(1)

Z Direktivo (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila Direktiva 2003/87/ES spremenjena z razširitvijo nabora projektov, ki jih lahko podpira sklad za inovacije, in sicer z določitvijo, kako je treba oceniti projekte, ki zaprosijo za podporo sklada za inovacije, in z okrepitvijo upravljanja sklada za inovacije. Z Direktivo (EU) 2023/959 je Komisiji tudi omogočena dodelitev podpore sklada za inovacije prek konkurenčnih postopkov zbiranja ponudb.

(2)

V sporočilu Komisije z dne 1. februarja 2023 z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (3) je navedeno, da se bo jeseni 2023 začel prvi konkurenčni postopek zbiranja ponudb za podporo proizvodnji obnovljivega vodika v okviru sklada za inovacije. Ta cilj je bil ponovno potrjen v sporočilu Komisije z dne 16. marca 2023 o evropski vodikovi banki (4).

(3)

Glede na spremembo Direktive 2003/87/ES in cilje, izražene v navedenih sporočilih, je treba spremeniti Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/856 (5).

(4)

Poglavje II Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856 določa pravila za dodelitev nepovratnih sredstev v okviru sklada za inovacije. Navedena pravila so se na splošno izkazala za učinkovita od objave prvega razpisa za zbiranje predlogov 3. julija 2020. Vendar bi jih bilo treba spremeniti, da bi jih uskladili z novimi zahtevami iz Direktive 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/959, ter izboljšali učinkovitost in uspešnost postopka za dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi izkušenj, pridobljenih v zadnjih nekaj letih.

(5)

Na razpisih za manjše projekte je bilo predloženih premalo prijav, zlasti zato, ker imajo manjši projekti lažji dostop do financiranja na nacionalni ravni, na razpisih za večje projekte pa je bilo predloženih veliko preveč prijav. Zato je primerno spremeniti opredelitev manjših projektov, da se vključijo projekti s skupnimi naložbami v osnovna sredstva, ki ne presegajo 20 000 000 EUR, in uvesti novo kategorijo srednjih projektov, da bi obravnavali vprašanja premajhnega in prevelikega števila prijav, omogočili izbor projektov v podobnih velikostnih razredih in tako podprli najkakovostnejše projekte vseh velikosti na ravni EU.

(6)

Direktiva 2003/87/ES določa, da so nepovratna sredstva, ki se ne dodelijo prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, omejena na 60 % ustreznih stroškov projekta. Pri izračunu ustreznih stroškov je primerno razlikovati med gospodarskimi prihodki in operativnimi koristmi projektov, da se določi pravilna vrednost ustreznih stroškov, ki jih je mogoče podpreti. Prav tako bi moralo biti mogoče v sklepu o objavi razpisa za zbiranje predlogov določiti, da se ustrezni stroški izračunajo s primerjavo ocenjenih stroškov projekta s hipotetičnim scenarijem konvencionalne proizvodnje, odvisno od narave razpisa in preteklih izkušenj.

(7)

Da bi preprečili čezmerno nadomestilo za manjše projekte, ki imajo znatne gospodarske prihodke, se njihovi ustrezni stroški ne bi smeli več izračunati kot skupne naložbe v osnovna sredstva. Za vse projekte bi se morala uporabljata ista metoda za izračun ustreznih stroškov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno in enako obravnavo vlagateljev ter upoštevati tudi povečanje zgornje meje skupnih naložb v osnovna sredstva za manjše projekte. Ta metoda izračuna bi morala tudi bolje ustrezati projektom, ki temeljijo na visoki ravni porabe električne energije iz obnovljivih virov, saj se bodo operativni stroški takih projektov upoštevali pri izračunu ustreznih stroškov.

(8)

Nekateri inovativni projekti imajo lahko pozitiven vpliv na podnebje, ki je obsežnejši od zgolj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. To na primer velja za projekte, ki zmanjšujejo emisije črnega ogljika v pomorskem sektorju, ki predstavlja 75 % vplivov ladijskega prometa na podnebje, ki niso povezani z ogljikovim dioksidom. To velja tudi za projekte v letalskem sektorju, ki zmanjšujejo vpliv netoplogrednih plinov na podnebje, ki imajo dva do štirikrat večji vpliv kot ogljikov dioksid. Merilo potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi bilo zato treba spremeniti tako, da se v merila, ki se uporabljajo za oceno projektov, vključijo take širše koristi za podnebje, ki presegajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(9)

Razširiti bi bilo treba tudi merilo tehničnega in tržnega potenciala za obsežno uporabo ali ponovno izvajanje, da bi se upošteval potencial predlaganega projekta za obravnavanje več vplivov na okolje ter njegov prispevek k ciljem EU glede ničelnega onesnaževanja in krožnosti.

(10)

Merilo stroškovne učinkovitosti bi bilo treba spremeniti tako, da se navede, kako se pri izračunu upošteva druga javna pomoč.

(11)

Sklad za inovacije že pred vključitvijo emisij iz pomorskega prometa v sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) od leta 2024 podpira projekte v pomorskem sektorju, kadar ti vključujejo uporabo obnovljivih virov energije ali shranjevanje energije. Do leta 2030 bi bilo treba v podporo razogljičenju pomorskega sektorja dodeliti 20 milijonov pravic iz EU ETS. Poleg tega bi bilo treba v okviru sklada za inovacije posebno pozornost nameniti projektom v sektorjih, ki jih zajema mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.

(12)

Glede na nove vrste projektov in sektorjev, ki so upravičeni v okviru sklada za inovacije, lahko Komisija za nekatere sektorje objavi namenske razpise ali teme. V okviru navedenih sektorskih razpisov ali tem se lahko za oceno morebitnega prispevka predlaganih projektov k ciljem in prednostnim nalogam evropskega zelenega dogovora uporabijo dodatna merila ali zahteve za dodelitev. Takšna dodatna merila ali zahteve za dodelitev lahko vključujejo morebiten prispevek projekta k dostopu EU do varne in trajnostne oskrbe z neto ničelnimi tehnologijami, ki so potrebne za zagotavljanje odpornosti energetskega sistema EU in prispevanje k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.

(13)

Glede na tehnično naravo in raznolikost projektov, ki se prijavljajo za podporo sklada za inovacije, je primerno, da odbor za vrednotenje sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki, ki imajo potrebno strokovno znanje za najboljšo možno oceno prijav. Vključitev neodvisnih zunanjih strokovnjakov omogoča prilagoditev strokovnega znanja vrstam projektov ali sektorjev, na katere se nanaša razpis za projekte, in ustrezno obdelavo velikega števila prijav. Člena 12 in 12a bi bilo treba spremeniti, da se določi, da lahko prijave oceni odbor za vrednotenje, ki ga v celoti ali delno sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki.

(14)

Glede na omejeno število projektov, ki so trenutno upravičeni do pomoči pri razvoju projektov, in za razširitev obsega takšne pomoči bi moralo biti mogoče zaprositi za pomoč pri razvoju projektov v zvezi s projekti, ki spadajo na področje uporabe sklada za inovacije, ne glede na to, ali je bila v zvezi s takimi projekti že prej vložena prijava za nepovratna sredstva iz sklada za inovacije. Da pa bi bila pomoč učinkovita, bi bilo treba pomoč pri razvoju projektov dodeliti le projektom, ki izkazujejo zadostno stopnjo inovativnosti in imajo potencial za znatno zmanjšanje vplivov na podnebje in možnosti za obsežno uporabo. Merila za upravičenost in dodelitev bi morala biti skladna z zahtevami iz spremenjene Direktive 2003/87/ES. Da bi ohranili sinergije med postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev in mehanizmom za pomoč pri razvoju projektov, bi bilo treba omogočiti, da se odloči, ali se lahko prijave vlagateljev, ki so sodelovali v razpisu za zbiranje predlogov in izpolnili merila glede uspešnosti in inovativnosti zmanjšanja emisij, po želji samodejno obravnavajo za pomoč pri razvoju projektov. Da bi se upoštevala ločitev pomoči pri razvoju projektov od postopka za dodelitev nepovratnih sredstev, bi bilo treba spremeniti določbe o izbirnem postopku.

(15)

Spremenjena Direktiva 2003/87/ES določa, da lahko sklad za inovacije dodeli podporo prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb za proizvodnjo nizkoogljičnih ali brezogljičnih proizvodov, ki vključujejo proizvode, ki se lahko uporabijo za zmanjšanje emisij iz dejavnosti. Zato bi bilo treba določiti osnovni sklop pravil, ki urejajo dodeljevanje podpore prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. Konkurenčni postopek zbiranja ponudb bi moral zlasti prispevati k novemu cilju sklada za inovacije, tj. hitri širitvi inovativnih tehnik, procesov in tehnologij, da bi se na široko uvajali po vsej EU.

(16)

Glede na industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo in sporočilo o evropski vodikovi banki bi morala biti podpora, dodeljena v okviru prvih konkurenčnih postopkov zbiranja ponudb, v obliki fiksnih premij. Vlagatelje, ki ponudijo najnižjo ponudbeno ceno, bi bilo treba izbrati za pogodbo s fiksno premijo, ki določa fiksni znesek podpore za vsako enoto proizvodnje. Znesek vsake fiksne premije bi moral biti enak ponudbeni ceni, ki jo ponudijo vlagatelji. Fiksne premije bi bilo treba šteti za nepovratna sredstva v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(17)

Komisija bi morala vsak konkurenčni postopek zbiranja ponudb oblikovati v skladu z načeli odprtosti, jasnosti, preglednosti in nediskriminacije ter z namenom zmanjšanja tveganja špekulativnih ponudb. Zasnova vsakega konkurenčnega postopka zbiranja ponudb bi morala vključevati glavne ekonomske parametre, ki neposredno vplivajo na strukturo spodbud in oblikovanje ponudb potencialnih predlagateljev projektov, ter bi morala biti objavljena dovolj zgodaj pred objavo razpisa za zbiranje predlogov, da se omogoči učinkovita konkurenca. Treba bi se bilo izogibati naknadnim prilagoditvam izida postopkov zbiranja ponudb, kot so nadaljnja pogajanja o rezultatih ponudb ali racioniranje.

(18)

Za zagotovitev zadostne in učinkovite konkurence med vlagatelji bi moral imeti konkurenčni postopek zbiranja ponudb najvišji proračun ali obseg, ki deluje kot zavezujoča omejitev s tem, da je mogoče pričakovati, da ne bodo vsi vlagatelji prejeli podpore. Če je za konkurenčni postopek zbiranja ponudb predloženih premalo prijav, bi bilo treba zasnovo naslednjih konkurenčnih postopkov zbiranja ponudb prilagoditi tako, da se zagotovi učinkovita konkurenca.

(19)

Vsak konkurenčni postopek zbiranja ponudb (vključno z opredelitvijo in zahtevami nizkoogljičnega ali brezogljičnega proizvoda, za katerega se lahko odobri podpora) bi moral biti zasnovan tako, da se izberejo samo tisti projekti, ki lahko zmanjšajo emisije v več sektorjih ter prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem EU ter ciljem EU glede ničelnega onesnaževanja in krožnosti. Proizvod na dražbi bi moral imeti potencial za obsežno uporabo in zmanjšanje stroškov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo v zadevnih sektorjih. Poleg tega bi bilo treba dati prednost proizvodom, ki lahko obravnavajo številne vplive na okolje.

(20)

Komisija bi morala za vsak konkurenčni postopek zbiranja ponudb jasno določiti zahteve glede kvalifikacij, ki morajo biti izpolnjene za razvrstitev predloga. Te zahteve glede kvalifikacij bi morale biti omejene na to, kar je potrebno za zagotovitev učinkovitega konkurenčnega postopka zbiranja ponudb in dokončanja predlaganega projekta v skladu s cilji razpisa za zbiranje predlogov in pravom EU.

(21)

Predlogi, ki izpolnjujejo zahteve glede kvalifikacij, bi morali biti razvrščeni od najnižje do najvišje ponudbene cene. V izjemnih primerih bi moralo biti mogoče uporabiti dodatna merila za razvrstitev predlogov, če ponudbena cena, neposredno povezana s proizvodom ali ciljem, ki je predmet konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, predstavlja vsaj 70 % uteži meril za razvrstitev.

(22)

Projekti, ki vključujejo proizvodnjo nizkoogljičnih ali brezogljičnih proizvodov, so lahko v različnih državah članicah že podprti v različnem obsegu. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vlagatelje kot tudi izbora stroškovno najučinkovitejših projektov bi moralo biti mogoče omejiti možnost, da projekti, ki že prejemajo javno pomoč za proizvodnjo nizkoogljičnih ali brezogljičnih proizvodov, sodelujejo v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb. Takšna omejitev bi morala biti jasno določena v sklepu o objavi razpisa za zbiranje predlogov.

(23)

Zahtevajo se lahko pologi, da se preprečijo špekulativne ponudbe ter zagotovita iskrenost in visoka kakovost predlogov ter olajša ocenjevanje predlogov z lažjim preverjanjem zrelosti projektov. Pologi bi morali biti v obliki gotovinskih pologov, bančnih jamstev, jamstev matične družbe ali drugih splošno uporabljanih oblik jamstva.

(24)

Za operacionalizacijo „dražbe kot storitve“ (dražbeni sistem EU, naveden v sporočilu o evropski vodikovi banki) se lahko od izvajalskega organa, pristojnega za razvrstitev predlogov, zahteva, da razvrsti predloge, katerih ponudbena cena je višja od končne cene, tako da lahko države članice te projekte podprejo v okviru dražbe kot storitve.

(25)

Komisija v skladu z Direktivo 2003/87/ES zagotovi tehnično pomoč državam članicam, ki to zahtevajo in imajo nizko stopnjo uspešnega sodelovanja v projektih, ki se financirajo iz sklada za inovacije. Navedena tehnična pomoč bi morala povečati zmogljivosti države članice prosilke za podporo prizadevanjem predlagateljev projektov na njihovih ozemljih, da predložijo vloge za financiranje iz sklada za inovacije, da bi se izboljšala učinkovita geografska porazdelitev sodelovanja v skladu za inovacije in izboljšala splošna kakovost predloženih projektov. V skladu s členom 110 finančne uredbe Komisija določi znesek, ki je na voljo za tehnično pomoč državam članicam, in seznam držav članic, upravičenih do tehnične pomoči. Države članice, upravičene do tehnične pomoči, bi morale biti države članice z najnižjim razmerjem med podporo sklada za inovacije, ki jo prejmejo projekti na njihovem ozemlju (v smislu števila in denarnega zneska), in njihovim deležem preverjenih emisij v okviru EU ETS v obdobju 2013–2020. Seznam upravičenih držav članic bi bilo treba posodobiti vsaj enkrat na dve leti.

(26)

V skladu z Direktivo 2003/87/ES si mora Komisija prizadevati za sinergije med skladom za inovacije in okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter po potrebi med skladom za inovacije in drugimi programi EU. Zato je primerno, da se od izvajalskega organa zahteva, da spodbuja sinergije med skladom za inovacije in drugimi programi financiranja EU, ki jih upravlja.

(27)

Da bi zagotovili prepoznavnost financiranja iz sklada za inovacije, bi morali predlagatelji projektov promovirati svoje projekte, njihove rezultate in učinek ter jasno navesti izvor prejete podpore z uporabo promocijskih elementov, o katerih so se predhodno dogovorili z izvajalskim organom.

(28)

Delegirano uredbo (EU) 2019/856 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

v členu 3 se vstavi naslednja točka (aa):

(3)

člen 4 se spremeni:

(4)

naslov poglavja II se nadomesti z naslednjim:

(5)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

(6)

člen 6 se spremeni:

(7)

člen 9 se spremeni:

(8)

v členu 10 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

(9)

člen 11 se spremeni:

(10)

člen 12 se spremeni:

(11)

člen 12a se spremeni:

(12)

za členom 12b se vstavi naslednji naslov poglavja:

„POGLAVJE IIa

Pomoč pri razvoju projektov “;

(13)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(14)

vstavi se naslednje poglavje IIb:

„POGLAVJE IIb

Posebne določbe, ki se uporabljajo za konkurenčne postopke zbiranja ponudb

(15)

vstavi se naslednje poglavje IIc:

„Poglavje IIc

Posebne določbe, ki se uporabljajo za tehnično pomoč državam članicam z nizko stopnjo uspešnega sodelovanja

(16)

naslov poglavja III se nadomesti z naslednjim:

„Posebne določbe, ki se uporabljajo za druge oblike podpore sklada za inovacije“;

(17)

člen 18 se spremeni:

(18)

člen 19 se spremeni:

(19)

v členu 20 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(20)

v členu 21 se odstavek 2 spremeni:

(21)

v členu 23 se črtata odstavka 5 in 6;

(22)

v členu 24 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(23)

člen 27 se spremeni: