(1)

Namen Direktive 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je varovati delavce pred tveganji za njihovo varnost in zdravje zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Navedena direktiva vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev, s čimer določa usklajeno raven varovanja pred tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu. Cilj teh minimalnih zahtev je zagotoviti varstvo delavcev na ravni Unije, države članice pa lahko določijo strožje določbe.

(2)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez poseganja v Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki so ugodnejše za zdravje in varnost delavcev pri delu.

(3)

Azbest je zelo nevarna rakotvorna snov, ki še vedno vpliva na različne gospodarske sektorje, kot so sektor prenove stavb, rudarstvo in kamnolomi, sektor ravnanja z odpadki in gašenja požarov, v katerih se delavci soočajo z visokim tveganjem izpostavljenosti. Azbest je razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 1A na podlagi Priloge VI, del 3, k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Glede na evropsko statistiko o poklicnih boleznih je azbest daleč največji vzrok poklicnega raka, saj je v državah članicah za kar 78 % rakavih obolenj, povezanih z delom, priznano, da so povezana z izpostavljenostjo azbestu. Vdihavanje azbestnih vlaken, ki se prenašajo po zraku, lahko povzroči hude bolezni, kot sta mezoteliom in pljučni rak, pri čemer se prvi znaki bolezni lahko pojavijo v povprečju 30 let od trenutka izpostavljenosti, na koncu pa privedejo do smrti, povezanih z delom. Ta direktiva se zato uporablja za vse dejavnosti, tudi pri gradnji, prenovi in rušenju objektov, ravnanju z odpadki ter v rudarstvu in gasilstvu, pri katerih so delavci med svojim delom izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

(4)

V skladu s pristopom „zdravje v vseh politikah“ ima varovanje zdravja delavcev pred izpostavljenostjo azbestu medsektorsko razsežnost ter je relevantno za številne politike in dejavnosti Unije, zlasti na področju okolja, na katerem ravnanje Unije med drugim prispeva k varovanju zdravja ljudi. Unija ima pomembno vlogo tudi na mednarodni ravni, saj naj bi dajala zgled pri preprečevanju bolezni, povezanih z azbestom, ter sodelovala z drugimi mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, da bi dosegli svetovno prepoved azbesta. Poleg tega se ta direktiva uporablja v sinergiji z drugimi pobudami Unije.

(5)

Obstajajo vrste izpostavljenosti azbestu, ki ne izhajajo iz aktivnega ravnanja z azbestom. Take vrste izpostavljenosti vključujejo pasivno izpostavljenost, pri kateri so delavci, ki delajo v bližini osebe, ki dela z materiali, ki vsebujejo azbest, ali v prostorih, kjer se materiali, ki vsebujejo azbest, razgrajujejo v strukturah stavb, izpostavljenih azbestu, in sekundarna izpostavljenost, pri kateri so ljudje izpostavljeni azbestnim vlaknom, ki jih domov prinesejo poklicno izpostavljeni posamezniki, večinoma na oblačilih ali laseh. Tako pasivna kot sekundarna izpostavljenost močno vplivata na zdravje. Čeprav so bile v Uniji prepovedane vse oblike azbesta, je azbest še vedno prisoten v nekaterih objektih, zlasti v stavbah, ki so bile zgrajene pred prepovedjo, zaradi česar lahko pride do poklicne in nepoklicne izpostavljenosti, če se v stavbi materiali, ki vsebujejo azbest, sprostijo ali poškodujejo. Preprečevanje izpostavljenosti azbestu v kakršni koli obliki je zato še vedno nujno. V z zvezi s pasivno izpostavljenostjo delavcev azbestu Direktiva Sveta 89/391/EGS (7) in Direktiva 2009/148/ES od delodajalcev zahtevata, da imajo oceno vseh tveganj za varnost in zdravje delavcev pri delu, tako da opredelijo morebitne nevarnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz pasivne izpostavljenosti azbestu, ter da sprejmejo potrebne preventivne in zaščitne ukrepe za zaščito varnosti in zdravja delavcev, pri čemer je načelo preprečevanja tveganja vedno glavna osnova za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti. V zvezi s sekundarno izpostavljenostjo azbestu ali materialom, ki vsebujejo azbest, so zahteve glede varnosti in zdravja pri delu iz te direktive pomembno sredstvo za preprečevanje take izpostavljenosti.

(6)

Pri ženskah je tveganje za nekatere vrste izpostavljenosti azbestu bistveno večje, vključno s sekundarno izpostavljenostjo. Porazdelitev dejavnosti na delovnem mestu po spolu pomeni dejavnik tveganja za spremljanje, diagnozo, zdravljenje in ugotavljanje bolezni povezanih z azbestom. Za učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje bolezni, ki jih povzroča izpostavljenost azbestu, je zato bistveno, da se upoštevajo s spolom povezane razlike pri izpostavljenosti azbestu in zdravstvenih zapletih po taki izpostavljenosti.

(7)

Glede na novi znanstveni in tehnični razvoj na tem področju je mogoče izboljšati varstvo delavcev, izpostavljenih azbestu, in tako zmanjšati verjetnost, da bi ti delavci, ki so mu izpostavljeni, zboleli za boleznimi, povezanimi z azbestom. Ker je azbest rakotvorna snov, za katero ni mogoče določiti mejne vrednosti, ni mogoče znanstveno opredeliti ravni, pod katero izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov na zdravje. Namesto tega se lahko določi razmerje med izpostavljenostjo in tveganjem, s čimer se olajša določitev mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost) z upoštevanjem sprejemljive ravni presežnega tveganja. Zato bi bilo treba mejno vrednost in metodologijo merjenja revidirati, da bi se z znižanjem ravni izpostavljenosti tveganje zmanjšalo in bi delavce bolje zaščitili pred azbestnimi boleznimi, povezanimi z delom.

(8)

Odstopanja od nekaterih določb Direktive 2009/148/ES na podlagi sporadične izpostavljenosti in izpostavljenosti nizke intenzivnosti, ki jih določa navedena direktiva, ne bi smelo biti mogoče uporabiti za rakotvorne snovi, za katere ni mogoče določiti mejne vrednosti, kot je azbest, ob upoštevanju zahtev glede vodenja evidenc o izpostavljenosti in zdravstvenega nadzora delavcev iz navedene direktive.

(9)

Evropski načrt za boj proti raku, predstavljen v sporočilu Komisije z dne 3. februarja 2021, podpira potrebo po ukrepanju na področju varovanja delavcev pred rakotvornimi snovmi. Boljše varstvo delavcev, izpostavljenih azbestu, je pomembno tudi v okviru zelenega prehoda in izvajanja evropskega zelenega dogovora, vključno zlasti z valom prenove za Evropo, ki se je začel izvajati s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2020. V priporočilih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope, ki je potekala od aprila 2021 do maja 2022, je bil poudarjen tudi pomen poštenih delovnih pogojev, zlasti revizije Direktive 2009/148/ES.

(10)

V okviru vala prenove za Evropo, katerega cilj je razogljičenje stavb, boj proti energetski revščini in povečanje suverenosti Unije z energetsko učinkovitostjo, je bistveno, da se varno odstranjevanje in odlaganje materialov, ki vsebujejo azbest, obravnava prednostno, saj lahko popravilo, vzdrževanje, inkapsulacija ali zapečatenje povzročijo odlog odstranitve, s čimer se lahko ohranijo tveganja izpostavljenosti delavcev. Delodajalci bi zato morali pri ocenjevanju, ali katera od dejavnosti vključuje ali bi lahko vključevala tveganje izpostavljenosti azbestu ali materialom, ki vsebujejo azbest, šteti, da ima popolna odstranitev azbesta prednost pred katero koli drugo rešitvijo, kadar koli je to izvedljivo in koristno za varstvo delavcev. Poleg tega je treba nujno usposobiti delavce, ki so ali ki bodo verjetno izpostavljeni azbestu. Za zagotovitev minimalnih zahtev visoko kakovostnega usposabljanja bi bilo treba v prilogi k Direktivi 2009/148/ES določiti minimalne zahteve glede usposabljanja, vključno s posebnimi zahtevami za delavce specializiranih podjetij za odstranjevanje azbesta.

(11)

Zavezujoča mejna vrednost za azbest, ki se ne sme preseči, je pomemben sestavni del splošne ureditve za varstvo delavcev, določene z Direktivo 2009/148/ES, poleg ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganja ter zagotavljanja ustrezne opreme za zaščito dihal in druge osebne varovalne opreme.

(12)

Mejno vrednost za azbest iz Direktive 2009/148/ES bi bilo treba revidirati ob upoštevanju ocen Komisije ter najnovejših znanstvenih dokazov in tehničnih podatkov. Za uvedbo revidirane mejne vrednosti so potrebni okrepljeni preventivni in zaščitni ukrepi v državah članicah.

(13)

V tej direktivi bi bilo treba določiti revidirano mejno vrednost glede na razpoložljive informacije, vključno z najnovejšimi znanstvenimi dokazi o učinkih na zdravje in tehničnimi podatki, na podlagi poglobljene ocene socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Te informacije bi morale temeljiti na mnenjih Odbora za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in na mnenjih Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenega s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (9).

(14)

Sedanje razpoložljive tehnologije za merjenje azbestnih vlaken ne omogočajo meritve pri zelo nizkih koncentracijah, pri katerih se štejejo tanka vlakna. Za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja delavcev ob ustreznem upoštevanju izvedljivosti merjenja pri uporabi takih tehnologij je zato treba izbrati, ali se štejejo tanka vlakna ali pa se uporabljajo meje nizke koncentracije. Nekatere države članice so se odločile za nižjo mejno vrednost, pri kateri se tanjša vlakna ne štejejo, druge pa so se odločile za višjo mejno vrednost in štetje tankih vlaken. Da bi zagotovili uravnotežen pristop, bi bilo treba določiti različne mejne vrednosti glede na velikost vlaken ob upoštevanju namena merjenja azbestnih vlaken v zraku, in sicer vlaken s širino med 0,2 in 3 mikrometri ter, od trenutka tehnološkega prehoda na elektronsko mikroskopijo, vlaken s širino manjšo od 0,2 mikrometra.

(15)

Ob upoštevanju ustreznega strokovnega znanja in uravnoteženega pristopa, ki hkrati zagotavlja ustrezno zaščito delavcev na ravni Unije, bi bilo treba določiti revidirane mejne vrednosti, ki bi morale biti glede na metodo štetja vlaken, ki se uporablja v določeni državi članici, v višini 0,002 vlakna na cm3, kadar se štejejo vlakna s širino med 0,2 in 3 mikrometri, ali 0,01 vlakna na cm3, kadar se štejejo tudi vlakna širine manj kot 0,2 mikrometra v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA).

(16)

Komisija je opravila dvostopenjsko posvetovanje med socialnimi partnerji na ravni Unije v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Posvetovala se je tudi s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, ki je sprejel mnenje, v katerem so navedene informacije za uspešno izvajanje revidiranih možnosti za mejno vrednost. Evropski parlament je 20. oktobra 2021 sprejel resolucijo (10), v kateri je pozval k predlogu za posodobitev Direktive 2009/148/ES, da bi okrepili ukrepe Unije za varstvo delavcev pred nevarnostjo azbesta.

(17)

Čeprav optična mikroskopija ne omogoča štetja najtanjših vlaken, škodljivih za zdravje, je trenutno najpogosteje uporabljena metoda za redno merjenje azbesta. Ker je s fazno-kontrastno mikroskopijo mogoče izmeriti mejno vrednost v višini 0,01 vlakna na cm3, prehodno obdobje za izvajanje te mejne vrednosti ni potrebno. V skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu bi bilo treba uporabiti sodobnejšo in občutljivejšo metodo, ki temelji na elektronski mikroskopiji, ali kako drugo metodo, ki daje enakovredne ali boljše rezultate, pri tem pa upoštevati potrebo po ustreznem obdobju tehnične prilagoditve in večji skladnosti med različnimi metodologijami, ki se trenutno uporabljajo v Uniji. Da bi zagotovili dovolj časa za izpolnitev novih zahtev v zvezi z meritvami azbestnih vlaken, bi moralo obdobje za prenos trajati šest let. Komisija lahko države članice podpira in jim pomaga v zvezi z nadomestitvijo metodologije, zlasti z oblikovanjem smernic.

(18)

Merjenje azbestnih vlaken v zraku z analitskimi metodami, ki temeljijo na elektronski mikroskopiji, bi pomenilo znatno izboljšanje spremljanja azbesta, saj bo omogočilo štetje tanjših vlaken. Prehod na elektronsko mikroskopijo ali na katero koli drugo metodo, ki daje enakovredne ali natančnejše rezultate, bi lahko privedel do opredelitve veliko večjega števila vlaken, kot jih je mogoče zaznati s fazno-kontrastno mikroskopijo. Države članice in delodajalci potrebujejo čas, da pridobijo izkušnje s štetjem vlaken z elektronsko mikroskopijo, izvedejo izboljšane preventivne ukrepe in zberejo nove podatke o izpostavljenosti, ki izhajajo iz kombinirane uporabe mejne vrednosti in metode, ki temelji na elektronski mikroskopiji. Te izkušnje bodo pomembne, da se omogoči ocena izvedljivosti nadaljnjega zmanjšanja mejnih vrednosti.

(19)

Vzorčenje azbesta bi moralo odražati izpostavljenost posameznega delavca azbestu. Zato bi bilo treba vzorce jemati v rednih časovnih presledkih med specifičnimi operativnimi fazami v reprezentativnih in realnih okoliščinah, ko so delavci izpostavljeni azbestnemu prahu.

(20)

Ob upoštevanju zahtev glede zagotavljanja čim manjše izpostavljenosti, določenih v direktivah 2009/148/ES in 2004/37/ES, bi morali delodajalci zagotoviti, da se tveganja, povezana z izpostavljenostjo delavcev azbestu pri delu, zmanjšajo na najnižjo možno raven in v vsakem primeru na tako nizko raven, kot je še tehnično izvedljiva.

(21)

Posebni nadzorni in previdnostni ukrepi, vključno z najnovejšo tehnologijo, so potrebni za delavce, ki so ali so verjetno izpostavljeni azbestu, da bi koncentracijo azbestnih vlaken v zraku znižali na najnižjo možno koncentracijo pod mejno vrednostjo, kot je še tehnično mogoča, z ukrepi, kot so sesanje prahu pri viru ter čiščenje in vzdrževanje prostorov. Za delo v zaprtem prostoru so potrebni posebni ukrepi za zaščito delavcev, kot so preprečevanje prahu, oskrba s svežim zrakom in uporaba filtrov HEPA. Obvezen postopek dekontaminacije za delavce in poostrene zahteve glede usposabljanja v ta namen sta pomembna elementa, ki bi znatno prispevala k zmanjšanju tveganj, povezanih s tako izpostavljenostjo.

(22)

Pomembni so preventivni ukrepi za varovanje zdravja delavcev, izpostavljenih azbestu, in zaveza, predvidena za države članice, v zvezi z nadzorom njihovega zdravja, zlasti nadaljevanje zdravstvenega nadzora po koncu izpostavljenosti. Prilogo I k Direktivi 2009/148/ES, ki zadeva zdravstveni nadzor delavcev, bi bilo treba posodabljati na podlagi obstoječega znanja o boleznih, ki se lahko pojavijo zaradi izpostavljenosti azbestu. Pomembno je, da se Priloga I redno revidira, da se upošteva razvoj znanstvenih spoznanj.

(23)

Sistem obveščanja je pomemben, saj pristojnim organom držav članic omogoča nadzor nad deli, med katerimi se lahko sprošča azbest, in jim, kadar je primerno, omogoča ukrepanje za zaščito vključenih delavcev.

(24)

Delodajalci bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe za opredelitev materialov, ki vsebujejo azbest, če je primerno, s pridobitvijo informacij od lastnikov prostorov in drugih virov informacij, vključno z ustreznimi registri. Če take informacije niso na voljo, bi moral delodajalec zagotoviti, da kvalificirani izvajalec v skladu z nacionalnim pravom in prakso pregleda materiale, ki vsebujejo azbest, in pred začetkom dela pridobiti rezultate takega pregleda. Delodajalec bi moral na podlagi prejetih informacij pred začetkom vsakega projekta za odstranjevanje azbesta, ali vsakega rušenja, vzdrževanja ali obnove evidentirati informacije o prisotnosti ali domnevni prisotnosti azbesta v stavbah, ladjah, zrakoplovih ali drugih objektih, zgrajenih pred začetkom veljavnosti prepovedi države članice o uporabi azbesta. Pomembno je, da delodajalci te informacije sporočijo delavcem, ki bi lahko bili izpostavljeni azbestu zaradi dela z njim, vzdrževalnega dela ali drugih dejavnosti. Ugotavljanje prisotnosti materialov, ki vsebujejo azbest, delodajalca ne bi smelo oprostiti od obveznosti, da izvede oceno tveganja, kot je določeno v tej direktivi.

(25)

Direktivo 2009/148/ES bi bilo treba redno posodabljati, da bi se v njej upoštevali najnovejša znanstvena spoznanja in tehnični napredek. V vsaki taki posodobitvi bi bilo treba upoštevati oceno različnih vrst azbestnih vlaken in njihovih škodljivih učinkov na zdravje. Komisija bi morala v okviru naslednje ocene na podlagi člena 22 navedene direktive oceniti potrebo, ali je treba razširiti področje uporabe navedene direktive, zlasti glede erionita, ribekita, vinhita, rihterita in fluoro-edenita, pa tudi ali so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev zaščite pred sekundarno izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, ki vsebuje rezultate njene ocene, po posvetovanju s socialnimi partnerji. Poročilu bi moral biti, če je primerno, priložen zakonodajni predlog za spremembo Direktive 2009/148/ES.

(26)

Zagotoviti je treba zadostno in usmerjeno tehnično podporo za pomoč delodajalcem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri izvajanju te direktive.

(27)

Podjetja bi morala pred izvajanjem rušenja ali odstranjevanja azbesta od pristojnih organov pridobiti dovoljenja, ki so obnovljiva v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

(28)

Gasilci in osebje služb za ukrepanje ob nesrečah so pri svojem delu izpostavljeni azbestu. Zato je pomembno, da delodajalci teh delavcev v skladu s to direktivo ocenijo tveganje izpostavljenosti delavcev azbestu in sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito varnosti in zdravja teh delavcev. Da bi delodajalce podprli pri sprejemanju takih ukrepov, je pomembno, da Komisija pripravi smernice, ki upoštevajo posebnosti dejavnosti teh delavcev in informacije v zvezi s tveganji zaradi njihove izpostavljenosti. Take smernice bi morale temeljiti na najboljših praksah, ki so na voljo v državah članicah, in na posvetovanju z ustreznimi deležniki. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti bolj sistematično izmenjavo primerov najboljših praks med državami članicami.

(29)

Pomembno je, da Komisija v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu pripravi in izda smernice najpozneje dve leti od datuma začetka veljavnosti te direktive, da s tem olajša izvajanje te direktive. Te smernice bi morale po potrebi vključevati sektorske rešitve. Te smernice bi morale vključevati tudi navodila za delodajalce o tem, kako pri ocenjevanju tveganja izpostavljenosti azbestu ali materialom, ki vsebujejo azbest, dati prednost odstranitvi azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest, pred drugimi oblikami ravnanja z azbestom. Te smernice bi bilo treba, če je primerno, pregledati vsakih pet let, zlasti ob upoštevanju tehnološkega in znanstvenega razvoja na področju tehnologije za prepoznavanje, merjenje in opozarjanje na azbest.

(30)

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini povzroča trpljenje Ukrajincev, pa tudi znatno škodo na infrastrukturi, stanovanjih in grajenem okolju na splošno. Ukrajina je uporabo azbesta prepovedala šele leta 2017, zato je s prihodnjo obnovo države povezano precejšnje tveganje za delavce, zlasti tiste, ki so v stiku z ruševinami. Zato je pomembno, da delodajalci Unije pri izvajanju obnovitvenih dejavnosti v tretjih državah na ustrezen način upoštevajo tveganja za delavce zaradi izpostavljenosti azbestu.

(31)

Toplotnih prenov stavb bo kmalu vse več, zato je nujno treba podpreti raziskave in razvoj, da bi zagotovili najvišjo možno raven varstva delavcev, ki so ali ki so lahko izpostavljeni azbestu.

(32)

Ker cilja te direktive, in sicer varovanja delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti azbestu pri delu, vključno s preprečevanjem takih tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(33)

Direktivo 2009/148/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 1(1) se doda naslednji pododstavek:

„Določbe Direktive 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (*1) se uporabljajo, kadar so ugodnejše za zdravje in varnost delavcev pri delu.

(*1)  Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).“;"

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

(*2)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1)."

(*3)  Številka po mednarodnem seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS).“;"

(3)

člen 3 se spremeni:

(4)

v členu 4(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V obvestilu je vsaj kratek opis:

Države članice zagotovijo, da pristojni organi hranijo informacije iz točke (d) drugega pododstavka v skladu z nacionalnim pravom le toliko časa, kolikor je potrebno za zagotovitev, da so delavci, ki opravljajo delo, povezano z azbestom, ustrezno usposobljeni, ob ustreznem upoštevanju dolgoročnih učinkov azbesta na zdravje delavcev.“;

(5)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

(*4)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“;"

(6)

člen 7 se spremeni:

(7)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 10 se spremeni:

(9)

v členu 11 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Pred začetkom rušenja, vzdrževalnih ali obnovitvenih del v prostorih, zgrajenih pred datumom začetka veljavnosti prepovedi države članice o uporabi azbesta, delodajalec sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje, kateri materiali verjetno vsebujejo azbest, zlasti tako, da pridobi podatke od lastnikov prostorov, drugih delodajalcev in drugih virov, vključno z ustreznimi evidencami. Če take informacije niso na voljo, delodajalec zagotovi, da kvalificirani izvajalec v skladu z nacionalnim pravom in prakso pregleda materiale, ki vsebujejo azbest, in pred začetkom dela pridobi rezultate takega pregleda. Delodajalec na zahtevo in samo za namen izpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka da na voljo drugemu delodajalcu vse informacije v okviru takega pregleda.“;

(10)

v členu 12 se prvi odstavek spremeni:

(11)

v členu 13(2), drugi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(12)

člen 14 se spremeni:

(13)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

(14)

v členu 18 se črta odstavek 1;

(15)

vstavi se naslednji člen:

(16)

člen 19 se spremeni:

(17)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

(18)

vstavi se naslednji člen:

(19)

v Prilogi I se točka 1 nadomesti z naslednjim:

(20)

besedilo iz Priloge k tej direktivi se vstavi kot Priloga Ia.