UREDBA (EU) 2023/2674 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. novembra 2023

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 glede preoblikovanja mreže za računovodske podatke s kmetij v mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za analizo in razvoj kmetijskega sektorja Unije in skupne kmetijske politike so potrebne objektivne, ažurne in ustrezne informacije o uspešnosti in trajnostnosti kmetijskih gospodarstev Unije. Mreža za računovodske podatke s kmetij (FADN) je bila vzpostavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 1217/2009 (3).

(2)	V oceni učinka Komisije, ki je podlaga za zakonodajne predloge iz leta 2018 za skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020, je bila ugotovljena potreba po okrepitvi zbiranja podatkov na ravni kmetij.

(3)

Komisija je v sporočilu z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ naznanila svojo namero, da FADN spremeni v podatkovno mrežo za trajnostnost kmetij, katere namen bo zbiranje podatkov o trajnostnosti na ravni kmetij. Zaradi spremembe bo ta preoblikovana mreža podatkov lahko podpirala razvoj politik, ki temeljijo na dokazih in uspešnosti, ter analizo kmetijskih sektorjev v državah članicah in Uniji kot celoti, s čimer se bo meril napredek in zagotavljale dragocene smernice oblikovalcem politik. Mreža za podatke o trajnostnosti kmetij (FSDN) bo prispevala k analizi okrepljene gospodarske, okoljske in socialne razsežnosti SKP, izboljšanju svetovalnih storitev za kmete in k primerjalni analizi uspešnosti kmetij ter k preglednosti in pravičnosti agroživilske dobavne verige.

(4)

Da bi ciljem SKP iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) dali vsebino in zagotovili, da Unija ustrezno obravnava svoje sedanje in prihodnje izzive, je primerno zajeti tri razsežnosti trajnostnosti kmetijstva Unije, in sicer gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost, zlasti kot je določeno v členih 5 in 6 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Na podlagi člena 11 PDEU je podatke o varstvu okolja treba vključiti v FSDN, da bi prispevali k oceni dodatnih vidikov, povezanih s trajnostnostjo kmetijstva Unije. Poleg tega bi bilo treba za okrepitev povezave z izvajanjem agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 upoštevati okvir ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, s katerim se ocenjuje trajnostnost kmetijskih gospodarstev, in sicer na podlagi treh glavnih vidikov: gospodarskega, okoljskega in socialnega.

(5)	Zgoraj navedeni cilji se lahko dosežejo le s pomočjo mreže Unije za zbiranje podatkov o trajnostnosti kmetij, in sicer FSDN, ki temelji na zbiralcih podatkov, ki že obstajajo v vsaki državi članici in jim zadevne stranke zaupajo.

(6)

Podatki se trenutno zbirajo predvsem za oceno gospodarskih vidikov kmetijskih gospodarstev. Vendar, pa je treba oceniti splošno trajnostnost kmetijskega gospodarstva, tudi na podlagi okoljskih podatkov, povezanih s tlemi, zrakom, vodo in biotsko raznovrstnostjo, ter podatkov, ki zajemajo socialno razsežnost kmetovanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti položaju žensk in mladih kot kmetov in delavcev na kmetijah. V prilogi k Uredbi (ES) št. 1217/2009 je primerno določiti glavne kategorije gospodarskih, okoljskih in socialnih podatkov ter znotraj teh kategorij povezane teme podatkov, ki jih je mogoče zbrati in urediti v FSDN. Te podatkovne teme bi morale biti povezane s potrebami SKP in bi morale biti ustrezne za oceno trajnostnosti kmetijstva in kmetijskih gospodarstev Unije. Da bi se upoštevali prihodnji izzivi glede trajnostnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo navedene priloge, vključno s spreminjanjem tem in dodajanjem novih, pri čemer bi bilo treba upoštevati ustreznost podatkov, ki jih je treba zbrati in urediti, ter upravno breme za nacionalne organe in kmetijska gospodarstva. Poleg tega bi morala Komisija pri dodajanju novih tem določiti minimalno obdobje najmanj enega leta pred začetkom uporabe povezanega izvedbenega akta o spremenljivkah, da se državam članicam zagotovi dovolj časa za pripravo zbiranja podatkov. Poleg tega Komisija ne bi smela dodajati novih tem v prvih treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(7)

Za opis socialne razsežnosti trajnostnosti je treba zbrati nekatere vrste osebnih podatkov oseb, ki delajo v kmetijskem sektorju. Take informacije bi morale podpirati analizo tem, povezanih s specifičnimi cilji SKP iz člena 6(1), točki (g) in (h), Uredbe (EU) 2021/2115. Obdelava takih osebnih podatkov bi morala biti omejena na kategorije podatkov, ki so nujno potrebne za izpolnitev namena Uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je bila spremenjena s to uredbo, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5), zlasti členom 9(1), in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti členom 10(1).

(8)

Komisija bi morala objaviti rezultate analiz o stanju trajnostnosti kmetijstva Unije, zlasti da se omogoči uporaba teh rezultatov za namene primerjalne analize. Svetovalne storitve, ki se zagotavljajo poročevalskim kmetijskim gospodarstvom na podlagi podatkov iz FSDN, so lahko dragocene in zato pomenijo pomembno spodbudo za sodelovanje v FSDN, pod pogojem, da svetovanje temelji na ustreznih podatkih, ki so čim bolj posodobljeni, ob upoštevanju znanstvenega razvoja in najnovejšega razpoložljivega znanja o najboljših praksah. Razširjanje zbirnih podatkov FSDN v zvezi z okoljskimi temami iz Uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je spremenjena s to uredbo, pod pogoji, določenimi v navedeni uredbi, bi moralo biti namenjeno dejavnemu in sistematičnemu razširjanju informacij o okolju javnosti, ki jih zahtevata Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(9)

Člen 8(1), točka (c), Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter člen 4(1), točka (c), Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta (10) državam članicam dajeta možnost, da za statistične raziskave uporabijo druge vire. V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (11) je omenjena uporaba podatkov FADN. Na podlagi teh možnosti ter za ponovno uporabo podatkov in povečanje učinkovitosti je koristno, da se državam članicam omogoči uporaba podatkov FSDN za statistične namene.

(10)

Za zbiranje podatkov za FSDN, katerega obseg je večji od FADN, je primerno prilagoditi sedanje opredelitve pojmov. Zlasti bi bilo treba revidirati opredelitev pojma „kmet“, da se opredeli subjekt, ki je pravno odgovoren za kmetijsko gospodarstvo, opredelitvi pojmov „kmetija“ in „kmetijsko gospodarstvo“ pa bi se morala bolj prilagoditi analitičnim namenom, da se zagotovi skladnost s podobnimi opredelitvami, ki se uporabljajo za statistične namene. Opredelitev pojma „posamezni podatki“ bi morala odražati koncept varstva podatkov fizičnih in pravnih oseb, kadar taki podatki omogočajo neposredno ali posredno identifikacijo teh oseb. Opredelitev pojma „zbirni podatki“ bi se morala jasno nanašati na podatke o več kmetijskih gospodarstvih, kar je glavna značilnost tehnike združevanja.

(11)

Države članice ali pristojni nacionalni organi bi si morali čim bolj prizadevati za posodobitev načinov za zbiranje podatkov. Poleg tega je treba zbirati usklajene podatke in preprečiti podvajanje podatkov, ki so že bili zbrani, na primer s statističnimi podatki o kmetijskih vložkih in proizvodnji ali SKP. Za zmanjšanje upravnega bremena za kmete in zbiralce podatkov z namenom preprečevanja podvajanja zahtev za podatke in zbiranja podatkov ter obogatitev nabora podatkov FSDN bi bilo treba uporabiti načelo, naj se podatki zbirajo enkrat, uporabljajo pa večkrat. Za namene izvajanje tega načela je treba upoštevati Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Poleg tega bi bilo treba spodbujati uporabo digitalnih rešitev, vključno s ponovno uporabo podatkov in souporabo podatkov z drugimi viri in jo vedno obravnavati kot prvo možno rešitev, kadar to prispeva k široki udeležbi kmetov in točnosti zbranih podatkov. V ta namen bi bilo treba preučiti razvoj ali optimizacijo razpoložljivih digitalnih orodij za zbiranje podatkov. Določiti bi bilo treba, da se sistem zbiranja podatkov, ki temelji izključno na pisarnah kmetijskega računovodstva, lahko razširi z namenom zbiranja okoljskih in socialnih spremenljivk

(12)

Da bi se izboljšala učinkovitost priprave poročil s kmetijskih gospodarstev in zmanjšalo breme za poročevalska kmetijska gospodarstva, bi morali imeti organi za zvezo možnost, da pravočasno in brezplačno uporabijo nacionalne vire podatkov, ki se lahko uporabijo za ustrezne podatke za pripravo poročil s kmetijskih gospodarstev, kot so opredeljena in določena v Uredbi (ES) št. 1217/2009, kakor je bila spremenjena s to uredbo. Uporaba takih virov podatkov je potrebna za izvajanje nalog, dodeljenih organom za zvezo. V ta namen je primerno opredeliti načine za dostop do takih virov podatkov in uporabiti druge metode zbiranja podatkov ali inovativne pristope, vključno z vzpostavitvijo mehanizmov sodelovanja med subjekti za obdelavo podatkov v zadevni državi članici. V tej uredbi bi bilo treba določiti seznam ustreznih virov podatkov, ki so na voljo na nacionalni ravni in jih lahko organi za zvezo uporabijo za pripravo poročil s kmetijskih gospodarstev. Za zagotovitev, da seznam ostane posodobljen in ustrezen, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo tega seznama. Zlasti bi bilo treba na ta seznam dodati nabore podatkov, ki izhajajo iz integrirane statistike na ravni kmetij, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2018/1091, in statistike kmetijskih vložkov in proizvodnje, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2022/2379, kadar je izmenjava podatkov iz teh virov podatkov zakonsko omogočena.

(13)

Države članice bi morale poleg podatkov iz poročila s kmetijskega gospodarstva za poročevalska kmetijska gospodarstva Komisiji zagotoviti sredstva za povečanje zmogljivosti za analizo zadev v zvezi s trajnostnostjo, in sicer tako da podatke o poročilih s kmetijskih gospodarstev dopolnijo z vsebino iz podatkov za izvajanje spremljanja in vrednotenja strateških načrtov SKP (DME), pridobljenih v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi člena 133 Uredbe (EU) 2021/2115 ali iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (13), pri tem pa preprečiti povečanje upravnega bremena za države članice in poročevalska kmetijska gospodarstva. Ker se lahko pristopi in metodologije zbiranja podatkov razlikujejo med FSDN in temi drugimi nabori podatkov, na primer v zvezi z opredelitvami in referenčnimi časi, bo morda treba pri analizi podatkov upoštevati vprašanja skladnosti. V zvezi s tem bi bilo treba obveznost držav članic razumeti kot obveznost zagotavljanja podatkov, ki jih vsebujejo ti nabori podatkov, ne pa kot obveznost zagotavljanja popolne skladnosti s FSDN. Da bi bil seznam naborov podatkov čim bolj posodobljen, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo tega seznama naborov podatkov ter dodajanjem novih primernih in ustreznih naborov podatkov, ki so primerni za povezovanje na ravni Unije, pri čemer bi bilo treba upoštevati in ustrezno utemeljiti ustreznost podatkov, ki jih je treba zbrati in urediti, ter upravno breme za države članice in poročevalske kmetije.

(14)

Kar zadeva DME, so primer takih podatkov razčlenjeni podatki o intervencijah SKP. Kar zadeva podatke v IAKS, primeri takih podatkov vključujejo obseg kmetijskih površin, kmetijske rastline, krajinske značilnosti in gospodarjenje z zemljišči na podlagi praks ekološkega kmetovanja. Identifikacijo kmetijskih gospodarstev v DME in IAKS upravljajo organi držav članic na nacionalni ravni s posebnimi identifikatorji. S pomočjo teh identifikatorjev lahko nacionalni organi povežejo take podatke s posameznimi kmetijami. Države članice bi se morale odločiti, ali Komisiji pošljejo navedene povezave ali ustrezne podatke v zvezi s poročevalskim kmetijskim gospodarstvom, vključeno v te nabore podatkov Kadar države članice pošljejo ustrezne podatke, bi morali ti vključevati številko FSDN, da se omogoči združitev ustrezne vsebine s poročili s kmetijskih gospodarstev na ravni Unije. Določiti bi bilo treba način za povezavo teh informacij na ravni posamezne kmetije, tudi v zvezi z varstvom podatkov. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje uporabe podatkov iz teh naborov podatkov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z navedbo podatkov, ki jih je treba pridobiti iz teh naborov podatkov, ter z določitvijo podrobnih pravil o tehničnih specifikacijah in rokih za posredovanje podatkov. Ti podatki bi morali biti povezani z namenom Uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je spremenjena s to uredbo, ter z eno ali več temami iz navedene uredbe.

(15)

Kar zadeva področje spremljanja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1217/2009, bi se morala ohraniti glavna merila za reprezentativnost računovodskih podatkov ter merila za izbor za spremljanja, dodati pa bi se morale dodatne informacije za druge vidike trajnostnosti, ob upoštevanju, da spremljanje, ki izhaja iz tega, morda ne bo reprezentativno glede okoljskih ali socialnih spremenljivk.

(16)

FSDN bi morala temeljiti na prostovoljnem sodelovanju. Vendar pa, glede na to, da se v nekaterih državah članicah pojavljajo težave s sodelovanjem kmetijskih gospodarstev v FSDN, bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo nacionalna pravila za obravnavanje tega vprašanja, ne da bi kmetom naložile kazni. Države članice bi morale spodbujati kmete k sodelovanju v FSDN, tako da bi v posebnem načrtu določile spodbude. Te spodbude bi bile lahko med drugim v obliki finančnih prispevkov, povratnih informacij o uspešnosti kmetije ali svetovanja na podlagi informacij FSDN.

(17)

Preoblikovanje FADN v FSDN bi moralo omogočiti analizo primerjave podatkov poročevalskega kmetijskega gospodarstva z zbirnimi podatki, kadar podatki predstavljajo več poročevalskih kmetijskih gospodarstev in so predstavljeni v obliki povprečij na regionalni ali nacionalni ravni ali ravni Unije ali sektorja. Kar zadeva računovodske podatke, računi kmetijskih gospodarstev tvorijo osnovni vir za vsako oceno njihovih dohodkov ali študijo njihovega poslovanja. Na ravni držav članic bi morala biti na voljo tudi regionalna ali nacionalna povprečja ali povprečja na ravni Unije ali sektorja, da se izboljša poznavanje razmer v kmetijstvu. Prav tako bi moralo biti mogoče, da se zbrani podatki uporabijo za zagotavljanje izboljšanih prilagojenih svetovalnih storitev in povratnih informacij kmetom, da se olajša upravljanje kmetijskih gospodarstev in izboljša njihova trajnostnost.

(18)

Podatki FSDN bi se morali nanašati na kmetijske dejavnosti in druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskimi gospodarstvi, da se omogoči zajetje vseh ustreznih vidikov dejavnosti kmetijskih gospodarstev. Upoštevati bi bilo treba tudi dejavnosti zunaj kmetij kot nujen pokazatelj splošne sposobnosti preživetja in trajnostnosti kmetijskega gospodarstva. V tem primeru bi morala biti razčlenjenost zbranih podatkov strogo omejena na to, kar je potrebno za analizo pomena dejavnosti zunaj kmetij v povezavi s kmetijskimi dejavnostmi. Pri pripravi poročil s kmetijskih gospodarstev se ne bi smeli upoštevati podatki, povezani z zasebnimi sredstvi.

(19)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje poročil s kmetijskih gospodarstev in zlasti primerljivosti podatkov v poročilih s kmetijskih gospodarstev bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opredelitvijo spremenljivk, za katere bi bilo treba zbrati podatke, letom poročanja, obrazcem in obliko poročil s kmetijskih gospodarstev ter pravili za posredovanje podatkov Komisiji. Komisija bi si morala pri opredelitvi teh spremenljivk prizadevati za uporabo obstoječih virov podatkov in analizirati izvedljivost spremenljivk na podlagi podatkov držav članic o možnih virih podatkov in metodah, da bi omejila obremenitev držav članic in poročevalskih kmetijskih gospodarstev. Pri prizadevanjih, da bi bili zbrani podatki primerljivi in uporabni za analitične namene, da se pridobi popoln in enoten nabor podatkov na ravni Unije, je primerno upoštevati posebne okoliščine držav članic, zato bi morale biti dopustne posebne in upravičene izjeme.

(20)

Obstoječi računalniško podprti podatkovni sistem, ki ga je vzpostavila Komisija, bi moral še naprej delovati za prenos in preverjanje podatkov med državami članicami in Komisijo ter za analizo podatkov na ravni posameznih kmetij in na zbirni ravni. Ta računalniško podprti podatkovni sistem bi bilo treba prilagoditi, da se Komisiji ali državam članicam omogoči združevanje podatkov na ravni posameznih kmetij med FSDN in drugimi nabori podatkov (kot sta DME in IAKS). Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega računalniško podprtega podatkovnega sistema bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi pravili o hrambi, obdelavi, ponovni uporabi in souporabi podatkov znotraj Komisije.

(21)

Da bi povečali stopnjo pripravljenosti kmetov do sodelovanja pri zbiranju podatkov in zaščitili posamezne podatke pred nepooblaščeno ali neustrezno uporabo, je treba pojasniti, da bi se morali posamezni podatki uporabljati le za analitične namene, povezane s cilji SKP in trajnostnostjo kmetijstva Unije, in kadar se države članice tako odločijo, za statistične namene. Vsaka druga uporaba posameznih podatkov s strani držav članic ali Komisije, zlasti za kontrole v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116 ali za davčne namene, bi morala biti prepovedana.

(22)

Kadar si Komisija ali organi za zvezo izmenjujejo podatke FSDN in podatke iz drugih naborov podatkov, je izjemno pomembno, da se kmetom, tako fizičnim kot pravnim osebam, zagotovi varstvo podatkov in da zagotovilo, da bodo njihovi posamezni podatki in vse druge posamezne podrobne informacije, ki so bile pridobljene na podlagi Uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je bila spremenjena s to uredbo, anonimizirani, da se prepreči njihova identifikacija. Zato bi bilo treba določiti, da se lahko podatki FSDN in podatki iz drugih naborov podatkov javno objavijo, pod pogojem da so združeni in anonimizirani. V zvezi s podatki iz drugih naborov podatkov bi bilo treba poleg tega pojasniti, da bodo javno objavljeni v zbirni in anonimizirani obliki samo za namene Uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je bila spremenjena s to uredbo, in brez poseganja v pravila o teh naborih podatkov, določena v ustrezni posebni zakonodaji Unije.

(23)

Za raziskovalne namene v interesu znanstvenega napredka na kmetijskem področju v Uniji in za prispevek k obravnavanju izzivov, s katerimi se sooča kmetijstvo Unije, bi bilo treba omogočiti odobritev dostopa do psevdonimiziranih podatkov. Da se zagotovi visoka raven varstva, ki jo zahtevajo ti podatki, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo pravil in pogojev za tak dostop na ravni Unije. Komisija bi morala preden sprejme te delegirane akt pridobiti mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(24)

Komisija in države članice bi morale z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi določiti upravljanje podatkov v zvezi z varstvom posameznih podatkov, da se zagotovi, da se podatki uporabljajo samo za namene Uredbe (ES) št. 1217/2009. Postopke, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo za zagotavljanje skladnosti s členom 24 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 26 Uredbe (EU) 2018/1725, in so z njimi skladni, bi bilo treba uporabljati pri izbiri tehničnih in organizacijskih ukrepov za varstvo podatkov ter ocenjevanju in dokumentiranju takih ukrepov. Poleg tega bi bilo treba uvesti določbe, ki bi osebam, ki sodelujejo v FSDN, prepovedale razkritje posameznih podatkov. Kar zadeva osebne podatke, bi moral biti celoten obseg varstva, vključno s pravicami in obveznostmi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in obdelovalcev podatkov skladen s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

(25)

V skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 se morajo osebni podatki hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili ti podatki zbrani. Uporaba podatkov FSDN in v njih vsebovanih osebnih podatkov bi morala omogočati analizo dolgoročnih trendov na podlagi kazalnikov, kot so upravljanje hranil ali emisije, razvoj katerih je treba oceniti v daljšem časovnem obdobju, da bi sledili naravnim pojavom. Zato bi bilo treba redno izvajati analize, zlasti informacij o okolju. Druge teme, pri katerih se uporabljajo dolgoročne analize, so raba zemljišč in cene, ki zagotavljajo informacije o strukturnih spremembah v kmetovanju. Prav tako bi moralo biti možno izvesti take dolgoročne analize na podlagi souporabe podatkov med različnimi nabori podatkov, vzpostavljenimi s povezavami na individualni ravni. Glede na izzive, s katerimi se bo kmetijstvo Unije lahko soočalo v prihodnosti, bi morala souporaba podatkov povečati razpoložljivost informacij. Takih izzivov trenutno ni mogoče predvideti, zlasti kar zadeva prihodnje potrebe po retrospektivnih študijah, ki jih ni mogoče določiti z zadostno gotovostjo. Zato ni primerno določiti časovne omejitve za uporabo podatkov, temveč podatke hraniti tako dolgo, kot je potrebno za izvedbo analiz časovnih vrst.

(26)

Zbiranje, obdelava in uporaba osebnih podatkov bi morali biti utemeljeni in sorazmerni z nameni zadevnih operacij, med drugim v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov. Velik delež kmetov v Uniji je fizičnih oseb. Informacije, ki so na voljo na podlagi integrirane statistike kmetijskih gospodarstev Unije, kažejo, da je leta 2020 od skupnega števila kmetijskih gospodarstev v Uniji 96 % pripadalo fizičnim osebam. Zato je nujno, da podatki, zbrani prek FSDN, zajemajo fizične osebe, da se zagotovi, da rezultati analize podatkov predstavljajo dejansko stanje v kmetijskem sektorju.

(27)

Za namene obdelave osebnih podatkov na ravni Unije bi bilo treba določiti vloge, povezane z upravljanjem in obdelavo osebnih podatkov. Vloge, povezane z obdelavo podatkov na ravni Unije bi se morale uporabljati od posredovanja teh podatkov Komisiji do poročil s kmetijskih gospodarstev. Države članice bi morale v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 določiti upravljanje osebnih podatkov v svoji jurisdikciji, vključno z vlogami, povezanimi z varstvom podatkov, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se lahko podatki zbirajo za več namenov, od katerih je lahko eden uporaba v poročilih s kmetijskih gospodarstev.

(28)

Glede na to, da je obseg FSDN v primerjavi z FADN večji, je treba prilagoditi pravila o njegovem proračunu. Uredba (EU) 2021/2116 določa, da se vzpostavitev in vzdrževanje kmetijskih računovodskih informacijskih sistemov financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), in sicer kot odhodek v okviru neposrednega upravljanja. Državam članicam bi bilo treba za predložitev ustrezno izpolnjenih poročil s kmetijskih gospodarstev v določenem roku še naprej izplačevati znesek iz EKJS, kar je lahko sorazmerno z obsegom, v katerem ta poročila s kmetijskih gospodarstev zajemajo ustrezne podatkovne vsebine. Poleg tega bi moral EKJS finančno prispevati k izvajanju sistemov držav članic, da se jih uskladi z revidiranim obsegom in upravljanjem FSDN. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje takega financiranja bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo postopka za zneske in prispevke, ki jih je treba plačati državam članicam iz proračuna Unije, vključno z merili za dodelitev finančnih prispevkov.

(29)

Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je bila spremenjena s to uredbo, je pomembno zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)	Ime Odbora za mrežo za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev bi bilo treba spremeniti, da bo odražalo spremembe Uredbe (ES) št. 1217/2009 na podlagi te uredbe.

(31)	Izvedbena pooblastila, prenesena na Komisijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1217/2009, kakor je bila spremenjena s to uredbo, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(32)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitev FSDN, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(33)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 11. avgusta 2022 (16).

(34)	Uredbo (ES) št. 1217/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1217/2009 se spremeni:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „ Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za podatke o trajnostnosti kmetij “;

(2)	naslov poglavja I se nadomesti z naslednjim: „VZPOSTAVITEV MREŽE ZA PODATKE O TRAJNOSTNOSTI KMETIJ“;

(3)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1. Za izpolnitev potreb skupne kmetijske politike (SKP), vključno z oceno njenega učinka na kmetijski sektor, se vzpostavi mreža za podatke o trajnostnosti kmetij (FSDN) za zbiranje in analizo podatkov o trajnostnosti na ravni kmetij, ki zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost (v nadaljnjem besedilu: podatki FSDN). Podatki FSDN se lahko uporabijo pri oceni dodatnih vidikov, povezanih s trajnostnostjo kmetijstva Unije, in obravnavanju izzivov, s katerimi se sooča kmetijstvo Unije.

2. Podatki FSDN zajemajo teme, določene v Prilogi I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a za spremembo Priloge I, da se spremeni seznam teh tem ali dodajo nove. Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje teh delegiranih aktov:

(a)	zagotovi, da so delegirani akti ustrezno utemeljeni in ne ustvarjajo znatnega dodatnega bremena za države članice ali poročevalska kmetijska gospodarstva;

(b)	izvede analize ustreznosti, izvedljivosti in sorazmernosti take spremembe, vključno z razpoložljivostjo in kakovostjo ustreznih virov podatkov, zlasti ustreznih upravnih virov, ter ustrezno upošteva rezultate teh analiz;

(c)	zagotovi, da so dodane nove teme povezane s cilji SKP;

(d)	ne dodaja novih tem do 20. decembra 2028;

(e)	sprejme te delegirane akte, kadar se dodajo nove teme, in sicer vsaj eno leto pred datumom začetka uporabe povezanega izvedbenega akta, kot je navedeno v členu 8(4).

3. Podatki FSDN in podatki iz drugih naborov podatkov iz člena 4a se uporabljajo za izvajanje analiz o stanju trajnostnosti kmetijstva Unije, tudi v obliki, ki omogoča primerjalno analizo. Komisija javno objavi rezultate teh analiz v obliki zbirnih in anonimiziranih podatkov FSDN. Ti podatki se lahko uporabijo, da se zagotovijo primerjalne informacije in svetovanje za kmete, pri čemer je cilj olajšati upravljanje kmetijskih gospodarstev in izboljšati njihovo trajnostnost. Objava rezultatov in uporaba podatkov za namene primerjalne analize ali svetovanja sta v skladu s členom 16.

4. Države članice se lahko odločijo, da bodo podatke FSDN uporabile kot vir podatkov, kot je določeno v členu 8(1), točka (c), Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), členu 4(1), točka (c), Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), Prilogi I k Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) ali drugih aktih, sprejetih na podlagi člena 338(1) PDEU.

(*1) Uredba (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/16/ES (UL L 315, 7.12.2022, str. 1)."

(*2) Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (UL L 200, 7.8.2018, str. 1)."

(*3) Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1).“;"

(4)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	‚kmet‘ pomeni fizično ali pravno osebo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja v Uniji;

(2)	‚kmetija‘ ali ‚kmetijsko gospodarstvo‘ pomeni posamično enoto, tako tehnično in ekonomsko, ki ima eno vodstvo in opravlja gospodarske dejavnosti v kmetijstvu, kakor se ta izraza splošno uporabljata v zvezi s kmetijskimi raziskovanji in popisi Unije;

(3)	‚kategorija kmetijskega gospodarstva‘ pomeni skupino kmetijskih gospodarstev, ki pripadajo isti kategoriji glede na tip kmetovanja in ekonomsko velikost, kot je določeno v tipologiji Unije za kmetijska gospodarstva iz člena 5b;

(4)	‚poročevalsko kmetijsko gospodarstvo‘ pomeni vsako kmetijsko gospodarstvo, za katerega se za namene FSDN pripravi poročilo s kmetijskega gospodarstva;

(5)	‚poročilo s kmetijskega gospodarstva‘ pomeni obrazec, ki se pripravi ali je že pripravljen, s podatki o poročevalskem kmetijskem gospodarstvu, razen povezav in podatkov iz člena 4a(1);

(6)	‚regija mreže za podatke o trajnostnosti kmetij‘ ali ‚regija FSDN‘ pomeni ozemlje države članice ali kateri koli njen del, razmejen za izbor poročevalskih kmetijskih gospodarstev; seznam takih regij je določen v Prilogi I;

(7)	‚zbiralec podatkov‘ pomeni organ za zvezo ali subjekt, ki ga organ za zvezo zadolži za zbiranje podatkov FSDN;

(8)	‚standardni prihodek‘ pomeni standardno vrednost bruto proizvodnje;

(9)	‚osebni podatki‘ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in členu 3, točka 1, Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(10)	‚posamezni podatki‘ pomeni podatke, povezane s poročevalskim kmetijskim gospodarstvom, ki omogočajo neposredno ali posredno identifikacijo kmetijskega gospodarstva ali kmeta in ki so lahko osebni podatki ali podatki o pravnih osebah;

(11)	‚anonimizirani podatki‘ pomeni podatke v obliki, ki onemogoča neposredno ali posredno identifikacijo fizičnih ali pravnih oseb;

(12)

‚psevdonimizirani podatki‘ pomeni posamezne podatke, ki jih brez uporabe dodatnih informacij ni več mogoče pripisati določeni fizični ali pravni osebi, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se posamezni podatki ne pripišejo identificirani fizični ali pravni osebi oziroma fizični ali pravni osebi, ki jo je mogoče identificirati;

(13)	‚zbirni podatki‘ pomeni rezultat kombinacij ali izračunov na podlagi podatkov, povezanih z več poročevalskimi kmetijskimi gospodarstvi.

(*4) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1)."

(*5) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39)“;"

(5)	člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Da se seznam regij FSDN lahko posodobi na podlagi zahteve države članice, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a o spremembi Priloge I v zvezi s seznamom regij FSDN za vsako državo članico.“ ;

(6)	naslov poglavja II se nadomesti z naslednjim: „PODATKI ZA PRIPRAVO POROČIL S KMETIJSKIH GOSPODARSTEV IN PODATKOVNE POVEZAVE“;

(7)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1. Poročila s kmetijskih gospodarstev se pripravijo na podlagi spremljanj, pri katerih lahko države članice, kadar je ustrezno, uporabijo podatke iz virov podatkov iz odstavka 2 in drugih ustreznih virov podatkov ter metode zbiranja podatkov ali inovativne pristope za souporabo in zbiranje podatkov.

2. Organi za zvezo imajo pravico do brezplačnega dostopa do naslednjih virov podatkov in njihove uporabe:

(a)	integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (*6);

(b)	sistema za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (*7);

(c)	registra vinogradov, uvedenega v skladu s členom 145 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*8);

(d)	registrov ekološkega kmetovanja, vzpostavljenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (*9);

(e)	podatkov držav članic za izvajanje spremljanja in vrednotenja strateških načrtov SKP (DME), pridobljenih v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi člena 133 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (*10);

(f)	kadar je ustrezno, evidenc na ravni kmetijskih gospodarstev, zbranih za pripravo akcijskih programov, ki jih pripravijo države članice na podlagi člena 5 Direktive Sveta 91/676/EGS (*11);

(g)	vseh drugih ustreznih virov podatkov, ki so dostopni organom držav članic.

3. Države članice zagotovijo, da imajo organi za zvezo pravico dostopati do podatkov iz odstavka 2 in jih uporabljati. Države članice lahko v ta namen vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja, ki olajšujejo učinkovit dostop do teh virov podatkov in njihovo uporabo. Pravica do dostopa in uporabe se dodeli tudi, kadar organ za zvezo prenese naloge na pravne ali fizične osebe, ki se izvajajo v njegovem imenu.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a za spremembo odstavka 2 tega člena, tako da doda nove ustrezne vire podatkov, ki jih določa pravo Unije.

(*6) Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187)."

(*7) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1)."

(*8) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671)."

(*9) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1)."

(*10) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1)."

(*11) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).“;"

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

1. Poleg poročila s kmetijskega gospodarstva države članice določijo povezave med poročevalskim kmetijskim gospodarstvom in identifikatorji, ki se nanašajo na to kmetijsko gospodarstvo, v naslednjih naborih podatkov:

(a)

DME;

(b)

IAKS.

Države članice pošljejo Komisiji te povezave ali neposredno podatke v zvezi s poročevalskim kmetijskim gospodarstvom, v naborih podatkov iz prvega pododstavka, razen identifikatorjev. Države članice, ki podatke pošljejo neposredno, navedejo številko FSDN poročevalskega kmetijskega gospodarstva.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a za spremembo seznama naborov podatkov iz odstavka 1 tega člena in dodajanje novih ustreznih in relevantnih naborov podatkov. Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje teh delegiranih aktov:

(a)	zagotovi, da so delegirani akti ustrezno utemeljeni in ne ustvarjajo znatnega dodatnega bremena za države članice ali poročevalska kmetijska gospodarstva;

(b)	izvede analize pomembnosti, izvedljivosti, sorazmernosti in kakovosti takih naborov podatkov ter rezultate teh analiz ustrezno upošteva.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih navede podatke, ki jih je treba pridobiti iz naborov podatkov iz odstavka 1 tega člena, ter določi podrobna pravila o tehničnih specifikacijah in rokih za prenos teh podatkov med državami članicami in Komisijo. Ti podatki so povezani z namenom te uredbe, kot je navedeno v členu 1, in z eno ali več temami iz Priloge I. Komisija pri sprejemanju teh izvedbenih aktov upošteva pomembnost teh podatkov in izvedljivost pridobivanja podatkov iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19b(2).

4. Komisija pripravi tehnične smernice o metodologiji za pridobivanje ustreznih podatkov in jih da na voljo državam članicam.“

;

(9)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1. Področje spremljanja zajema kmetijska gospodarstva, katerih ekonomska velikost je enaka ali večja od praga, ki ustreza eni od spodnjih mej razredov ekonomske velikosti v skladu s tipologijo Unije za kmetijska gospodarstva iz člena 5b.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a, ki dopolnjuje to uredbo s pravili za določitev praga iz prvega pododstavka tega odstavka. Ta pravila zagotavljajo, da so kmetije manjše ekonomske velikosti ustrezno zastopane v načrtih za izbor poročevalskih kmetijskih gospodarstev, ki jih določijo države članice v skladu s členom 5a.

Komisija na podlagi podatkov in prispevkov, ki jih predložijo države članice, sprejme izvedbene akte o določitvi praga iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19b(2).

2. Da se kmetijsko gospodarstvo opredeli kot poročevalsko kmetijsko gospodarstvo:

(a)	mora biti zajeto v področje spremljanja iz odstavka 1;

(b)	mora biti reprezentativno za področje spremljanja, skupaj z drugimi kmetijskimi gospodarstvi ter na ravni vsake regije FSDN.

3. Države članice lahko sprejmejo nacionalna pravila za spodbujanje sodelovanja v spremljanjih.

V izjemnih primerih lahko države članice sprejmejo tudi pravila za obravnavo morebitnih primerov, v katerih število poročevalskih kmetijskih gospodarstev, določeno v načrtu za izbor poročevalskih kmetijskih gospodarstev, verjetno ne bo doseženo. Vendar taka pravila ne določajo kazni za kmete.“

;

(10)

člen 5a se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Vsaka država članica pripravi načrt izbora poročevalskih kmetijskih gospodarstev, s katerim se zagotovi reprezentativen vzorec področja spremljanja.“;

(ii)

v drugem pododstavku se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„–	predstavljeni v skladu s tipologijo Unije za kmetijska gospodarstva ter“;

(b)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Komisija na podlagi pravil, sprejetih v skladu z odstavkom 1, in podatkov, ki jih pošljejo države članice, sprejme izvedbene akte o določitvi števila poročevalskih kmetijskih gospodarstev v vsaki državi članici in regiji FSDN. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19b(2).

3. Število poročevalskih kmetijskih gospodarstev, izbranih v vsaki regiji FSDN, je lahko za največ 20 % manjše ali večje od števila, določenega v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 2, če je upoštevano skupno število poročevalskih kmetijskih gospodarstev zadevne države članice.“

;

(11)

v členu 5b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Kmetijska gospodarstva se razvrstijo na enoten način v skladu s tipologijo Unije za kmetijska gospodarstva.

Tipologija za kmetijska gospodarstva se zlasti uporablja za predstavitev podatkov – glede na tip kmetovanja in razred ekonomske velikosti –, zbranih pri raziskovanju strukture kmetij, ki ga izvaja Unija, in v okviru FSDN.“

;

(12)

člen 6 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Vsaka država članica ustanovi državni odbor za FSDN (v nadaljnjem besedilu: državni odbor).“ ;

(b)	v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „4. Države članice z več regijami FSDN lahko za vsako regijo FSDN v njihovi pristojnosti ustanovijo regionalni odbor za FSDN (v nadaljnjem besedilu: regionalni odbor).“ ;

(13)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica imenuje organ za zvezo, katerega naloge so:

(a)	obveščati državni odbor, regionalne odbore in zbiralce podatkov o veljavnem regulativnem okviru in zagotavljati njegovo ustrezno izvajanje;

(b)	pripraviti načrt izbora poročevalskih kmetijskih gospodarstev, ga predložiti državnemu odboru v odobritev in ga nato posredovati Komisiji;

(c)

pripraviti:

(i)	seznam poročevalskih kmetijskih gospodarstev;

(ii)	po potrebi seznam zbiralcev podatkov, ki so sposobni izpolnjevati poročila s kmetijskih gospodarstev;

(d)	pripraviti poročila s kmetijskih gospodarstev;

(e)	preveriti, ali so bila poročila s kmetijskih gospodarstev ustrezno izpolnjena, in po potrebi odpraviti vse odkrite napake ali netočnosti;

(f)	posredovati Komisiji ustrezno izpolnjena poročila s kmetijskih gospodarstev v zahtevanem formatu in v določenem roku;

(g)	poslati povezave ali podatke iz člena 4a(1);

(h)	poslati zahteve za informacije iz člena 17 državnemu odboru, regionalnim odborom in zbiralcem podatkov ter posredovati ustrezne odgovore Komisiji;

(i)

vsakemu poročevalskemu kmetijskemu gospodarstvu čim prej, vendar v vsakem primeru najpozneje štiri mesece po tem, ko Komisija potrdi, da je poročilo s kmetijskega gospodarstva pravilno izpolnjeno, omogočiti, da pri organu za zvezo ali organizaciji, ki jo organ imenuje, pridobi rezultate; rezultati, kadar je možno, vključujejo primerjalne informacije, s katerimi se ti rezultati primerjajo z regionalnimi ali nacionalnimi povprečji ali povprečji na ravni Unije ali sektorja;

(j)	določiti načrt za spodbujanje sodelovanja kmetov v FSDN in ga predložiti Komisiji skupaj z načrtom za izbor poročevalskih kmetijskih gospodarstev;

(k)	dati na voljo, sam organ za zvezo ali organizacija, ki jo imenuje, pridobljene rezultate v obliki zbirnih in anonimiziranih podatkov, na primer na regionalni ali nacionalni ravni, ravni Unije ali sektorski ravni.“

;

(14)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1. Za vsako poročevalsko kmetijsko gospodarstvo se pripravi individualno poročilo s kmetijskega gospodarstva in se v FSDN identificira z enotno nacionalno številko FSDN.

2. Podatki, pridobljeni z vsakim ustrezno izpolnjenim poročilom s kmetijskega gospodarstva, omogočajo, da se:

(a)	opredeli poročevalsko kmetijsko gospodarstvo glede na glavne elemente njegovih dejavnikov proizvodnje;

(b)	opredeli dohodek kmetijskega gospodarstva glede na njegove različne oblike;

(c)	opredeli gospodarski, okoljski in socialni položaj kmetijskega gospodarstva;

(d)	preveri dane informacije na ustrezen način, na primer s pregledi na kraju samem ali kontrolami na daljavo.

3. Podatki v poročilu s kmetijskega gospodarstva se nanašajo na posamezno kmetijsko gospodarstvo in posamezno poročevalsko leto 12 zaporednih mesecev. Ti podatki se nanašajo na kmetijske dejavnosti samega kmetijskega gospodarstva in druge pridobitne dejavnosti, ki so z njim neposredno povezane. Pri pripravi poročil s kmetijskih gospodarstev se ne upoštevajo nobeni podatki, povezani z dediščino, zasebnimi bančnimi računi, lastnino izven kmetijskega gospodarstva, obdavčitvijo posameznika ali zasebnim zavarovanjem.

4. Da bi bili podatki, zbrani na podlagi poročil s kmetijskih gospodarstev, primerljivi ne glede na spremljano poročevalsko kmetijsko gospodarstvo, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za:

(a)	spremenljivke in opredelitve spremenljivk, povezane z eno ali več vsebinami iz Priloge -I;

(b)	začetek in konec poročevalskega leta;

(c)	obrazcem in obliko poročila s kmetijskega gospodarstva;

(d)	metode in roke za posredovanje podatkov Komisiji, vključno z morebitnimi podaljšanji rokov in izjemami za določene spremenljivke, ki se lahko na podlagi utemeljene zahteve odobrijo državi članici;

(e)

pogostost pošiljanja podatkov, ki glede na naravo spremenljivk poteka letno ali manj pogosto.

Komisija pri sprejemanju teh izvedbenih aktov pri dodajanju, spreminjanju ali nadomeščanju spremenljivk v največji možni meri uporabi spremenljivke, ki so na voljo iz obstoječih virov podatkov, in poskrbi, da državam članicam ali poročevalskim kmetijskim gospodarstvom ne povzroči znatnega dodatnega bremena. Komisija pred sprejetjem teh izvedbenih aktov analizira izvedljivost predlaganih spremenljivk, med drugim na podlagi prispevkov držav članic, ki vključujejo razpoložljivost in kakovost novih in obstoječih virov podatkov, morebitno izvajanje novih metod ter finančno breme za države članice in poročevalska kmetijska gospodarstva. O rezultatih te analize razpravlja odbor iz člena 19b(1).

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19b(2).“

;

(15)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

1. Organ za zvezo predloži poročila s kmetijskih gospodarstev in povezave ali podatke iz člena 4a Komisiji prek računalniško podprtega sistema podatkov, ki ga vzpostavi Komisija. Podatki se predložijo v elektronski obliki na podlagi obrazcev, ki so organu za zvezo na voljo prek tega sistema.

2. Komisija sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil o hrambi, obdelavi, ponovni uporabi in souporabi podatkov iz odstavka 1 tega člena znotraj Komisije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19b(2).“

;

(16)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

1. Posamezni podatki, pridobljeni med izvajanjem te uredbe, se uporabljajo samo za opravljanje nalog za namene člena 1 te uredbe. V vsakem primeru države članice in Komisija takih posameznih podatkov ne uporabijo za nobene druge namene, zlasti ne za kontrole v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116 ali za davčne namene.

2. Podatki FSDN in, za namene te uredbe, podatki iz drugih naborov podatkov iz člena 4a se lahko objavijo, če so oboji združeni in anonimizirani.

3. Komisija lahko odobri dostop do psevdonimiziranih podatkov za raziskovalne namene. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a za dopolnitev te uredbe s pravili in pogoji za tak dostop na ravni Unije. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov upošteva potrebo po varstvu posameznih podatkov in zlasti pravila za prenose podatkov prejemnikom, ki se nahajajo zunaj ozemlja Unije, kot je določeno v poglavju V Uredbe (EU) 2016/679 in poglavju V Uredbe (EU) 2018/1725. Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov zaprosi za mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.“

;

(17)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

1. Tako države članice kot Komisija sprejmejo in izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno kar zadeva računalniško podprt podatkovni sistem iz člena 8a, da zagotovijo in dokažejo, da so njihovo zbiranje, obdelava, urejanje in pošiljanje posameznih podatkov omejeni na namene te uredbe.

2. Posamezni podatki se hranijo, dokler so potrebni za izvedbo analiz časovnih vrst.

3. Posamezni podatki se dajo na voljo le osebam, katerih naloge zahtevajo dostop do teh podatkov za namene te uredbe.

4. Prepovedano je, da katera koli oseba, ki sodeluje ali je sodelovala v FSDN, razkrije katere koli posamezne podatke ali katere koli druge posamezne podrobnosti, s katerimi se je seznanila pri opravljanju svojih dolžnosti ali kako drugače naključno pri opravljanju svojih dolžnosti. Države članice in Komisija sprejmejo vse ustrezne ukrepe za obravnavanje kršitev te prepovedi.

Člen 16b

1. Obdelava, upravljanje in uporaba osebnih podatkov, zbranih na podlagi te uredbe, so v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

2. Komisija je upravljalec za obdelavo osebnih podatkov, vključenih v poročila s kmetijskih gospodarstev, od trenutka, ko prejme te podatke. Države članice določijo upravljavca in, kadar je ustrezno, obdelovalca za obdelavo osebnih podatkov iz poročil s kmetijskih gospodarstev, ki zadevajo kmetijska gospodarstva, ki se nahajajo na njihovem ozemlju.“

;

(18)

v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Državni odbor, regionalni odbori, organ za zvezo in zbiralci podatkov morajo, v okviru svojih odgovornosti, dati Komisiji na voljo kakršne koli ustrezne informacije, ki jih lahko ta od njih zahteva v zvezi z opravljanjem njihovih nalog na podlagi te uredbe.

Take zahteve za informacije, naslovljene na državni odbor, regionalne odbore ali zbiralce podatkov, in ustrezni odgovori se pošljejo v pisni obliki prek organa za zvezo.“

;

(19)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

1. Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) financira odhodke, ki zajemajo:

(a)

znesek, ki se plača državam članicam za ustrezno izpolnjena poročila s kmetijskih gospodarstev, poslana v določenem roku, največ v višini največjega števila poročevalskih kmetijskih gospodarstev, določenega v skladu s členom 5a(2); kadar je skupno število ustrezno izpolnjenih in poslanih poročil s kmetijskih gospodarstev za regijo FSDN ali državo članico manjše od 80 % števila poročevalskih kmetijskih gospodarstev, določenega v skladu s členom 5a(2) in (3) za to regijo FSDN ali zadevno državo članico, se znesek za vsako poročilo s kmetijskega gospodarstva iz te regije FSDN ali zadevne države članice zmanjša za 20 %; če je bilo tako zmanjšanje že uporabljeno za dve predhodni zaporedni leti za regijo FSDN ali državo članico, znižanje znaša 25 %;

(b)

vse stroške računalniških podatkovnih sistemov, s katerimi upravlja Komisija za delovanje in razvoj FSDN in za sprejem, preverjanje, obdelavo, interoperabilnost in analizo podatkov, ki jih predložijo države članice; kadar je primerno, ti stroški vključujejo stroške razširjanja rezultatov teh operacij ter stroške študij in razvoja drugih vidikov FSDN.

2. EKJS državam članicam dodeli tudi finančne prispevke, da bi prispeval h kritju stroškov izvajanja držav članic, kadar so za vzpostavitev sistema za zbiranje okoljskih in socialnih spremenljivk na podlagi te uredbe, vključno za usposabljanje in interoperabilnost med sistemi za zbiranje podatkov, potrebne znatne prilagoditve sistema države članice za zbiranje podatkov FADN. Taki prispevki se državam članicam zagotovijo do 31. decembra 2027.

3. Znesek iz odstavka 1, točka (a), se lahko delno ali v celoti izplača kmetom za njihovo sodelovanje v spremljanjih FSDN v skladu z merili za dodelitev, ki jih določijo države članice.

4. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne postopke v zvezi z zneskom iz odstavka 1, točka (a), in prispevki iz odstavka 2. Komisija v izvedbenih aktih v zvezi s prispevki jasno navede, na podlagi katerih meril se morajo ti prispevki dodeliti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19b(2).“

;

(20)

člen 19a se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2), člena 3, člena 4(4), člena 4a(2), člena 5(1), člena 5a(1), člena 5b(2) in (3) ter člena 16(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 19. decembra 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“

;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Prenos pooblastila iz člena 1(2), člena 3, člena 4(4), člena 4a(2), člena 5(1), člena 5a(1), člena 5b(2) in (3) ter člena 16(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“

;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(2), člena 3, člena 4(4), člena 4a(2), člena 5(1), člena 5a(1), člena 5b(2) in (3) ter člena 16(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

;

(21)

člen 19b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19b

1. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje ‚Odbor za mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij‘. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*12).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor o izvedbenih aktih iz člena 4a(3) in člena 8(4), točka (a), te uredbe ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.“

(*12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).’;"

(22)	vstavi se naslednji člen: „Člen 19c Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 20. decembra 2028 predloži poročilo o oceni o izvajanju člena 4a in člena 7(1), točka (g), kadar je primerno, skupaj s predlogom zakonodajnega akta o spremembi člena 19(1), točka (a).“ ;

(23)	besedilo iz Priloge k tej uredbi se vstavi kot Priloga -I.

(24)	naslov Priloge I se nadomesti z naslednjim: „ Seznam regij FSDN “.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 22. novembra 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

P. NAVARRO RÍOS

(1) UL C 75, 28.2.2023, str. 164.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. oktobra 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. novembra 2023.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 328, 15.12.2009, str. 27).

(4) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(5) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(6) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(7) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(8) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Unije (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(9) Uredba (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/16/ES (UL L 315, 7.12.2022, str. 1).

(10) Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (UL L 200, 7.8.2018, str. 1).

(11) Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1).

(12) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(13) Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187).

(14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(15) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(16) UL C 440, 21.11.2022, str. 17.