IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2834

z dne 10. oktobra 2023

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede uvoza v sektorjih riža, žit, sladkorja in hmelja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti členov 5, 178 in 180, člena 182(1) in (4), člena 190(4) in člena 223(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (2) in zlasti člena 64(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (3) in zlasti člena 213 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (4). Uredba (EU) št. 1308/2013 določa pravila o trgovini s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami, pretvorbene količnike za riž ter Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Da bi zagotovili nemoteno delovanje trgovine s proizvodi iz sektorjev riža, žit, sladkorja in hmelja v novem pravnem okviru, je treba s takimi akti sprejeti nekatera pravila. Ti akti bi morali nadomestiti uredbe Komisije (ES) št. 3330/94 (5), (ES) št. 2810/95 (6), (ES) št. 951/2006 (7), (ES) št. 972/2006 (8), (ES) št. 504/2007 (9), (ES) št. 1375/2007 (10), (ES) št. 402/2008 (11), (ES) št. 1295/2008 (12), (ES) št. 1312/2008 (13) in (EU) št. 642/2010 (14), ki so bile razveljavljene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2835 (15).

(2)	Člen 5 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da lahko Komisija pri uporabi navedene uredbe določi pretvorbene količnike za riž na različnih stopnjah predelave (neoluščeni, oluščeni, manj brušeni ali brušeni) za namene pretvorbe vrednosti ali količin v zvezi s temi stopnjami.

(3)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Indijo v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženem GATT 1994, sprejet s Sklepom Sveta 2004/617/ES (16), določa, da je stopnja dajatve za uvoz oluščenega riža nekaterih sort riža basmati iz Indije nič.

(4)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Pakistanom v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženem GATT 1994, sprejet s Sklepom Sveta 2004/618/ES (17), določa, da je stopnja uvozne dajatve za oluščeni riž nekaterih sort riža basmati s poreklom iz Pakistana nič.

(5)

Navedena sporazuma določata, da se na meji vzpostavi sistem nadzora Unije, ki temelji na preiskavi DNK, in da se do začetka veljavnosti navedenega sistema nadzora uvede prehodni uvozni režim za sorte riža basmati, določene v Delegirani uredbi (EU) 2023/2835. Ker navedeni dokončni sistem nadzora še ni vzpostavljen, bi bilo treba določiti posebna prehodna pravila.

(6)	Da je riž basmati lahko upravičen do uvozne dajatve nič, mora spadati v sorto, določeno v navedenih sporazumih. Za zagotovitev, da riž basmati, uvožen z dajatvijo nič, dejansko ustreza navedenim lastnostim, bi morali pristojni organi zanj izdati potrdilo o pristnosti.

(7)	Za preprečitev goljufij bi bilo treba določiti mehanizme za preverjanje deklarirane sorte riža basmati. Zato bi bilo treba uporabiti določbe o vzorčenju iz carinske zakonodaje Unije.

(8)

Uvozni režimi, vključeni v sporazuma o rižu basmati z Indijo in Pakistanom, določajo posvetovalni postopek z državo izvoznico v primeru motenj na trgu in morebitno uporabo polne dajatve, če se po koncu posvetovanj ne bi našla zadovoljiva rešitev. Opredeliti bi bilo treba, od kdaj se lahko šteje, da obstajajo motnje na trgu.

(9)

Da bi zagotovili dobro upravno poslovodenje uvoza riža basmati, bi bilo treba glede predložitve zahtevkov, izdaje uvoznih dovoljenj in njihove uporabe sprejeti posebna pravila poleg tistih, ki so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1239 (18). Določiti bi bilo treba odstopanje od navedene izvedbene uredbe, če je v zvezi z uvoznimi dovoljenji za riž basmati treba položiti varščino. V zvezi z dovoljenim odstopanjem glede količine bi bilo treba navesti, da se uporablja Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1237 (19).

(10)

Uvožene žitne proizvode je treba v nekaterih primerih razvrstiti v več standardnih kakovosti. Standardne kakovosti, ki se uporabijo, bi bilo zato treba določiti z objektivnimi merili za razvrščanje. Določiti bi bilo treba tudi stopnje dovoljenih odstopanj, ki omogočajo najprimernejše razvrščanje proizvodov po kakovosti. Od možnih objektivnih meril za razvrščanje navadne pšenice po kakovosti so vsebnost beljakovin, specifična teža in vsebnost raznih nečistoč (Schwarzbesatz) najpogosteje uporabljene v trgovini in tudi najlažje za uporabo. Uvožena žita morajo v skladu s tem v analizo, da se ugotovijo ti parametri za vsako uvoženo količino. Kadar ima Unija vzpostavljen uradni postopek priznavanja potrdil o kakovosti, ki jih je izdal organ države porekla žit, bi bilo treba omogočiti, da se te analize opravijo zgolj s pregledom dovolj reprezentativnega števila uvoženih količin.

(11)

Uporaba kotacij za različne vrste pšenice in druga žita bi morala na blagovni borzi Združenih držav Amerike zagotoviti pregledno in objektivno osnovo za določanje reprezentativnih uvoznih cen stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF). Pristanišče Rotterdam je glede na količino tovora in obseg trgovine tisto namembno pristanišče v Uniji, za katero so kotacije pomorskega prevoza najbolj splošno znane, najbolj pregledne in najbolj dostopne. Zato bi morali za namembno pristanišče v Uniji izbrati Rotterdam.

(12)

V skladu s tem je treba zaradi preglednosti reprezentativne uvozne cene CIF določiti na podlagi kotacij na blagovni borzi za posamezno vrsto žita, trgovske premije zanjo ter stroškov pomorskega prevoza med Mehiškim zalivom ali Velikimi jezeri in pristaniščem Rotterdam. Vendar razlike v prevoznih stroških po posameznih namembnih pristaniščih opravičujejo pavšalno prilagoditev uvozne dajatve za pristanišča Unije, ki ležijo v Sredozemlju in v Črnem morju, na atlantski obali Iberskega polotoka, na Irskem, v nordijskih državah, baltskih državah ter na Poljskem. Dejavnike za izračun tako določenih reprezentativnih uvoznih cen CIF bi bilo treba dnevno nadzorovati, da se lahko spremlja gibanje teh cen. Reprezentativna uvozna cena CIF, izračunana za pšenico, omogoča, da se oceni tržni položaj ječmena, sirka in rži in bi se zato reprezentativna uvozna cena CIF za pšenico morala uporabljati za te tri proizvode.

(13)

Za določitev uvoznih dajatev za žita v skladu s členom 180 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi beleženje reprezentativnih uvoznih cen CIF v obdobju desetih delovnih dni za vsako vrsto žita moralo odražati tržna gibanja brez negotovosti. Dejavniki, ki se upoštevajo pri izračunu uvoznih dajatev za te proizvode, bi morali biti objavljeni.

(14)

V primeru uvoza koruze trdinke borzna kotacija za izračun reprezentativne uvozne cene CIF morda ne upošteva, da obstaja taka premija v primerjavi z običajnimi tržnimi pogoji, bodisi zaradi posebne kakovosti blaga bodisi ker je v njihovo ceno vključena premija za kakovost na običajno ceno. Da se upošteva ta premija za kakovost na cene ali kotacije, bi bilo treba povrniti del plačane uvozne dajatve po pavšalni stopnji uvoznikom, ki dokažejo, da so blago uporabili za proizvodnjo kakovostnih proizvodov in da je taka premija upravičena.

(15)

Da bi ohranili reprezentativne borzne kotacije za koruzo na trgu Združenih držav Amerike in ker se je dejavnost na trgu za sorto yellow corn št. 3 znatno zmanjšala, je potrebna nova referenčna sorta, ki zagotavlja zadostno likvidnost trga za izračun uvoznih dajatev. Ta nova referenčna sorta koruze bi morala biti yellow corn št. 2.

(16)

V okviru GATT so se Unija in Združene države Amerike dogovorile, da bodo pojasnile opredelitev tarifnih oznak za ostanke pri proizvodnji škroba iz koruze. Pri uvozu teh proizvodov v Unijo se zahteva laboratorijska analiza, s katero se preveri njihova skladnost z opredelitvijo tarifnih oznak. Zvezna služba za nadzor žit (Federal Grain Inspection Service – FGIS) Ministrstva za kmetijstvo Združenih držav Amerike in mlinska industrija za postopke mokrega mletja ZDA, ki sta pod rednim nadzorom organov ZDA, morata potrditi, da je uvoz teh proizvodov iz ZDA v Unijo v skladu z dogovorjeno opredelitvijo.

(17)	Za zagotovitev, da uvozniki upoštevajo posebne določbe te uredbe v zvezi z uvozom, bi bilo od njih treba zahtevati zavarovanje.

(18)	Carinski organi bi morali skladnost uvoza ostankov pri proizvodnji škroba iz koruze iz Združenih držav Amerike še naprej preverjati na podlagi sistema potrdil, vzpostavljenega s to uredbo.

(19)	Da bi se upravno breme za države članice čim bolj zmanjšalo, obenem pa se še naprej zagotavljalo učinkovito izvajanje določb te uredbe, bi bilo treba zahtevo, da države članice Komisiji sporočajo količine in vrednost proizvodov, ki se mesečno uvažajo na podlagi potrdil o skladnosti, odpraviti.

(20)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2008/97 (20) je Svet sprejel pravila za uporabo posebnih režimov za uvoz rži iz Turčije, določenih v Dodatnem protokolu k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in Turčijo.

Navedeni posebni režimi določajo znižanje uvozne dajatve za uvoz rži iz Turčije pod nekaterimi pogoji. Zato bi morali izvajalci predložiti dokazilo, da je bil poseben izvozni davek, ki ga mora plačati izvoznik, dejansko plačan.

(21)	V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2008/97 je primerno določiti postopek za dokazovanje plačila posebne izvozne dajatve.

(22)	Za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov, ki bi jih na trgu Unije lahko povzročil uvoz proizvodov v sektorju sladkorja po ceni, ki je nižja od ravni, ki jo je Unija sporočila Svetovni trgovinski organizaciji, je treba uporabiti dodatne uvozne dajatve.

(23)

Pri uporabi dodatnih uvoznih dajatev za proizvode iz sektorja sladkorja je treba upoštevati uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Za namene te uredbe bi morala biti uvozna cena CIF cena stroškov, zavarovanja in prevoznine pošiljke, dobavljene na meji države uvoznice. Uvozno ceno CIF je treba določiti in preveriti glede na reprezentativne cene za zadevni proizvod na svetovnem trgu in na uvoznem trgu Unije za ta proizvod. Zato je treba določiti merila za določanje reprezentativnih uvoznih cen CIF za proizvode, za katere se lahko uporabi dodatna uvozna dajatev. Pri določanju reprezentativnih uvoznih cen CIF bi morala Komisija upoštevati vse informacije, ki jih ima na voljo.

(24)	Del II Priloge II k Uredbi (EU) št. 1308/2013 določa tehnične opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja.

(25)

Člen 190(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se lahko proizvodi iz sektorja hmelja uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni standardom kakovosti, sprejetim za podobne proizvode, pridelane in/ali proizvedene v Uniji. Člen 190(2) navedene uredbe pa določa, da za navedene proizvode velja, da ustrezajo navedenim standardom, če jim je priloženo potrdilo o enakovrednosti, ki so ga izdali pristojni organi države porekla in je priznano kot enakovredno certifikatu, ki se zahteva za trženje hmelja in hmeljnih proizvodov s poreklom iz Unije. Da bi olajšali preverjanje potrdil o enakovrednosti, ki so jih izdale tretje države za uvoz proizvodov iz sektorja hmelja v Unijo, bi morala Komisija pripraviti in objaviti seznam pristojnih organov, ki jih sporočijo tretje države za namen priprave takih dokumentov.

(26)	Potrdilo o enakovrednosti bi moralo biti pripravljeno v elektronski obliki in vsebovati elektronski podpis organa izdajatelja.

(27)	Za zagotovitev sledljivosti bi bilo treba zagotoviti informacije, ki se vtisnejo na vsako enoto embalaže, zajeto v potrdilu o enakovrednosti, da se zagotovijo podatki o lastnostih proizvoda ter kot povezava s potrdilom, ki zajema proizvod.

(28)

Za zagotovitev popolne sledljivosti proizvodov iz sektorja hmelja bi bilo treba sprejeti pravila za primere, v katerih se pošiljka, zajeta v potrdilu o enakovrednosti, razdeli, preden je dana v prosti promet. Če se pošiljka ponovno proda ali razdeli, potem ko je bila sproščena v prosti promet, mora biti proizvodu priložen trgovinski dokument, ki ga pripravi prodajalec in vsebuje nekatere informacije iz potrdila o enakovrednosti prvotne pošiljke.

(29)

Za trgovino z nekaterimi kmetijskimi proizvodi med EU in nekaterimi tretjimi državami se pogosto zahteva, da so proizvodom za uvoz priloženi dokumenti, ki potrjujejo izvajanje nekaterih formalnosti (tako imenovanih „necarinskih formalnosti“), določenih v kmetijski zakonodaji EU, in so trenutno večinoma v papirni obliki. Komisija namerava celoten postopek digitalizirati z vzpostavitvijo elektronskega sistema za necarinske formalnosti GD za kmetijstvo in razvoj podeželja (ELAN), ki temelji na platformi TRACES.NT in je povezan z okoljem enotnega okenca EU za carino, kot je vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Sistem ELAN bo v prihodnosti določal digitalne postopke ter bo uporabnikom omogočal izdajanje, shranjevanje in pridobivanje potrebnih dokumentov. Razdeljen bo na dva dela, pri čemer bo drugi del, tj. ELAN2-C, med drugim vključeval tudi različne dokumente, zajete s to uredbo in Delegirano uredbo 2023/2835. Po določitvi teh digitalnih postopkov bodo pravne določbe obeh uredb ustrezno spremenjene.

(30)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

RIŽ

ODDELEK 1

Pretvorbeni količniki za riž

Člen 1

Pretvorbeni količniki

1. Pretvorbeni količnik med oluščenim in neoluščenim rižem je:

Oluščeni riž	Neoluščeni riž
1	1,25

2. Pretvorbeni količnik med oluščenim in brušenim rižem je:

	Oluščeni riž	Brušeni riž
Okroglozrnati riž	1	0,775
Srednjezrnati ali dolgozrnati riž	1	0,69

3. Pretvorbeni količnik med brušenim in manj brušenim rižem je:

	Brušeni riž	Manj brušeni riž
Okroglozrnati riž	1	1,065
Srednjezrnati ali dolgozrnati riž	1	1,072

Člen 2

Stroški predelave

1. Stroški predelave, ki se upoštevajo, ko se vrednosti za neoluščeni riž preračunavajo v vrednosti za oluščeni riž, znašajo 47,13 EUR na tono neoluščenega riža.

2. Stroški predelave, ki se upoštevajo, ko se vrednosti za oluščeni riž preračunavajo v vrednosti za brušeni riž, znašajo 47,13 EUR na tono oluščenega riža.

3. Stroški predelave se pri preračunavanju vrednosti za manj brušeni riž v vrednosti za brušeni riž ne upoštevajo.

Člen 3

Vrednost stranskih proizvodov

1. Vrednost stranskih proizvodov, pridobljenih pri predelavi neoluščenega riža v oluščeni riž, znaša nič.

2. Vrednost stranskih proizvodov, pridobljenih pri predelavi oluščenega riža v brušeni riž, znaša:

(a)	41,00 EUR na tono oluščenega okroglozrnatega riža;

(b)	52,00 EUR na tono oluščenega srednjezrnatega ali dolgozrnatega riža.

3. Vrednost stranskih proizvodov, pridobljenih pri predelavi manj brušenega riža v brušeni riž, znaša:

(a)	12,62 EUR na tono manj brušenega okroglozrnatega riža;

(b)	14,05 EUR na tono manj brušenega srednjezrnatega ali dolgozrnatega riža.

Člen 4

Preračun vrednosti

1. Preračun vrednosti določene količine oluščenega riža v vrednost iste količine riža na neki drugi stopnji predelave se izvede na podlagi vrednosti za oluščeni riž, ki vsebuje 3 % lomljenega riža. Če oluščeni riž vsebuje več kot 3 % lomljenega riža, se preračun izvede po tem, ko se opravi prilagoditev na podlagi vrednosti 110 EUR na tono lomljenega riža.

2. Preračun vrednosti določene količine manj brušenega riža ali brušenega riža v vrednost iste količine riža na neki drugi stopnji predelave se izvede na podlagi vrednosti za manj brušeni riž ali brušeni riž, ki ne vsebuje lomljenega riža. Če manj brušeni riž ali brušeni riž vsebuje lomljeni riž, se preračun izvede po tem, ko se opravi prilagoditev na podlagi vrednosti 150 EUR na tono lomljenega riža.

3. Prilagoditve, predvidene v odstavkih 1 in 2, se ne izvedejo, če so cene oluščenega riža in cene manj brušenega riža ali brušenega riža, ki se upoštevajo pri določanju dajatev, nižje od:

(a)	110 EUR na tono oluščenega riža;

(b)	150 EUR na tono manj brušenega ali brušenega riža.

Člen 5

Preračun vrednosti

1. Preračun vrednosti določene količine oluščenega riža v vrednost iste količine neoluščenega riža se opravi z:

(a)	deljenjem vrednosti, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(1) za neoluščeni riž, in

(b)	zmanjšanjem tako dobljenega zneska za stroške predelave, določene v členu 2(1).

Preračun vrednosti določene količine neoluščenega riža v vrednost iste količine oluščenega riža se opravi s:

(a)	povečanjem vrednosti, ki naj se preračuna, za stroške predelave, določene v členu 2(1), in

(b)	množenjem tako dobljenega zneska s količnikom, določenim v členu 1(1) za neoluščeni riž.

2. Preračun vrednosti določene količine oluščenega riža v vrednost iste količine brušenega riža se opravi s:

(a)	povečanjem vrednosti, ki naj se preračuna, za stroške predelave, določene v členu 2(2);

(b)	zmanjšanjem vrednosti, ki naj se preračuna, za vrednost stranskih proizvodov, določeno v členu 3(2), in

(c)	deljenjem tako dobljenega zneska s količnikom, določenim v členu 1(2) za brušeni riž.

Preračun vrednosti določene količine brušenega riža v vrednost iste količine oluščenega riža se opravi z:

(a)	množenjem vrednosti, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(2) za brušeni riž;

(b)	zmanjšanjem tako dobljenega zneska za stroške predelave, določene v členu 2(2), in

(c)	povečanjem tako dobljenega zneska za vrednost stranskih proizvodov, določeno v členu 3(2).

3. Preračun vrednosti določene količine brušenega riža v vrednost iste količine manj brušenega riža se opravi z:

(a)	deljenjem vrednosti, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(3) za manj brušeni riž, in

(b)	povečanjem tako dobljenega zneska za vrednost stranskih proizvodov, določeno v členu 3(3).

Preračun vrednosti določene količine manj brušenega riža v vrednost iste količine brušenega riža se opravi z:

(a)	zmanjšanjem vrednosti, ki naj se preračuna, za vrednost stranskih proizvodov, določeno v členu 3(3), in

(b)	množenjem tako dobljenega zneska s količnikom, določenim v členu 1(3) za manj brušeni riž zadevne skupine.

Člen 6

Preračun količin

1. Preračun določene količine oluščenega riža v ustrezno količino neoluščenega riža ali brušenega riža se opravi z množenjem količine, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(1) za neoluščeni riž, ali s količnikom, določenim v členu 1(2) za brušeni riž, glede na posamezni primer.

Preračun določene količine neoluščenega riža ali brušenega riža v ustrezno količino oluščenega riža se opravi z deljenjem količine, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(1) za neoluščeni riž, ali s količnikom, določenim v členu 1(2) za brušeni riž, glede na posamezni primer.

2. Preračun določene količine brušenega riža v ustrezno količino manj brušenega riža se opravi z množenjem količine, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(3) za manj brušeni riž.

Preračun določene količine manj brušenega riža v ustrezno količino brušenega riža se opravi z deljenjem količine, ki naj se preračuna, s količnikom, določenim v členu 1(3) za manj brušeni riž.

ODDELEK 2

Posebna pravila za uvoz riža basmati

Člen 7

Veljavna pravila

Če s to uredbo ni določeno drugače, se uporablja Izvedbena uredba (EU) 2016/1239.

Člen 8

Zahtevki za uvozna dovoljenja

Zahtevki za uvozna dovoljenja za riž basmati iz člena 176(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 vsebujejo naslednje podrobnosti:

(a)	v polju 8 navedbo države porekla in besedo „da“, označeno s križcem;

(b)	v polju 20 eno od navedb iz Priloge I.

Člen 9

Potrdilo o pristnosti

1. Potrdilo o pristnosti iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2023/2835 se pripravi na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge II.

Besedilo obrazca v ostalih jezikih Unije se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Potrdila o pristnosti se lahko shranijo in dajo na voljo v elektronskem sistemu ELAN, ki ga vzpostavi Komisija.

2. Organ za izdajo dovoljenj, ki izda uvozno dovoljenje, obdrži izvirnik potrdila o pristnosti, vložniku pa izroči dvojnik.

Potrdilo o pristnosti je veljavno 90 dni od datuma izdaje.

Veljavno je le, če so polja pravilno izpolnjena in če je podpisano.

Člen 10

Uvozna dovoljenja

1. Uvozna dovoljenja za riž basmati vsebujejo naslednje podrobnosti:

(a)	v polju 8 navedbo države porekla in besedo „da“, označeno s križcem;

(b)	v polju 20 eno od navedb iz Priloge III.

2. Dvojnik potrdila o pristnosti iz člena 9(2) se priloži uvoznemu dovoljenju. Če se dovoljenje izda kot elektronski dokument, lahko organ, ki izdaja dovoljenje, dvojnik potrdila o pristnosti prenese carinskemu organu elektronsko.

3. Z odstopanjem od člena 5(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239 znaša varščina v zvezi z uvoznimi dovoljenji za riž basmati 70 EUR na tono.

Člen 11

Dovoljeno odstopanje glede količine

V skladu s členom 5(5), prvi pododstavek, Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 je dovoljeno odstopanje glede količine 0 %.

Člen 12

Obveščanje o količinah

Države članice obvestijo Komisijo:

(a)	najpozneje v dveh delovnih dneh po zavrnitvi o količinah, za katere so bili zahtevki za uvozna dovoljenja za riž basmati zavrnjeni, z navedbo datuma in razlogov za zavrnitev, oznake KN, države porekla, organa izdajatelja in številke potrdila o pristnosti ter imena in naslova imetnika;

(b)	najpozneje v dveh delovnih dneh po njihovi izdaji o količinah, za katere so bili izdani zahtevki za uvozna dovoljenja za riž basmati, z navedbo datuma, oznake KN, države porekla, organa izdajatelja in številke potrdila o pristnosti ter imena in naslova imetnika;

(c)	v primeru preklica dovoljenja najpozneje v dveh delovnih dneh po preklicu o količinah, za katere so bila dovoljenja preklicana, ter o imenih in naslovih imetnikov preklicanih dovoljenj;

(d)	zadnji delovni dan vsakega meseca, ki sledi mesecu sprostitve v prosti promet, o količinah, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet, z navedbo oznake KN, države porekla, organa izdajatelja in številke potrdila o pristnosti.

Obvestila se pošljejo v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1183 (22) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 (23).

Člen 13

Preverjanja vzorcev uvoženega riža basmati

1. Države članice v okviru naključnih preverjanj ali preverjanj, usmerjenih na dejavnosti, kjer obstaja nevarnost goljufij, v skladu s členom 238 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 odvzamejo reprezentativne vzorce uvoženega riža basmati (24). Vzorci se pošljejo pristojnemu organu države porekla, ki ga Komisija javno objavi na svojem spletnem mestu, za izvedbo preskusa sorte na podlagi DNK.

Tudi države članice lahko na istem vzorcu izvedejo preskuse sorte v laboratoriju Unije.

2. Če rezultati enega od preskusov iz odstavka 1 pokažejo, da analizirani proizvod ne ustreza navedbam na potrdilu o pristnosti, se uporabi uvozna dajatev za oluščeni riž iz oznake KN 1006 20 iz Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v zvezi z metodo izračuna dajatev na oluščen riž, odobrenega s Sklepom Sveta 2005/476/ES (25).

Vendar se dovoli do 5-odstotna prisotnost oluščenega riža iz oznake KN 1006 20 17 ali oznake KN 1006 20 98, ki ne spada v nobeno od sort, navedenih v členu 2(1) Delegirane uredbe (EU) 2023/2835.

3. Če preskusi iz odstavka 1 ali druge informacije, ki so na voljo Komisiji, pokažejo, da obstaja resna in trajna težava glede postopkov nadzora, ki jih izvajajo pristojni organi države porekla, lahko Komisija stopi v stik s pristojnimi organi oblasti zadevne države. Če taki stiki ne privedejo do zadovoljive rešitve, se lahko Komisija odloči za uporabo stopnje uvozne dajatve za oluščeni riž iz oznake KN 1006 20 iz Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v zvezi z metodo izračuna dajatev na oluščen riž, odobrenega s Sklepom Sveta 2005/476/ES, ter pod pogoji, določenimi v tej uredbi in v Delegirani uredbi (EU) 2023/2835.

Člen 14

Motnje na trgu

1. Šteje se, da so na trgu riža motnje, če se med drugim v enem četrtletju v letu v primerjavi s predhodnim četrtletjem ugotovi znatno povečanje uvoza riža basmati, ki ga ni mogoče zadovoljivo razložiti.

2. Če se motnje na trgu za riž nadaljujejo in če na podlagi posvetovanj Komisije z zadevnimi državami izvoznicami ni mogoče najti zadovoljive rešitve, se uvozna dajatev za oluščeni riž iz oznake KN 1006 20 iz Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v zvezi z metodo izračuna dajatev na oluščen riž, odobrenega s Sklepom Sveta 2005/476/ES, s sklepom Komisije lahko uporabi tudi za uvoz riža basmati pod pogoji iz poglavja 1, oddelek 2, te uredbe in oddelka 2 Delegirane uredbe (EU) 2023/2835.

POGLAVJE 2

ŽITA

ODDELEK 1

Uvozne dajatve za žita

Člen 15

Uvozne dajatve

1. Z odstopanjem od stopenj uvozne dajatve iz skupne carinske tarife je uvozna dajatev za žitne proizvode iz oznak KN 1001 11 00, 1001 19 00, ex 1001 91 20, ex 1001 99 00, 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka intervencijski ceni ob uvozu, povečani za 55 %, od katere se odšteje uvozna cena CIF, določena v skladu s členom 16(1), ki velja za zadevno pošiljko. Vendar navedena uvozna dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatve, kot je bila določena na podlagi kombinirane nomenklature.

2. Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 se za proizvode iz navedenega odstavka redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

3. Stopnje uvoznih dajatev skupne carinske tarife iz odstavka 1 so tiste, ki se uporabljajo na datum iz člena 172(2) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Člen 16

Določitev uvoznih dajatev

1. Komisija dnevno izračuna uvozno dajatev iz člena 15(1).

Intervencijska cena, ki se uporabi za izračun uvozne dajatve, je 101,31 EUR na tono.

Uvozna cena CIF za izračun uvozne dajatve je dnevna reprezentativna uvozna cena CIF, določena z uporabo metode iz člena 19.

2. Komisija uvozno dajatev za žitne proizvode iz člena 15(1) določi tako, da je enaka povprečju uvoznih dajatev, izračunanih v preteklih desetih delovnih dneh.

Komisija določi uvozno dajatev, če se povprečje uvoznih dajatev, izračunanih v predhodnih desetih delovnih dneh, razlikuje za več kot 5 EUR na tono v primerjavi z veljavno dajatvijo, tudi kadar je uvozna dajatev enaka nič.

Znesek tako določene uvozne dajatve in dejavniki, ki se uporabljajo za njen izračun, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Tako določena uvozna dajatev se uporablja od datuma objave do določitve in začetka veljavnosti nove uvozne dajatve.

3. Kadar pristanišče raztovarjanja v Uniji leži:

(a)	v Sredozemlju (onstran Gibraltarske ožine) ali v Črnem morju in če blago prihaja po Atlantskem oceanu ali Sueškem kanalu, Komisija zmanjša uvozno dajatev za 3 EUR na tono;

(b)	na atlantski obali Iberskega polotoka, na Irskem, Danskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Finskem ali Švedskem in če blago prihaja po Atlantskem oceanu, Komisija zmanjša uvozno dajatev za 2 EUR na tono.

Carinski organ v pristanišču raztovarjanja izda dokument o raztovarjanju v skladu z vzorcem iz Priloge IV, ki dokazuje količino vsakega raztovorjenega proizvoda. Znižanje uvozne dajatve iz prvega pododstavka je odobreno le, če je blago do zaključka carinskih uvoznih formalnosti opremljeno z dokumentom o raztovarjanju.

Navedeni dokument se lahko shrani in da na voljo v elektronskem sistemu ELAN, ki ga vzpostavi Komisija.

4. Za žitne proizvode s poreklom iz Kanade iz oznak KN 1001 11 00, 1001 19 00, ex 1001 99 00 (kakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00 in 1002 90 00 je uvozna dajatev enaka odstotku dajatve, določene v skladu z odstavkom 2 in, če je primerno, odstavkom 3. Odstotek, ki se uporabi, je določen v Prilogi V. Uvozna dajatev se zaokroži navzdol najmanj na najbližji 0,001 EUR.

Člen 17

Koruza trdinka

1. Uvozne dajatve se znižajo za 24 EUR na tono za koruzo trdinko, ki ustreza specifikacijam iz Priloge VI.

2. Za upravičenost do znižanja iz odstavka 1 se koruza trdinka v šestih mesecih od datuma sprejetja vnosa za sprostitev v prosti promet v Uniji predela v proizvod z oznakami KN 1904 10 10, 1103 13 ali 1104 23.

3. Ustrezno se uporabljajo določbe o posebni rabi uvoženih proizvodov iz člena 254(1), (4) in (5) Uredbe (EU) št. 952/2013.

4. Zavarovanje iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) 2023/2835 je 24 EUR na tono.

Če je uvozna dajatev, ki se uporablja na datum sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet v Uniji, nižja od 24 EUR na tono koruze, je posebno zavarovanje enako znesku uvozne dajatve.

Člen 18

Standardi kakovosti za navadno pšenico, trdo pšenico in koruzo trdinko

Standardi razvrščanja proizvodov po kakovosti, ki morajo biti izpolnjeni ob uvozu v Unijo, in odstopanja, ki so sprejemljiva v analizi, ki se uporablja za to razvrstitev, so določeni v Prilogi VI.

Člen 19

Določitev reprezentativnih uvoznih cen CIF za kakovostno navadno pšenico in koruzo, razen semenske

1. Za kakovostno navadno pšenico in koruzo, razen semenske, iz oznak KN iz člena 15(1) so sestavni deli, ki določajo reprezentativne uvozne cene CIF iz člena 15(2), naslednji:

(a)	reprezentativna borzna kotacija na trgu Združenih držav Amerike;

(b)	znane trgovske premije in popusti, povezani z navedeno kotacijo na trgu Združenih držav Amerike na dan kotacije;

(c)	prevoz tovora po morju in s tem povezani stroški med Združenimi državami Amerike (Mehiški zaliv ali Duluth) in pristaniščem Rotterdam za plovilo z nosilnostjo najmanj 25 000 ton.

2. Komisija vsak delovni dan evidentira:

(a)	sestavni del iz odstavka 1, točka (a), iz borznih kotacij ob uporabi referenčne sorte iz Priloge VII;

(b)	sestavne dele iz odstavka 1, točki (b) in (c), iz javno dostopnih informacij.

3. Za izračun sestavnega dela iz odstavka 1, točka (b), ali ustrezne kotacije franko na ladijski krov se za kakovostno navadno pšenico uporabi premija v višini 14 EUR na tono.

4. Reprezentativne uvozne cene CIF za kakovostno navadno pšenico in koruzo, razen semenske, so enake vsoti sestavnih delov iz odstavka 1.

Reprezentativna uvozna cena CIF za kakovostno trdo pšenico, semensko trdo pšenico in semensko navadno pšenico je enaka ceni, izračunani za kakovostno navadno pšenico.

Reprezentativna uvozna cena CIF za srednje kakovostno trdo pšenico in trdo pšenico nizke kakovosti je enaka ceni, izračunani za kakovostno navadno pšenico, za katero se uporabi popust v višini 10 EUR na tono za srednje kakovostno trdo pšenico in 30 EUR na tono za trdo pšenico nizke kakovosti.

Reprezentativna uvozna cena CIF za sirek, razen semenskega, semenski sirek iz oznake KN 1007 10 90, rž, razen semenske, semensko rž in semensko koruzo iz oznake KN 1005 10 90 je enaka ceni, izračunani za koruzo, razen semenske.

Člen 20

Zavarovanje za uvoz

1. Za kakovostno navadno pšenico posebno zavarovanje iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) 2023/2835, ki se položi pri carinskem organu na datum sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet v Uniji, znaša 95 EUR na tono.

2. Za trdo pšenico je znesek posebnega zavarovanja iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) 2023/2835 enak razliki na datum sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet v Uniji med najvišjo uvozno dajatvijo in dajatvijo, ki se uporablja za prikazano kakovost, plus dodatek 5 EUR na tono.

Člen 21

Vzorčenje za izračun uvozne dajatve

1. Carinski urad za sprostitev v prosti promet v Uniji vzame reprezentativne vzorce v skladu s Prilogo I k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (26) za vsako pošiljko kakovostne navadne pšenice (razen semenske), trde pšenice in koruze trdinke. Vzorčenje se ne izvaja, kadar je uvozna dajatev za različne kakovosti enaka.

Če Komisija uradno prizna potrdilo o kakovosti za kakovostno navadno pšenico, trdo pšenico ali koruzo trdinko, ki ga je izdala država porekla žit, se odvzamejo vzorci za preverjanje overjene kakovosti le iz števila pošiljk, ki je dovolj reprezentativno.

2. Komisija uradno priznava naslednja potrdila o skladnosti v skladu z načeli iz členov 58 in 59 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447:

(a)	potrdila, ki jih je izdal organ Servicio National de Sanidad y Calidad Agroalimentaria iz Argentine (Senasa) za koruzo trdinko;

(b)	potrdila, ki jih je izdala Zvezna služba za nadzor žit (Federal Grain Inspection Service – FGIS) iz Združenih držav Amerike za kakovostno navadno pšenico in kakovostno trdo pšenico;

(c)	potrdila, ki jih je izdala Kanadska komisija za žita (Canadian Grain Commission – CGC) iz Kanade za kakovostno navadno pšenico in kakovostno trdo pšenico.

Priloga VIII vsebuje neizpolnjen vzorec potrdila o skladnosti, ki ga izdaja Senasa. Reprodukcija žigov, ki jih je odobrila argentinska vlada, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Priloga IX vsebuje neizpolnjene vzorce potrdila o skladnosti in žigov, ki jih izdaja FGIS.

Priloga X vsebuje neizpolnjene vzorce potrdila o skladnosti, izvoznih specifikacij in žigov, ki jih izdaja CGC.

Potrdila o skladnosti se lahko shranijo in dajo na voljo v elektronskem sistemu ELAN, ki ga vzpostavi Komisija.

Če analitski parametri, vneseni v potrdila o skladnosti, ki so jih izdali subjekti iz prvega pododstavka, pokažejo skladnost s standardi o kakovosti kakovostne navadne pšenice, trde pšenice in koruze trdinke iz Priloge VI, se vzamejo vzorci pri najmanj 3 % tovorov, ki prispejo v vsako vstopno pristanišče med tržnim letom.

Blago se razvrsti v tisto standardno kakovost, za katero so izpolnjene vse zahteve iz Priloge VI.

3. Za razvrstitev uvoženih žit po standardni kakovosti se uporabijo standardne referenčne metode iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 (27).

V tem odstavku „koruza trdinka“ pomeni koruzo vrste Zea mays indurata, katere zrnje ima pretežno steklast endosperm (trdo ali poroženelo teksturo). Zrnje je na splošno oranžne ali rdeče barve. Zgornji del (nasproti kalčka) ali krona nima zareze.

Steklasta zrna koruze trdinke so opredeljena kot zrna, ki izpolnjujejo dvoje meril:

(a)	krona zrna nima zareze;

(b)	če ga zarežemo po dolžini, postane viden osrednji mokast del endosperma, ki ga povsem obdaja poroženeli del. Poroženeli del mora zavzemati pretežni del skupne zarezane površine.

Odstotke steklastih zrn se določi tako, da se v reprezentativnem vzorcu 100 zrn prešteje število zrn, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka.

Referenčna metoda za določitev flotacijskega indeksa za koruzo trdinko je določena v Prilogi XI.

4. Če rezultati analize pokažejo, da so uvožena kakovostna navadna pšenica, trda pšenica in koruza trdinka nižje standardne kakovosti, kakor je bila vnesena v deklaraciji za sprostitev v prosti promet v Uniji, uvoznik plača razliko med uvozno dajatvijo, ki se uporablja za proizvod na deklaraciji, in dajatvijo za proizvod, ki je bil dejansko uvožen. V tem primeru se sprosti posebno zavarovanje, določeno v členu 17(4) te uredbe ter v členu 7(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2023/2835, razen dodatka 5 EUR iz člena 7(2), drugi pododstavek, navedene delegirane uredbe.

Če razlika iz prvega pododstavka ni plačana v enem mesecu, se posebno zavarovanje, določeno v členu 17(4) te uredbe ter v členu 7(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2023/2835, zaseže.

5. Reprezentativni vzorci uvoženih žit, ki jih vzame pristojni organ države članice, se hranijo šest mesecev.

ODDELEK 2

Uvoz ostankov pri proizvodnji škroba iz koruze iz Združeni držav Amerike

Člen 22

Laboratorijska analiza

1. Opravi se laboratorijska analiza, za katero je odgovoren pristojni organ države članice, za preverjanje skladnosti ostankov pri proizvodnji koruznega škroba, uvoženega v Unijo iz Združenih držav Amerike pod oznako KN 2309 90 20 z opredelitvijo te oznake za vse pošiljke, ki nimajo priloženega potrdila, ki ga je izdala FGIS, in potrdila, ki ga je izdala mlinska industrija za postopke mokrega mletja ZDA, kot je določeno v Prilogi XII.

Navedena potrdila se lahko shranijo in dajo na voljo v elektronskem sistemu ELAN, ki ga vzpostavi Komisija.

2. Za pošiljke iz Združenih držav Amerike, ki sta jim priloženi obe potrdili iz odstavka 1, veljajo carinski ukrepi za preverjanje uvoza.

ODDELEK 3

Postopki za uvoz rži iz Turčije

Člen 23

Dokazilo o plačilu posebne izvozne dajatve

Izvajalec predloži dokazilo o plačilu posebne izvozne dajatve iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2008/97 pristojnemu organu države članice uvoza tako, da priloži potrdilo o gibanju blaga A.TR. V tem primeru pristojni organ vpiše zadevno navedbo iz Priloge XIII k tej uredbi v oddelek Opombe.

POGLAVJE 3

SLADKOR

Trgovina s tretjimi državami v sektorju sladkorja

Člen 24

Določitev reprezentativnih cen CIF za beli in surovi sladkor

1. Komisija določi reprezentativne cene CIF za beli in surovi sladkor na podlagi najugodnejših nakupnih možnosti na svetovnem trgu.

2. Komisija pri določanju najugodnejših nakupnih možnosti na svetovnem trgu upošteva ustrezne informacije, ki jih ima na voljo, zlasti:

(a)	kotacije na borzah, pomembnih za mednarodno trgovino s sladkorjem;

(b)	prodajo v okviru mednarodne trgovine.

3. Odstavek 2 se ne uporablja:

(a)	kadar sladkor ni neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ali

(b)	če se možnost nakupa sladkorja po ceni, navedeni v ponudbi, nanaša zgolj na majhno količino, ki ni reprezentativna za trg, ali

(c)	če Komisija zaradi splošnega gibanja cen ali informacij, ki so ji na voljo, domneva, da cena v ponudbi ne odraža dejanskih tržnih gibanj.

4. Komisija lahko pri določanju najugodnejših nakupnih možnosti na svetovnem trgu za osnovo vzame povprečje različnih cen, če se to povprečje lahko šteje za reprezentativno za dejanska tržna gibanja.

5. Reprezentativne cene za beli in surovi sladkor na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Unije iz člena 182(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 pomenijo reprezentativne cene CIF, določene v skladu s tem členom.

6. Reprezentativne cene CIF se določijo za vsako tržno leto v skladu s postopkom iz člena 183 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Komisija lahko navedene cene v tem obdobju spremeni, če nihanje elementov izračuna povzroči dvig ali padec za najmanj 2,5 EUR na 100 kilogramov glede na predhodno določene reprezentativne cene CIF.

7. Reprezentativna cena CIF za proizvode iz sladkorja iz oznake KN 1702 90 95 je reprezentativna cena, določena za beli sladkor za 1 % vsebnosti saharoze na 100 kilogramov neto teže zadevnega proizvoda.

Člen 25

Določitev reprezentativnih cen CIF za melase

1. Komisija določi reprezentativne cene CIF za melase na podlagi najugodnejših nakupnih možnosti na svetovnem trgu.

2. Komisija pri določanju najugodnejših nakupnih možnosti na svetovnem trgu upošteva ustrezne informacije, ki jih ima na voljo, zlasti:

(a)	ponudbe na svetovnem trgu;

(b)	prodajo v okviru mednarodne trgovine.

3. Odstavek 2 se ne uporablja:

(a)	kadar melase niso neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ali

(b)	če se možnost nakupa melas po ceni, navedeni v ponudbi, nanaša zgolj na majhno količino, ki ni reprezentativna za trg, ali

(c)	če Komisija zaradi splošnega gibanja cen ali informacij, ki so ji na voljo, domneva, da cena v ponudbi ne odraža dejanskih tržnih gibanj.

5. Reprezentativne cene za melase na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Unije iz člena 182(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 pomenijo reprezentativne cene CIF, določene v skladu s tem členom.

6. Reprezentativne cene CIF se določijo za vsako tržno leto v skladu s postopkom iz člena 183 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Komisija jih lahko v tem obdobju spremeni, če nihanje elementov izračuna povzroči dvig ali padec za najmanj 1,5 EUR za 100 kilogramov glede na predhodno določene reprezentativne cene CIF.

Člen 26

Dodatne uvozne dajatve za nekatere proizvode iz sladkorja

Če se naložijo dodatne uvozne dajatve iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se uporabijo za proizvode iz sladkorja iz oznak KN 1701 13 10, 1701 14 10, 1701 13 90, 1701 14 90, 1701 12 10, 1701 12 90, 1701 91 00, 1701 99 10, 1701 99 90 in 1702 90 95.

Člen 27

Dodatne uvozne dajatve za melase

Če se naložijo dodatne uvozne dajatve iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se uporabijo za melase iz oznak KN 1703 10 00 in 1703 90 00.

Člen 28

Sprožitvene cene za nekatere proizvode iz sladkorja

Za 100 kilogramov neto proizvoda iz sladkorja je sprožitvena cena iz člena 182(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 1308/2013 enaka:

(a)	53,10 EUR za beli sladkor iz oznak KN 1701 99 10 in 1701 99 90 standardne kakovosti iz točke B II Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(b)	64,70 EUR za sladkor iz oznake KN 1701 91 00;

(c)	54,10 EUR za surovi pesni sladkor iz oznake KN 1701 12 90 standardne kakovosti iz točke B III Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(d)	41,30 EUR za surovi pesni sladkor iz oznake KN 1701 12 10 standardne kakovosti iz točke B III Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(e)	55,20 EUR za surovi trsni sladkor iz oznak KN 1701 13 90 in 1701 14 90 standardne kakovosti iz točke B III Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(f)	41,80 EUR za surovi trsni sladkor iz oznak KN 1701 13 10 in 1701 14 10 standardne kakovosti iz točke B III Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(g)	1,184 EUR za proizvode iz oznak KN 1702 90 95 na 1 % vsebnosti saharoze.

Člen 29

Sprožitvene cene za melase

Za 100 kilogramov melas standardne kakovosti iz člena 31 te uredbe je sprožitvena cena iz člena 182(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 1308/2013 enaka:

(a)	7,90 EUR za melaso iz oznake KN 1703 10 00;

(b)	8,20 EUR za melaso iz oznake KN 1703 90 00.

Člen 30

Določbe o dokazilih, zavarovanjih, sprostitvi zavarovanja in izterjavi uvoznih dajatev

1. Znesek dodatnih uvoznih dajatev za vsako vrsto melase iz člena 27 in proizvode iz sladkorja iz člena 26 se določi na podlagi uvozne cene CIF zadevne pošiljke v skladu s členom 33.

Pri melasah se uvozna cena CIF zadevne pošiljke preračuna v ceno melas standardne kakovosti v skladu s členom 32.

Pri belem ali surovem sladkorju se uvozna cena CIF zadevne pošiljke preračuna v enakovredno ceno sladkorja standardne kakovosti, kot je opredeljena v točki B II oziroma III Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ali v enakovredno ceno za proizvod iz oznake KN 1702 90 95, odvisno od primera.

2. Kadar je uvozna cena CIF na 100 kilogramov pošiljke višja od veljavne reprezentativne cene CIF, določene v skladu s členoma 24 in 25, uvoznik predloži carinskim organom države članice uvoza vsaj naslednja dokazila:

(a)	kupno pogodbo ali kateri koli drug enakovreden dokument;

(b)	zavarovalno pogodbo za pošiljko;

(c)

račun;

(d)	potrdilo o poreklu (če je ustrezno);

(e)	prevozno pogodbo;

(f)	v primeru pomorskega prevoza nakladnico.

Za preverjanje uvoznih cen CIF zadevne pošiljke lahko organi države članice uvoza zahtevajo katere koli druge informacije in dokumente, za katere menijo, da so potrebni.

3. V primeru iz odstavka 2 uvoznik predloži zavarovanje iz členov 89 do 100 Uredbe (EU) št. 952/2013, enakovredno razliki med zneskom dodatne uvozne dajatve, izračunane na podlagi reprezentativne cene CIF, ki se uporablja za zadevni proizvod, in zneskom dodatne uvozne dajatve, izračunane na podlagi uvozne cene CIF zadevne pošiljke.

4. Uvoznik ima na voljo dva meseca od prodaje zadevnih proizvodov, ob upoštevanju devetmesečnega roka od datuma sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila pošiljka prepuščena pod pogoji, ki potrjujejo pravilnost informacij iz odstavka 2. Neizpolnjevanje katerega koli od teh rokov povzroči izgubo predloženega zavarovanja. Vendar lahko carinski organi ta devetmesečni rok na podlagi ustrezno utemeljene zahteve uvoznika podaljšajo za največ tri mesece. Če so proizvodi v postopku posebne rabe, se uporablja člen 254 Uredbe (EU) št. 952/2013.

Zavarovanje, predloženo v skladu z odstavkom 3, se sprosti v takem obsegu, da se carinskim organom predloži zadovoljivo dokazilo o pogojih prepustitve. V nasprotnem primeru se zavarovanje zaseže za plačilo dodatnih uvoznih dajatev.

5. Če carinski organi pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, izterjajo plačilo dajatve v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 952/2013. Znesek dajatve, ki se izterja ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od datuma, ko so bili proizvodi sproščeni v prosti promet, do datuma izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki velja v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 31

Standardna kakovost melas

Melase standardne kakovosti:

(a)	so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti;

(b)	imajo skupno vsebnost sladkorja 48 %.

Člen 32

Prilagoditve uvoznih cen CIF na cene standardne kakovosti za melase

Uvozne cene CIF melas, ki se ne nanašajo na standardno kakovost, se:

(a)	zvišajo za eno oseminštiridesetino za vsako odstotno točko skupne vsebnosti sladkorja, če je vsebnost sladkorja zadevnih melas manj kot 48 %;

(b)	znižajo za eno oseminštiridesetino za vsako odstotno točko skupne vsebnosti sladkorja, če je vsebnost sladkorja zadevnih melas več kot 48 %.

Člen 33

Izračun dodatne uvozne dajatve iz členov 26 in 27

Kadar je razlika med sprožitveno ceno, določeno v skladu s členom 28 za nekatere proizvode iz sladkorja in v skladu s členom 29 za melase, ter uvozno ceno CIF zadevne pošiljke:

(a)	10 % sprožitvene cene ali manj, znaša dodatna dajatev nič;

(b)	več kot 10 %, vendar manj kot ali enaka 40 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 30 % zneska nad 10 %;

(c)	več kot 40 %, vendar manj kot ali enaka 60 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 50 % zneska nad 40 %, čemur se prišteje dodatna dajatev iz točke (b);

(d)	več kot 60 %, vendar manj kot ali enaka 75 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 70 % zneska nad 60 %, čemur se prištejeta dodatni dajatvi iz točk (b) in (c);

(e)	več kot 75 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 90 % zneska nad 75 %, čemur se prištejejo dodatne dajatve iz točk (b), (c) in (d).

Člen 34

Prilagoditev uvozne dajatve za uvoženi surovi sladkor

Če se donos uvoženega surovega sladkorja, kot je določen skladno s točko B III Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razlikuje od donosa, določenega za standardno kakovost, se uvozna dajatev za proizvode iz oznak KN 1701 12 10, 1701 13 10 in 1701 14 10 ter dodatna dajatev za proizvode iz oznak KN 1701 12 10, 1701 12 90, 1701 13 10, 1701 13 90, 1701 14 10 in 1701 14 90, ki se pobere na 100 kilogramov navedenega surovega sladkorja, izračunata tako, da se ustrezna dajatev za surovi sladkor standardne kakovosti pomnoži s korekcijskim koeficientom. Korekcijski koeficient se izračuna tako, da se odstotek donosa uvoženega surovega sladkorja deli z 92.

POGLAVJE 4

HMELJ

Uvoz proizvodov iz sektorja hmelja

Člen 35

Predmet urejanja

1. Dajanje proizvodov iz sektorja hmelja, navedenih v členu 1(2), točka (f), Uredbe (EU) št. 1308/2013, iz tretjih držav v prosti promet v Uniji je pogojeno s predložitvijo dokazila, da so izpolnjene zahteve, določene v členu 190(1) navedene uredbe.

2. Dokazilo iz odstavka 1 se zagotovi s predložitvijo potrdila iz člena 190(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o enakovrednosti).

Člen 36

Uporaba pojmov

V tem poglavju „pošiljka“ pomeni količino proizvoda z enakimi lastnostmi, ki jo pošilja isti pošiljatelj istemu prejemniku istočasno.

V tem poglavju proizvodi iz sektorja hmelja vključujejo hmelj v storžkih oznake KN: 1210 10, hmelj v prahu ali hmeljne pelete oznake KN: 1210 20, hmeljne sokove in ekstrakte oznake KN: 1302 13 00.

Člen 37

Agencije, pooblaščene za izdajanje potrdila o enakovrednosti

1. Potrdila o enakovrednosti, priložena uvoženemu hmelju in hmeljnim proizvodom, izda agencija, ki jo pooblasti tretja država porekla, če pa take agencije v državi porekla ni, jih izda že pooblaščena agencija zunaj države porekla proizvoda.

2. Na podlagi uradnih obvestil pristojnih organov tretjih držav v skladu s členom 190 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Komisija pripravi in posodablja seznam agencij, pooblaščenih za izdajanje potrdil o enakovrednosti v državi porekla hmeljnih proizvodov, ki vsebuje imena ter poštne in elektronske naslove navedenih agencij.

3. Komisija na svojem spletnem mestu javno objavi imena in naslove agencij, ki jih sporočijo pristojni organi tretjih držav.

Člen 38

Potrdilo o enakovrednosti uvoženih proizvodov iz sektorja hmelja

1. Potrdilo o enakovrednosti se izda za vsako pošiljko ter zajema izvirnik in kopijo, pripravljena na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge XIV, v skladu s pravili iz Priloge XVI.

2. Potrdilo o enakovrednosti je veljavno samo, če ga pravilno izpolni in overi ena od agencij s seznama, ki ga Komisija pripravi in objavi v skladu s členom 37(3).

3. Pravilno overjeno potrdilo je tisto, ki prikazuje kraj in datum izdaje, je podpisano in ima žig ali elektronski podpis agencije izdajateljice.

Potrdilo o enakovrednosti se lahko shrani in da na voljo v elektronskem sistemu ELAN, ki ga vzpostavi Komisija.

Člen 39

Označevanje embalaže proizvodov iz sektorja hmelja

1. Vsaka enota embalaže, zajeta v potrdilu o enakovrednosti, vsebuje naslednje podatke v enem od uradnih jezikov Unije:

(a)	opis hmelja ali hmeljnega proizvoda;

(b)	sorto ali sorte;

(c)	državo porekla;

(d)	oznake in številke iz oddelka 9 potrdila o enakovrednosti ali izvlečka.

2. Podatki iz odstavka 1 so v čitljivih, neizbrisnih znakih enotne velikosti na zunanjem delu pakiranja.

Člen 40

Carinski postopek in hranjenje potrdil o enakovrednosti

Kadar se proizvodi iz sektorja hmelja predložijo carini v skladu s členom 139 Uredbe (EU) št. 952/2013 ali najkasneje pred njihovo sprostitvijo v prosti promet v Uniji, se izvirnik povezanega potrdila o enakovrednosti predloži carinskim organom, ki ga sopodpišejo in obdržijo.

Carinski organi posredujejo elektronsko kopijo potrdila o enakovrednosti, če je na voljo, pristojnemu organu države članice, v kateri je proizvod vnesen na carinsko območje Unije.

Kopija sopodpisanega potrdila o enakovrednosti, ki ga je izdal pristojni organ tretje države, se vrne uvozniku, ki jo mora hraniti vsaj tri leta.

Člen 41

Razdelitev pošiljk hmeljnih proizvodov pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji

1. Če je pošiljka, zajeta v potrdilu o enakovrednosti, razdeljena in ponovno odposlana, preden je dana v prosti promet v Uniji, se pripravi izvleček potrdila za vsako novo pošiljko, ki izhaja iz take razdelitve.

Potrdilo o enakovrednosti se nadomesti s potrebnim številom izvlečkov potrdila.

Vsak izvleček potrdila pripravi zadevna stran v enem izvirniku na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge XV, v skladu s pravili iz Priloge XVI, in se pošlje carinskim organom.

2. Carinski organi ustrezno potrdijo izvirnik potrdila o enakovrednosti in sopodpišejo izvirnik izvlečka.

Carinski organ količine, ki so navedene v izvlečkih, v ta namen vnese v temu namenjene oddelke potrdila o enakovrednosti in potrdi navedbo ali, kadar tako določajo nacionalne upravne določbe, količine, ki jih deklarant navede v ustreznih oddelkih.

Carinski organi obdržijo izvirnik potrjenega potrdila o enakovrednosti in sopodpisanega izvlečka, pošljejo kopijo potrjenega potrdila in vsakega sopodpisanega izvlečka pristojnemu certifikacijskemu organu države članice ter vrnejo kopijo posameznega izvlečka zadevnemu izvajalcu.

Člen 42

Razdelitev pošiljk hmeljnih proizvodov po sprostitvi v prosti promet v Uniji

Če se pošiljka proizvodov iz sektorja hmelja ponovno proda ali razdeli, potem ko je bila dana v prosti promet v Uniji, mora biti proizvodu priložen račun ali drug trgovinski dokument, ki ga pripravi prodajalec z navedbo referenčne številke potrdila o enakovrednosti ali izvlečka, skupaj z imenom organa, ki ju je izdal.

Na računu ali trgovinskem dokumentu morajo biti navedene tudi naslednje informacije iz potrdila o enakovrednosti ali, odvisno od primera, izvlečka:

(a)

za hmelj v storžkih:

(i)	opis proizvoda;

(ii)	bruto teža;

(iii)

kraj proizvodnje;

(iv)	leto spravila pridelka;

(v)

sorta;

(vi)	država porekla;

(vii)

označbe in identifikacijske številke, navedene v oddelku 9 potrdila o enakovrednosti;

(b)	za hmeljne proizvode, poleg podatkov, navedenih v točki (a): kraj in datum predelave.

Člen 43

Nadzor uvoženih proizvodov iz sektorja hmelja in poročanje

1. Države članice redno izvajajo naključna preverjanja, s katerimi preverijo, ali hmeljni proizvodi iz oznake KN 1210, ki vstopajo na carinsko območje Unije, da bi se izvažali v skladu s členom 190 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ustrezajo minimalnim tržnim zahtevam za hmelj v storžkih, ki so za ta namen določene v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 1850/2006 (28).

2. Države članice vsako leto do 30. junija poročajo Komisiji o pogostosti, vrsti in rezultatih preverjanj, ki so bila opravljena v letu pred tem datumom. Preverjanja zajemajo vsaj 5 % števila pošiljk hmelja, za katere se v zadevnem letu pričakuje uvoz iz tretje države v zadevno državo članico.

3. Če pristojni organi držav članic ugotovijo, da pregledani vzorci ne ustrezajo minimalnim tržnim zahtevam iz odstavka 1, se zadevne pošiljke ne smejo tržiti v Uniji.

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 44

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 435, 6.12.2021, str. 187.

(3) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(5) Uredba Komisije(ES) št. 3330/94 z dne 21. decembra 1994 o tarifni uvrstitvi določenih perutninskih kosov ter spremembi Uredbe (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( UL L 350, 31.12.1994, str. 52).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 2810/95 z dne 5. decembra 1995 o tarifni uvrstitvi prašičjih trupov in polovic ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o carinski in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( UL L 291, 6.12.1995, str. 24).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (UL L 178, 1.7.2006, str. 24).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 972/2006 z dne 29. junija 2006 o določitvi posebnih pravil za uvoz riža basmati in sistemu prehodnega preverjanja za določanje njegovega porekla (UL L 176, 30.6.2006, str. 53).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 504/2007 z dne 8. maja 2007 o določitvi podrobnih pravil za uporabo režimov dodatnih uvoznih dajatev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 119, 9.5.2007, str. 7).

(10) Uredba Komisije (ES) št. 1375/2007 z dne 23. novembra 2007 o uvozu ostankov od proizvodnje škroba iz koruze iz Združenih držav Amerike (UL L 307, 24.11.2007, str. 5).

(11) Uredba Komisije (ES) št. 402/2008 z dne 6. maja 2008 o podrobnih pravilih za uvoz rži iz Turčije (UL L 120, 7.5.2008, str. 3).

(12) Uredba Komisije (ES) št. 1295/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav (UL L 340, 19.12.2008, str. 45).

(13) Uredba Komisije (ES) št. 1312/2008 z dne 19. decembra 2008 o določitvi pretvorbenih količnikov, stroškov predelave in vrednosti stranskih proizvodov za različne stopnje predelave riža (UL L 344, 20.12.2008, str. 56).

(14) Uredba Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L 187, 21.7.2010, str. 5).

(15) Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2835 z dne 10. oktobra 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o uvozu v sektorjih riža, žit, sladkorja in hmelja ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 3330/94, (ES) št. 2810/95, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 972/2006, (ES) št. 504/2007, (ES) št. 1375/2007, (ES) št. 402/2008, (ES) št. 1295/2008, (ES) št. 1312/2008, (EU) št. 642/2010, (EGS) št. 1361/76, (EGS) št. 1842/81, (EGS) št. 3556/87, (EGS) št. 3846/87, (EGS) št. 815/89, (ES) št. 765/2002, (ES) št. 1993/2005, (ES) št. 1670/2006, (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 1741/2006, (ES) št. 433/2007, (ES) št. 1359/2007, (ES) št. 1454/2007, (ES) št. 508/2008, (ES) št. 903/2008, (ES) št. 147/2009, (ES) št. 612/2009, (EU) št. 817/2010, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1373/2013 (UL L, 2023/2835, 21.12.2023, Eli: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2835/oj)

(16) Sklep Sveta 2004/617/ES z dne 11. avgusta 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Indijo v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženem GATT 1994 (UL L 279, 28.8.2004, str. 17).

(17) Sklep Sveta 2004/618/ES z dne 11. avgusta 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Pakistanom v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženem GATT 1994 (UL L 279, 28.8.2004, str. 23).

(18) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1239 z dne 18. maja 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj (UL L 206, 30.7.2016, str. 44).

(19) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1237 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o sprostitvi in zasegu varščin, položenih za takšna dovoljenja, spremembi uredb Komisije (ES) št. 2535/2001, (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 2336/2003, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 341/2007 in (ES) št. 382/2008 ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 2390/98, (ES) št. 1345/2005, (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 507/2008 (UL L 206, 30.7.2016, str. 1).

(20) Uredba Sveta (ES) št. 2008/97 z dne 9. oktobra 1997 o določitvi nekaterih pravil za uporabo posebnih režimov za uvoz oljčnega olja in nekaterih drugih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Turčije (UL L 284, 16.10.1997, str. 17).

(21) Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1).

(22) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1183 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pošiljanja informacij in dokumentov Komisiji (UL L 171, 4.7.2017, str. 100).

(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (UL L 171, 4.7.2017, str. 113).

(24) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(25) Sklep sveta 2005/476/ES z dne 21. junija 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v zvezi z metodo izračuna dajatev na oluščen riž in o spremembah Sklepov 2004/617/ES, 2004/618/ES in 2004/619/ES (UL L 170, 1.7.2005, str. 67).

(26) Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).

(27) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).

(28) Uredba Komisije (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (UL L 355, 15.12.2006, str. 72).

Leto	Odstotek
2023	12,5
2024 in vsako naslednje leto	0 (dajatve prosto)

Dovoljeno odstopanje	Navadna/trda pšenica	Koruza trdinka
Odstotek beljakovin	–0,7	—
Najmanjša specifična teža	–0,5	–0,5
Največji odstotek nečistoč	+0,5	—
Odstotek steklastih zrn	–2,0	–3,0
Flotacijski indeks	—	+1,0
„—“: ni relevantno.

Proizvod	Navadna pšenica	Koruza
Standardna kakovost	Visoka
Referenčna sorta (vrsta/razred) za borzno kotacijo	Hard Red Spring št. 2	Yellow Corn št. 2
Kotacijska borza	Minneapolis Grain Exchange	Chicago Mercantile Exchange

Canada Western Red Spring (CWRS)	Preskusna teža	Skupna tuja snov, vključno z zrnjem drugih žit
CWRS št. 1	(Min.) 79,0 kg/hl	(Maks.) 0,4 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWRS št. 2	(Min.) 77,5 kg/hl	(Maks.) 0,75 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWRS št. 3	(Min.) 76,5 kg/hl	(Maks.) 1,25 %, vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Western Soft White Spring (CWSWS)	Preskusna teža	Skupna tuja snov, vključno z zrnjem drugih žit
CWSWS št. 1	(Min.) 78,0 kg/hl	(Maks.) 0,75 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWSWS št. 2	(Min.) 75,5 kg/hl	(Maks.) 1,0 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWSWS št. 3	(Min.) 75,0 kg/hl	(Maks.) 1,5 %, vključno z 0,2 % drugih semen

Canada Western Amber Durum (CWAD)	Preskusna teža	Skupna tuja snov, vključno z zrnjem drugih žit
CWAD št. 1	(Min.) 80,0 kg/hl	(Maks.) 0,5 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWAD št. 2	(Min.) 79,5 kg/hl	(Maks.) 0,8 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWAD št. 3	(Min.) 78,0 kg/hl	(Maks.) 1,0 %, vključno z 0,2 % drugih semen
CWAD št. 4	(Min.) 75,0 kg/hl	(Maks.) 3,0 %, vključno z 0,2 % drugih semen

„Zrnje drugih žit“:	V teh razredih so vključeni le oves, ječmen, rž in tritikala.
„Navadna pšenica“:	Pri izvozu navadne pšenice bo Kanadska komisija za žita (Canadian Grain Commission) dostavila dokumentacijo s potrdilom, v katerem bo opredeljen odstotek beljakovin za zadevni tovor.
„Trda pšenica“:	Pri izvozu trde pšenice bo Kanadska komisija za žita (Canadian Grain Commission) dostavila dokumentacijo za potrditev odstotka steklastih zrn in specifične teže (kilogram/hektoliter) zadevnega tovora.