European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2023/2585

20.11.2023

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/2585

z dne 6. oktobra 2023

o izboljšanju stopnje vračanja rabljenih in odpadnih mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov in prenosnih računalnikov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) je eden najhitreje rastočih tokov odpadkov v Uniji, ki se trenutno povečuje za 2 % letno, kar v primeru neprimerne obdelave povzroča hudo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Leta 2019 je bilo v Evropi (1) v povprečju ustvarjenih 16,2 kg OEEO na prebivalca, v Uniji pa je bilo leta 2020 ločeno zbranih (2) približno 10,5 kg OEEO na prebivalca, da bi se primerno obdelala v skladu s členom 8 Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter reciklirala. Od te ločeno zbrane OEEO je posebej majhen delež majhne potrošniške elektronike, kot so mobilni telefoni, tablični računalniki, prenosni računalniki in njihovi polnilniki. Stopnja zbiranja mobilnih telefonov v državah članicah naj bi na primer znašala manj kot 5 %, po ocenah pa naj bi se v gospodinjstvih po vsej Uniji hranilo 700 milijonov neuporabljenih in odpadnih mobilnih telefonov.

(2)

Poleg tega sta zbiranje in recikliranje majhne potrošniške elektronike še posebej zahtevna, saj se neustrezno odlaga s komunalnimi gospodinjskimi odpadki, nezakonito izvaža ali kako drugače neprimerno obdeluje. Stopnja recikliranja mobilnih telefonov v Uniji se na primer ocenjuje na 12 % do 15 %.

(3)

Mala potrošniška elektronika, kot so mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki, ima sama po sebi veliko vrednost za krožno gospodarstvo, saj vsebuje veliko različnih materialov, vključno s pomembnimi kritičnimi surovinami, ki jih je ob učinkovitem ravnanju z odpadki mogoče reciklirati ali predelati. Krožni modeli, kot so ponovna uporaba, popravilo ali ponovna izdelava male potrošniške elektronike ter recikliranje dragocenih in kritičnih surovin, ki jih vsebuje, zato prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov s ponovno vključitvijo izdelkov, sestavnih delov in sekundarnih surovin v gospodarstvo. Poleg tega lahko popravilo in ponovna uporaba električne in elektronske opreme ter priprava za ponovno uporabo in recikliranje OEEO spodbudijo nastanek zelenih delovnih mest v krožnem gospodarstvu. Dejavnosti ponovne uporabe električne in elektronske opreme lahko na primer ustvarijo od 60 do 140 delovnih mest na 1 000 ton, zbranih z namenom ponovne uporabe (4).

(4)

Ob upoštevanju življenjske dobe majhne potrošniške elektronike, kot so mobilni telefoni, tablični računalniki ali prenosni računalniki, so njihovi vplivi na okolje in družbo povezani predvsem s fazo proizvodnje. Pridobivanje materialov, vključno s proizvodnjo kovin in rudarjenjem kritičnih surovin (5), kot so platinske kovine, kobalt, indij, antimon, berilij, litij, kovine redke zemlje, volfram in tantal, je pogosto povezano z znatnimi vplivi na okolje, zdravje in družbo. Povezani vplivi na okolje in javno zdravje vključujejo vplive, ki izhajajo iz emisij onesnaževal zraka in toplogrednih plinov, uporabe nevarnih snovi in nastajanja odpadkov, medtem ko socialni učinki rudarjenja kritičnih surovin vključujejo učinke, kot so družbeni konflikti, kršitve človekovih pravic, delo otrok ali razlastitev zemlje (6). Uporaba načel krožnosti v celotnem življenjskem ciklu in podaljšanje življenjske dobe majhne potrošniške elektronike lahko zato prineseta znatne koristi v smislu učinkovite rabe virov, razogljičenja in odpravljanja onesnaževanja ter podpiranja trga sekundarnih surovin.

(5)

Recikliranje in predelava kritičnih surovin, ki jih vsebuje majhna potrošniška elektronika, sta zlasti pomembna zaradi naraščajočega svetovnega povpraševanja po takih materialih in morebitnih motenj v oskrbi. Poleg tega se Unija trenutno skoraj izključno zanaša na uvoz številnih od navedenih surovin. Izboljšanje količine in kakovosti zbiranja majhne potrošniške elektronike z dobro delujočimi sistemi jemanja nazaj, ki potrošnikom omogočajo, da vrnejo naprave, ko postanejo odpadki ali se ne uporabljajo več, je zato ključnega pomena za gospodarsko predelavo povezanih sestavnih delov in materialov.

(6)

V sporočilu Komisije iz leta 2019 v zvezi z evropskim zelenim dogovorom (7) je poudarjeno, da se mora prehod na krožno gospodarstvo osredotočiti na sektorje z intenzivno porabo virov, kot je elektronski sektor. Med ustreznimi predlaganimi ukrepi je bila ocena koristi podpore sistemom jemanja nazaj za spodbujanje vračanja neželenih naprav, kot so mobilni telefoni, tablični računalniki in polnilniki. To je podrobneje opisano v sporočilu Komisije iz leta 2020 o akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (8), ki poziva k izboljšanju zbiranja in obdelave OEEO, vključno s preučitvijo možnosti za sisteme jemanja nazaj za rabljene in odpadne mobilne telefone, tablične računalnike in polnilnike. Poleg tega sporočilo Komisije iz leta 2021 v zvezi z akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje (9) poziva k preprečevanju nastajanja odpadkov in visoki kakovosti recikliranja, kar podpira cilje Unije v zvezi z učinkovito rabo virov, hkrati pa priznava, da je OEEO med najhitreje rastočimi tokovi odpadkov.

(7)

Cilj predlagane uredbe o zanesljivi oskrbi s kritičnimi surovinami (10) je zagotoviti okvir za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami v Uniji. Namenjena je zagotavljanju podpore strateškim projektom, tudi na področju recikliranja, in se osredotoča na povečanje zbiranja rabljenega blaga in tokov odpadkov, ki vsebujejo ustrezne količine kritičnih surovin.

(8)

Uredba Komisije (EU) 2023/1670 (11) vsebuje pravila za izboljšanje energijske učinkovitosti, trajnosti, lažje popravilo in recikliranje pametnih telefonov, mobilnih telefonov, ki niso pametni telefoni, brezžičnih telefonov in preklopnih tabličnih računalnikov. Zlasti zahteve glede razpoložljivosti nadgradenj različice operacijskega sistema, funkcionalnosti brisanja in prenosa podatkov ter informacij o količini nekaterih kritičnih surovin (kobalta, tantala, neodima in zlata) ter o odstotku reciklirane vsebine (če so na voljo) imajo v sinergiji s tem priporočilom cilj spodbujati ponovno uporabo in recikliranje mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov.

(9)

OEEO, vključno z odpadki majhne potrošniške elektronike, ureja Direktiva 2012/19/EU. Člen 3(1), točka (e), Direktive 2012/19/EU določa opredelitev pojma „odpadna električna in elektronska oprema“, medtem ko je v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12)„odpadek“ opredeljen kot „vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči“.

(10)

Direktiva 2012/19/EU države članice zavezuje, da zagotovijo zmanjšanje odstranjevanja OEEO v obliki nesortiranih komunalnih odpadkov, doseganje visoke ravni ločenega zbiranja in primerno obdelavo vse ločeno zbrane OEEO. Navedena direktiva določa letni cilj zbiranja OEEO v višini 65 %, ki se uporablja od leta 2019, na podlagi povprečne teže električne in elektronske opreme, dane na trg v predhodnih treh letih v vsaki državi članici, ali cilj 85 % povprečne letne teže OEEO, nastale na ozemlju vsake države članice. Poleg tega navedena direktiva določa minimalne cilje za predelavo, vključno s ciljem recikliranja in priprave za ponovno uporabo za različne kategorije električne in elektronske opreme.

(11)

Direktiva 2012/19/EU določa tudi posebne obveznosti glede jemanja nazaj, da se zagotovi ločeno zbiranje OEEO. Države članice morajo zagotoviti vzpostavitev sistemov, ki omogočajo brezplačno vračanje gospodinjske OEEO. Distributerji morajo sprejeti vrnjeno OEEO, kadar prodajajo podobno električno in elektronsko opremo. Distributerji morajo v maloprodajnih trgovinah določene velikosti (13) omogočiti tudi brezplačno zbiranje zelo majhne OEEO od končnih uporabnikov, pri čemer končnemu uporabniku ni treba kupiti električne in elektronske opreme enakovredne vrste, razen če ocena pokaže, da so alternativni obstoječi sistemi zbiranja verjetno vsaj enako učinkoviti.

(12)

V skladu s členom 14(2) Direktive 2012/19/EU države članice zagotovijo, da si uporabniki električne in elektronske opreme v zasebnih gospodinjstvih priskrbijo potrebne informacije o sistemih vračanja in zbiranja, ki so jim na voljo, s spodbujanjem usklajevanja informacij o razpoložljivih zbirnih mestih.

(13)

Čeprav je bil od prve direktive v zvezi z OEEO, tj. Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), ki je bila sprejeta leta 2003, dosežen določen napredek, še večji pa po sprejetju Direktive 2012/19/EU, so stopnje priprave za ponovno uporabo, zbiranje in predelavo odpadkov iz majhne potrošniške elektronike v državah članicah še vedno nizke. Znatne količine take majhne potrošniške elektronike, funkcionalne in odpadne, se zaradi svoje majhnosti hranijo v gospodinjstvih, uporabljajo pa se za varnostno kopiranje ali shranjevanje podatkov ali se hranijo zaradi njihovega potenciala za nadaljnjo prodajo. Pomanjkanje informiranosti o razpoložljivih možnostih jemanja nazaj skupaj s pomisleki glede zasebnosti osebnih podatkov pri vračanju takih naprav za možno ponovno uporabo prav tako prispeva k nizkim stopnjam vračanja.

(14)

Da bi Komisija opredelila vprašanja v zvezi z ravnanjem z OEEO v državah članicah in jih podprla pri reševanju takih vprašanj, je izvedla pobudo o spodbujanju skladnosti OEEO, pri čemer je državam članicam predložila priporočila v pomoč pri povečanju zbiranja OEEO (15). Ta priporočila vključujejo zlasti, naj države članice razvijejo zadostno infrastrukturo, da lahko potrošniki zavržejo OEEO in potrošnike obvestijo o razpoložljivih možnostih vračanja. To vključuje zagotavljanje, da distributerji izpolnjujejo svoje obveznosti jemanja nazaj iz člena 5 Direktive 2012/19/EU, in možnost, da potrošniki naprave vrnejo brezplačno.

(15)

V študiji, ki jo je Komisija izvedla leta 2022, da bi preučila možnosti v Uniji za sisteme vračanja mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov ter druge majhne električne in elektronske opreme (16), je bil opredeljen sklop ukrepov politike za izboljšanje stopnje vračanja take rabljene in odpadne male potrošniške elektronike, zlasti s finančnimi spodbudami, regulativnimi ukrepi in izboljšanjem priročnosti za potrošnike. Taki ukrepi posamezno ali v kombinaciji bodo verjetno izboljšali učinkovitost sistemov jemanja nazaj za predelavo majhne potrošniške elektronike.

(16)

Dovoliti bi bilo treba, da sisteme jemanja nazaj lahko upravljajo distributerji, ponudniki telekomunikacij, zasebna podjetja, socialna podjetja in subjekti socialnega gospodarstva, dobrodelne organizacije, proizvajalci električne in elektronske opreme ali organizacije, ki v njihovem imenu izvajajo obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca (organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev), ter spletne platforme.

(17)

Uporaba finančnih spodbud v obliki popustov, vrednotnic, kavcijskih sistemov in denarnih nagrad, ki so na voljo potrošnikom pri vračanju njihovih naprav, je bila opredeljena kot učinkovit ukrep za izboljšanje stopnje vračanja odpadkov in rabljenih naprav. Kot je navedeno v obstoječih sistemih jemanja nazaj, je finančna nagrada odvisna od tega, ali je naprava primerna za ponovno uporabo ali pa jo je treba reciklirati. Rabljene naprave, ki so primerne za ponovno uporabo, popravilo in obnovo, imajo višjo vrednost pri nadaljnji prodaji in se zato razlikujejo od odpadnih, ki se zbirajo za recikliranje. Ciljno usmerjene ponudbe finančnih nagrad omogočajo učinkovito zbiranje in predelavo rabljenih in odpadnih naprav ter naj bi potrošnike spodbudile k vračanju majhne potrošniške elektronike, ki je ne uporabljajo več, a jo hranijo doma. Izkušnje so pokazale, da so taki sistemi običajno učinkovitejši in uspešnejši, če so zasnovani za omejeno obdobje.

(18)

Kadar se finančna nagrada za vračilo majhne potrošniške elektronike podeli z možnostjo ponovnega odkupa, bi bilo treba omogočiti ustrezna orodja in ureditve v pomoč potrošnikom pri sprejemanju informiranih odločitev, na primer z zagotavljanjem sredstev za izračun vrednosti ponovnega odkupa njihovih naprav.

(19)

V nekaterih državah članicah so bile pridobljene pozitivne izkušnje pri uporabi infrastrukture in mreže poštnih in pošiljateljskih storitev od vrat do vrat za zbiranje rabljene ali odpadne električne in elektronske opreme na njihovem ozemlju. Kadar obstajajo take ureditve v državi članici, potrošniki v njej lahko uporabljajo poštne urade kot odlagalne točke ali uporabljajo poštne in pošiljateljske storitve za pošiljanje svoje rabljene ali odpadne majhne potrošniške elektronike na zbirna mesta, ki jih v tej državi članici vzpostavijo izvajalci sistemov jemanja nazaj ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo, da take ureditve znatno izboljšujejo prikladnost vračila majhne potrošniške elektronike za potrošnike.

(20)

Cilji za ponovno uporabo in pripravo za ponovno uporabo so bili opredeljeni kot ključni omogočitveni dejavniki in kazalniki krožnega gospodarstva. Določitev takih ciljev lahko z ustreznimi ukrepi spodbudi ponovno uporabo. Cilji se lahko določijo bodisi kot nacionalni cilj, povezan s spremljanjem, bodisi kot obvezni cilj, ki se določi za posebne izvajalce sistemov jemanja nazaj, kot so distributerji ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev.

(21)

Dajanje prednosti ponovni uporabi pred recikliranjem je ključnega pomena zaradi njenega potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in rabe virov ter potenciala za ustvarjanje delovnih mest. Direktiva 2008/98/ES določa obveznost držav članic, da sprejmejo ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe kot dela svojih programov preprečevanja odpadkov ter spremljajo in ocenjujejo izvajanje povezanih ukrepov, tako da merijo ponovno uporabo v skladu s skupno metodologijo, ki jo določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/19 (17). Električna in elektronska oprema je ena od kategorij izdelkov, vključenih v navedeni izvedbeni sklep, za katere bi morale države članice meriti ponovno uporabo najmanj vsaka tri leta.

(22)

Cilji za predelavo iz Priloge V k Direktivi 2012/19/EU so določeni kot skupni cilj za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje za zadevne kategorije električne in elektronske opreme. Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2193 (18) od držav članic zahteva, da Komisiji poročajo o količinah OEEO, pripravljene za ponovno uporabo, poleg recikliranih količin. Ločeno poročanje o pripravi za ponovno uporabo državam članicam omogoča, da imajo pregled nad zadevnimi količinami in lahko sprejmejo pobude za določitev ločenih ciljev za pripravo za ponovno uporabo, da se spodbudi ta postopek predelave ter tudi povečajo skupni cilji za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje.

(23)

Partnerstva med organizacijami za ponovno uporabo in izvajalci sistemov jemanja nazaj, kot so distributerji, zasebna podjetja, organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, socialna podjetja ter subjekti in dobrodelne organizacije socialne ekonomije, bi morala pomagati čim bolj povečati pripravo za ponovno uporabo, na primer s spodbujanjem ločevanja OEEO, ki jo je treba pripraviti za ponovno uporabo, od druge ločeno zbrane OEEO in z omogočanjem dostopa do ločeno zbrane OEEO osebju iz centrov za ponovno uporabo. Taka partnerstva bi morala spodbujati tudi merjenje tokov ponovne uporabe majhne potrošniške elektronike.

(24)

Izboljšanje prikladnosti in prepoznavnosti zbirnih mest in točk jemanja nazaj lahko vpliva na potrošnike, da vrnejo majhno potrošniško elektroniko, ki je ne uporabljajo več, a jo hranijo doma. Podatkovne zbirke bi morale olajšati in izboljšati prepoznavnost točk jemanja nazaj odpadne ter rabljene električne in elektronske opreme z nudenjem informacij o najbližjih točkah jemanja nazaj z uporabniku prijaznimi zemljevidi in iskalnimi orodji. Podatkovne zbirke bi bilo treba uporabljati tudi za spodbujanje ponovne uporabe z evidentiranjem točk za ponovno uporabo, popravilo ali obnovo električne in elektronske opreme.

(25)

Za obravnavanje pomislekov glede varnosti podatkov in zagotovitev, da se vsi osebni podatki, shranjeni v majhni potrošniški elektroniki, pravilno upravljajo in izbrišejo za vse nadaljnje postopke ponovne uporabe ali predelave, so nekateri sistemi jemanja nazaj certificirani, da izpolnjujejo določene standarde ravnanja s podatki. Primeri standardov med drugim vključujejo evropski standard EN50614 o zahtevah za pripravo OEEO za ponovno uporabo in standard „R2/Ready for Reuse“ (standard za pripravljenost za ponovno uporabo (R2)).

(26)

V različnih študijah so bila ciljno usmerjena komunikacijska prizadevanja ali informacijske kampanje na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni opredeljena kot uporabno sredstvo za ozaveščanje o pomenu vračanja majhne potrošniške elektronike, ki vsebuje kritične surovine, za obveščanje potrošnikov o možnostih vračanja, ki so jim na voljo, in njihovih morebitnih koristih (npr. finančnih spodbudah) ter za izboljšanje splošne stopnje vračanja majhne potrošniške elektronike.

(27)

Izkušnje držav članic pri izvajanju obveznosti glede jemanja nazaj iz člena 5(2), točki (b) in (c), Direktive 2012/19/EU so pokazale, da je mogoče stopnje skladnosti in vračanja izboljšati s strožjim spremljanjem in inšpekcijskimi pregledi, ali distributerji, vključno s spletnimi distributerji, ki prodajajo električno in elektronsko opremo, omogočajo take ureditve jemanja nazaj.

(28)

Izvajalci sistemov jemanja nazaj za rabljeno električno in elektronsko opremo bi morali imeti možnost, da zajamejo več blagovnih znamk in modelov ter informacije o jemanju nazaj, možnost vračila majhne potrošniške elektronike pa mora biti vidna in sporočena potrošniku na prodajnem mestu, tudi za spletno prodajo.

(29)

Izmenjava znanja in najboljših praks med državami članicami omogoča opredelitev in primerjavo najprimernejših in najučinkovitejših pristopov za obravnavo posebnih izzivov pri zbiranju OEEO, zlasti v zvezi z majhno potrošniško elektroniko. Pobude in programi se nudijo, zlasti s strani Komisije, za lažje kolegialno učenje med okoljskimi organi in za prilagojeno podporo organom držav članic, ki izvajajo okoljsko politiko in zakonodajo. Komisija je vzpostavila program kolegialnega učenja (19), ki bi se lahko uporabil za izmenjavo najboljših praks v zvezi z zbiranjem in obdelavo OEEO, skupaj z izmenjavami mnenj o ukrepih, ki spodbujajo jemanje nazaj rabljene majhne potrošniške elektronike –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

(1)

Države članice bi morale podpirati vzpostavitev finančnih spodbud za vračanje majhne potrošniške elektronike, in sicer mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov in prenosnih računalnikov, bodisi z namenskim financiranjem izvajalcev sistemov jemanja nazaj ali zahtevami za izvajalce sistemov jemanja nazaj, predvsem organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, da omogočajo take spodbude, ali oboje. Finančne spodbude, ki lahko vključujejo popuste, vrednotnice ali denarne nagrade, bi morale biti namenjene za kar koli od naslednjega:

(a)

nefunkcionalno majhno potrošniško elektroniko, ki je odpadna, zlasti tisto, ki se hrani v gospodinjstvih, ki se zbira za recikliranje in predelavo sestavnih delov in materialov, ki jih vsebuje;

(b)

funkcionalno majhno potrošniško elektroniko, ki je potrošniki ne uporabljajo več, vendar je primerna za nadaljnjo prodajo, ponovno uporabo, popravilo ali obnovo.

(2)

Države članice so pozvane, naj z namenskimi študijami in pilotnimi projekti preučijo izvedljivost izvajanja kavcijskega sistema za funkcionalno in nefunkcionalno malo potrošniško elektroniko.

(3)

Države članice bi morale spodbujati vzpostavitev in uporabo orodij, ki bi potrošnikom omogočala, da izračunajo vrednost svoje majhne potrošniške elektronske naprave za ponovni odkup s strani izvajalcev sistemov jemanja nazaj. Izračun vrednosti odkupa takih naprav bi bilo treba olajšati in ga dati na voljo potrošnikom z različnimi orodji, kot so izračuni v trgovinah, na spletu, na avtomatiziran način s skeniranjem ali z uporabo sistema digitalnega potnega lista za izdelke. Merila, ki se uporabljajo za izračun vrednosti odkupa, bi morala biti pregledna in temeljiti na stanju in modelu naprave.

(4)

Države članice se spodbuja, naj spodbujajo in podpirajo vključevanje poštnih in pošiljateljskih storitev v ukrepe, ki prispevajo k ločenemu zbiranju in jemanju nazaj majhne potrošniške elektronike na njihovem ozemlju. Vračanje in zbiranje majhne potrošniške elektronike bi bilo treba olajšati s ciljno usmerjenimi ukrepi, pri čemer izvajalci sistemov jemanja nazaj sodelujejo s poštnimi in pošiljateljskimi storitvami z naslednjimi cilji:

(a)

vzpostaviti poštne urade kot odlagalne točke in zbirna mesta za rabljeno in odpadno majhno potrošniško elektroniko.

(b)

brez poseganja v člen 33 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (20) potrošnikom omogočiti, da lahko prek poštnih in pošiljateljskih storitev pošljejo svojo rabljeno ali odpadno majhno potrošniško opremo določenim izvajalcem ali zbirnim mestom, ki jih na ozemlju vsake države članice vzpostavijo izvajalci jemanja nazaj ali organizacije za izpolnjevanje odgovornosti proizvajalcev, ki so pooblaščene za zbiranje ali obdelavo rabljene in odpadne električne in elektronske opreme. Možnost pošiljanja, ki je na voljo potrošnikom, je lahko v obliki predplačniških etiket za pošiljanje, ovojnic ali paketov, ki potrošnikom omogočajo brezplačno vračilo naprav, ali v obliki znižanih cen pošiljanja za potrošnike, ki pošiljajo rabljeno ali odpadno manjšo potrošniško elektroniko za ponovno uporabo ali recikliranje.

(5)

Države članice so pozvane, naj določijo cilje glede ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo za mobilne telefone, tablične računalnike in prenosne računalnike. Taki cilji se lahko določijo za posamezne skupine izdelkov ali širše v zvezi s kategorijo 6 „Majhna oprema za IT in telekomunikacije“ iz Priloge III k Direktivi 2012/19/EU. Cilji glede ponovne uporabe bi morali biti vključeni v nacionalne načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov in se nanašati na serviserje, izvajalce obnove ali organizacije za ponovno uporabo. Cilje glede priprave za ponovno uporabo bi bilo treba vključiti v načrte ravnanja z odpadki ali v dovoljenja ali druge zahteve, določene za organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev. Države članice morajo pri določanju ciljev glede ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo uporabiti skupno metodologijo za izračun ponovne uporabe iz Izvedbenega sklepa (EU) 2021/19 in pravila za izračun priprave za ponovno uporabo iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2193.

(6)

Države članice bi morale spodbujati in podpirati izvajalce sistemov jemanja nazaj, da vzpostavijo partnerstva z organizacijami za ponovno uporabo, s čimer se jim omogoči dostop do zbrane majhne potrošniške elektronike, da bi lahko ločevali tisto, ki se lahko pripravi za ponovno uporabo, od tiste, ki se pošlje v recikliranje.

(7)

Države članice se spodbuja, da z zagotavljanjem ustreznih virov omogočijo razvoj in izboljšanje podatkovnih zbirk in iskalnih orodij, namenjenih potrošnikom v zvezi z zbirnimi mesti in točkami jemanja nazaj rabljene ter odpadne električne in elektronske opreme. To lahko vključuje zahtevo, da proizvajalci prek organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev ali njihovih lastnih ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca krijejo stroške takega ukrepa. Podatkovne zbirke in iskalna orodja bi morala biti v skladu s pravom Unije na voljo vsem točkam jemanja nazaj in serviserjem, morala bi biti potrošnikom na voljo brezplačno in uporabniku prijazna. Ukrep bi moral vključevati razvoj novih podatkovnih zbirk in izboljšanje funkcionalnosti obstoječih. Podatkovne zbirke in iskalna orodja, ki trenutno zagotavljajo samo informacije o zbirnih mestih in točkah jemanja nazaj OEEO, bi morali vključevati točke, kjer lahko potrošniki popravijo, ponovno uporabijo in predelajo svojo majhno potrošniško elektroniko.

(8)

Države članice bi morale na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni izvajati redne kampanje ozaveščanja potrošnikov s ciljem povečanja ločevanja zbiranja majhne potrošniške opreme ali to zahtevati od organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev. Kampanje bi se morale osredotočiti na izboljšanje prepoznavnosti točk jemanja nazaj in zbirnih mest za rabljeno in odpadno električno in elektronsko opremo ter na morebitne neposredne koristi za potrošnike (npr. finančne spodbude). Cilj bi moral biti ozaveščanje javnosti o možnostih, ki so na voljo za vračanje, ponovno uporabo ali zavrženje majhne potrošniške elektronike, ter o pomenu ločenega zbiranja in predelave teh dragocenih naprav glede na posledice za okolje in vire.

(9)

Države članice bi morale upravljavce sistemov jemanja nazaj spodbujati k uporabi shem certificiranja, ki zagotavljajo, da se vsi osebni podatki, shranjeni v majhni potrošniški elektroniki, ustrezno upravljajo in izbrišejo. Pri vračanju naprav bi morali biti potrošniki obveščeni, da se bo tak sistem certificiranja ali enakovredne ureditve, ki jih je treba določiti, uporabljal za upravljanje osebnih podatkov.

(10)

Države članice bi morale povečati izvajanje obveznosti jemanja nazaj iz člena 5(2), točki (b) in (c), Direktive 2012/19/EU s sistematičnimi in rednimi inšpekcijskimi pregledi ter spremljanjem distributerjev.

(11)

Države članice so pozvane, da od distributerjev zahtevajo, da potrošnike, ki kupujejo majhno potrošniško elektroniko, obvestijo o možnosti vračila rabljene ali odpadne električne in elektronske opreme. Te informacije bi bilo treba zagotoviti na prodajnem mestu na jasen in viden način, pri spletni prodaji pa z informacijami, ki jih vsebuje ponudba.

(12)

Države članice se spodbuja, naj uporabijo orodja, vključno s tistimi, ki jih je vzpostavila Komisija, ki olajšujejo kolegialno učenje med okoljskimi organi in zagotavljajo prilagojeno podporo, zlasti z izmenjavo najboljših praks z drugimi državami članicami v zvezi z zbiranjem odpadkov majhne potrošniške elektronike in jemanjem nazaj rabljene majhne potrošniške elektronike.

V Bruslju, 6. oktobra 2023

Za Komisijo

Virginijus SINKEVIČIUS

član Komisije


(1)  Globalni monitor e-odpadkov 2020: količine, tokovi in potencial za krožno gospodarstvo (The Global waste Monitor 2020: Quantities, flows, an the circular economy potential) https://ewastemonitor.info/wp-content/uploads/2020/11/GEM_2020_def_july1_low.pdf

(2)  Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Waste_statistics_-_electrical_and_electronic_equipment

(3)  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(4)  RREUSE (2021) Ustvarjanje delovnih mest v sektorju ponovne uporabe: vpogledi v podatke socialnih podjetij (Job creation in the re-use sector: data insights from social enterprises).

(5)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020, COM(2023) 160 v Prilogi II vsebuje seznam kritičnih surovin.

(6)  Študija o socialnih in okoljskih vplivih rudarskih dejavnosti v EU (Study on Social and environmental impacts of mining activities in the EU) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2022/729156/IPOL_STU(2022)729156_EN.pdf.

(7)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final.

(8)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo, COM(2020) 98 final.

(9)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal, COM(2021) 400 final.

(10)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020, (COM(2023) 160 final.

(11)  Uredba Komisije (EU) 2023/1670 z dne 16. junija 2023 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo pametnih telefonov, mobilnih telefonov, ki niso pametni telefoni, brezžičnih telefonov in preklopnih tabličnih računalnikov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) 2023/826 (UL L 214, 31.8.2023, str. 47).

(12)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(13)  S prodajno površino, namenjeno električni in elektronski opremi, ki znaša najmanj 400 m2.

(14)  Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13.2.2003, str. 24).

(15)  Pobuda o spodbujanju skladnosti OEEO (WEEE compliance promotion exercise) https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/09c7215a-49c5-11e8-be1d-01aa75ed71a1/language-en.

(16)  Študija o možnostih za sisteme povratne embalaže za mobilne telefone, tablične računalnike in druge majhne električne in elektronske opreme v EU (Study on options for return schemes of mobile phones, tablets and other small electrical and electronic equipment in the EU) https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/f049cf4f-ed23-11ec-a534-01aa75ed71a1/language-en.

(17)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/19 z dne 18. decembra 2020 o določitvi skupne metodologije in oblike zapisa podatkov za poročanje o ponovni uporabi v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 10, 12.1.2021, str. 1).

(18)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2193 z dne 17. decembra 2019 o določitvi pravil za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov ter vzpostavitvi oblik podatkov za namene Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 330, 20.12.2019, str. 72).

(19)  Program X-EIRPEER 2 PEER.

(20)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2023/2585/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)