(1)

Bančništvo v senci lahko poveča tveganja za finančno stabilnost. Dovoljenje in nadzor v skladu s pravom Unije zmanjšujeta to tveganje. Zato je primerno določiti, da se subjekti, ki imajo takšno dovoljenje in so pod nadzorom, ne štejejo za subjekte, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci. V ta namen je treba določiti zadevno pravo Unije.

(2)

Med nedavno krizo zaradi COVID-19 so se skladi denarnega trga soočali z resnimi likvidnostnimi težavami. Te so pokazale, da obstoječe bonitetne zahteve v Uniji ne blažijo v celoti tveganj, povezanih s skladi denarnega trga, zlasti v težkih tržnih razmerah, kar lahko privede do povečanega tveganja za finančno stabilnost. Zato bi bilo treba izpostavljenosti do skladov denarnega trga obravnavati kot izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci.

(3)

Alternativni investicijski skladi, ki v veliki meri uporabljajo finančni vzvod, vključujejo dodatna tveganja, za katera se z bonitetnega vidika šteje, da jih zahteve, naložene njihovim upraviteljem premoženja v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), ne zmanjšajo dovolj. Zato je treba zagotoviti, da institucije alternativne investicijske sklade obravnavajo kot subjekte, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, kadar ti subjekti v veliki meri uporabljajo finančni vzvod, dajejo posojila v okviru svojega običajnega poslovanja ali kupujejo izpostavljenosti iz naslova kreditiranja tretjih oseb za svoj račun.

(4)

Institucije za subjekte, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, ne bi smele šteti finančnih institucij, ki se obravnavajo kot institucije za izračun tveganju prilagojenih sredstev v skladu s standardiziranim pristopom iz člena 119(5) Uredbe (EU) št. 575/2013, saj imajo te finančne institucije dovoljenje in so pod nadzorom pristojnih organov ter zanje veljajo bonitetne zahteve, ki so glede zanesljivosti primerljive s tistimi, ki se uporabljajo za institucije.

(5)

Nekateri subjekti so zaradi svoje javne ali poljavne narave ali statusa zadruge izrecno izključeni s področja uporabe Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe (EU) št. 575/2013. Iz tega razloga institucije teh subjektov ne bi smele šteti za subjekte, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci.

(6)

Člen 4 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) nekatere zavarovalnice in pozavarovalnice izključuje iz področja uporabe navedene direktive zaradi njihove velikosti. Ker so ta podjetja mala, ne pomenijo znatnega tveganja za finančno stabilnost. Iz tega razloga institucije teh podjetij ne bi smele šteti za subjekte, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci.

(7)

Dejavnosti kreditnega posredništva subjektov, ki so del nefinančne skupine, ki se izvajajo v imenu drugih subjektov znotraj te nefinančne skupine, so po obsegu omejene. Zato ne predstavljajo znatnega tveganja za finančno stabilnost in zato ne bi smeli biti opredeljeni kot subjekti, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci.

(8)

Subjekti, ki so vključeni v nadzor institucij, za katere veljajo bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, na konsolidirani podlagi, se ne bi smeli opredeliti kot subjekti, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, saj so tveganja teh subjektov zajeta na konsolidirani ravni.

(9)

Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor predstavljajo mednarodno dogovorjena načela in trdno podlago za regulacijo, nadzor, upravljanje in obvladovanje tveganj bančnega sektorja države. Institucija iz tretje države, ki je pridobila dovoljenje in je pod nadzorom nadzornega organa, ki uporablja navedena temeljna načela za učinkovit bančni nadzor, zato ne bi smela predstavljati znatnega tveganja za finančno stabilnost in se ne bi smela opredeliti kot subjekt, ki opravlja dejavnosti bančništva v senci.

(10)

Iz istega razloga se podrejene družbe nadrejene osebe, ki ima dovoljenje in je pod nadzorom v skladu s temeljnimi načeli za učinkovit bančni nadzor, ki so vključene v bonitetno konsolidacijo in nadzor njihove nadrejene osebe na konsolidirani podlagi, ne bi smele šteti za subjekte, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci.

(11)

V točkah 1, 2, 3, 6, 7, 8 in 10 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU so nekatere storitve in dejavnosti naštete kot bančne storitve in dejavnosti. Vendar nekateri subjekti izvajajo druge storitve in dejavnosti, ki so zelo podobne tem bančnim storitvam in dejavnostim, kadar vključujejo spremembo zapadlosti, preoblikovanje likvidnosti, finančni vzvod ali prenos kreditnega tveganja. Te storitve in dejavnosti bi bilo zato treba šteti za bančne storitve in dejavnosti za identifikacijo subjektov, ki opravljajo bančni sistem v senci.

(12)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(13)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –