(1)

Francija je z dopisom z dne 8. decembra 2016 od Unije zahtevala pooblastilo za pogajanja o dvostranskem sporazumu z Alžirijo o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah. Cilj je bil posodobiti in konsolidirati tri veljavne dvostranske sporazume iz let 1962, 1964 in 1980.

(2)

Francija je Komisiji predložila informacije, ki kažejo, da ima zaradi izjemnih gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih, socialnih in političnih vezi z Alžirijo poseben interes, da se s to državo pogaja o dvostranskem sporazumu, katerega osnutek je bil posredovan Komisiji.

(3)

Francija je zlasti predložila podatke o velikem številu alžirskih državljanov, ki imajo prebivališče na njenem ozemlju, in številnih francoskih državljanih, ki živijo v Alžiriji, ter o posebnem pomenu trgovinskih izmenjav med obema državama.

(4)

Odnosi med Unijo in Alžirijo temeljijo na Evro-mediteranskem sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Evro-mediteranski sporazum), ki je začel veljati leta 2005. Evro-mediteranski sporazum predstavlja pravni okvir, ki ureja odnose med obema stranema v gospodarskih, trgovinskih, političnih, socialnih in kulturnih zadevah.

(5)

V členu 85 Evro-mediteranskega sporazuma je določeno, da je sodelovanje na področju prava in pravosodja bistveno in nujno za dopolnitev drugih oblik sodelovanja med Unijo in Alžirijo iz Evro-mediteranskega sporazuma ter da lahko tako sodelovanje po potrebi vključuje pogajanja o sporazumih na teh področjih.

(6)

Odnosi Unije s tretjimi državami v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah temeljijo na pravnem okviru, ki ga je v skladu z načelom multilateralizma razvila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu. Vendar Alžirija ni članica Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu in je doslej zavračala pristop k njenim temeljnim konvencijam.

(7)

Čeprav Alžirija ni članica Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu in ni pristopila k njenim temeljnim konvencijam, se zdi, da osnutek sporazuma v veliki meri temelji na sistemu, vzpostavljenem s haaškimi konvencijami, in zakonodaji Unije, ki je bila sprejeta v zvezi z istimi zadevami.

(8)

Nekatere zadeve, ki jih je treba obravnavati v osnutku sporazuma med Francijo in Alžirijo, vplivajo na ustrezen pravni red Unije na področju civilnih in gospodarskih zadev. Zato zadeve, ki jih zajemajo take mednarodne zaveze, spadajo v izključno zunanjo pristojnost Unije. Države članice se lahko pogajajo o takih zavezah ali jih sprejmejo le, če jih za to pooblasti zakonodajalec Unije na podlagi člena 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu z zakonodajnim postopkom iz člena 81(2) PDEU.

(9)

Ker je Unija pristojna za večino zadev, ki jih je treba obravnavati v osnutku sporazuma med Francijo in Alžirijo, bi morala Francija Komisiji redno poročati o poteku pogajanj o dvostranskem sporazumu. Tako Francija kot Komisija bosta Svet redno obveščali o razvoju dogodkov.

(10)

Nič ne kaže na to, da bi prihodnji sporazum med Francijo in Alžirijo nujno negativno vplival na pravni red Unije. Vendar je primerno določiti pogajalske smernice, da se čim bolj zmanjša tveganje takih negativnih učinkov.

(11)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(12)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(a)

Francija obvesti Alžirijo, da lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka ter da bo Komisija obveščena o napredku in rezultatih, doseženih v različnih fazah pogajanj;

(b)

Francija spodbuja Alžirijo, naj razmisli o pristopu k temeljnim konvencijam, ki jih je razvila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu (v nadaljnjem besedilu: haške konvencije), in začne analizirati, katera sredstva bi bila najprimernejša za odpravo ovir, ki Alžiriji trenutno preprečujejo, da bi pristopila k haškim konvencijam;

(c)

Francija obvesti Alžirijo, da je po zaključku pogajanj potrebno pooblastilo Evropskega parlamenta in Sveta, preden lahko Francija sklene sporazum;

(d)

Francija obvesti Alžirijo, da lahko pooblastilo Evropskega parlamenta in Sveta za sklenitev sporazuma na predlog Komisije določa, da ima lahko sporazum omejeno časovno veljavnost, po možnosti z mehanizmom tihega podaljševanja, ki se navede v sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o sklenitvi sporazuma;

(e)

v sporazum se vstavi določba, da bo sporazum v primeru sklenitve poznejšega sporazuma med Unijo ali Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Alžirijo na drugi strani ali pristopa Alžirije k ustreznim haaškim konvencijam v celoti ali deloma odpovedan oziroma da bodo njegove zadevne določbe takoj nadomeščene;

(f)

v sporazum se vstavi določba, v skladu s katero vsaka odločba, priznana v Franciji na podlagi sporazuma, pozneje ne more krožiti v drugih državah članicah na podlagi prava Unije;

(g)

določbe sporazuma so v skladu z ustreznim pravnim redom Unije in ustreznimi haaškimi konvencijami;

(h)

Francija obvesti Alžirijo, da bodo, odvisno od poteka pogajanj, v doglednem času morda potrebne druge pogajalske smernice.