument služb Komisije Ocena napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam v posameznih državah članicah v skladu z evropskimi podnebnimi pravili (SWD(2023) 932).

(21) Smernice Komisije o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje (UL C 264, 27.7.2023, str. 1).

(22) Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (UL C 243, 27.6.2022, str. 35).

(23) Uredba (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1).