(1)

Komisiji je bil 9. oktobra 2023 predložen zahtevek za prijavo evropske državljanske pobude „Trust and Freedom“ (Zaupanje in svoboda).

(2)

Ta zahtevek sledi zahtevku za prijavo evropske državljanske pobude „Trust and Freedom“ (Zaupanje in svoboda), ki je bil Komisiji predložen 24. julija 2023.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 23. avgusta 2023 (C(2023) 5630 final) v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) 2019/788 skupino organizatorjev obvestila, da so v zvezi z zahtevkom za prijavo, predloženim 24. julija 2023, izpolnjene zahteve za prijavo iz člena 6(3), prvi pododstavek, točke (a), (d) in (e), navedene uredbe ter da se člen 6(3), prvi pododstavek, točka (b), navedene uredbe ne uporablja. Vendar je Komisija pojasnila tudi, da pobuda ne izpolnjuje zahteve iz člena 6(3), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2019/788. Komisija je zlasti pojasnila, da v zvezi s tretjim od treh ciljev pobude („zaščita temeljnih pravic v zakonodaji EU z mehanizmom izničenja“) Komisija ni pooblaščena za predlaganje zakonodaje, ki bi omogočila vzpostavitev neodvisnega sodnega nadzora, „ki ga sprožijo državljani, lokalni in nacionalni parlamenti pred sprejetjem, da se pregleda in izniči vsak osnutek pravnega akta EU, ki krši temeljne pravice, zapisane v Listini o temeljnih pravicah“, in da so pravna sredstva izčrpno določena v Pogodbah.

(4)

Komisija je zato v skladu s členom 6(4), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/788 organizatorje obvestila, da lahko v skladu s členom 6(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/788 pobudo bodisi spremenijo, tako da upoštevajo oceno Komisije, bodisi ohranijo prvotno pobudo ali jo umaknejo.

(5)

Skupina organizatorjev je 9. oktobra 2023 pobudo ponovno predložila brez tretjega cilja.

(6)

Namena spremenjene pobude, kot so ju izrazili organizatorji, sta, da Komisija predlaga zakonodajo, „ki spodbuja svobodo, preglednost, odgovornost in udeležbo posameznikov v EU“, ter „vzpostaviti in okrepiti sistem zavor in ravnovesij za zagotavljanje, da se institucije EU odzivajo na potrebe in interese posameznikov, hkrati pa spoštujejo naše človekove pravice, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah“. Organizatorji so navedena namena podrobneje opredelili z dvema ciljema. Prvi cilj, tj. „varstvo človekovega dostojanstva in priznavanje informirane privolitve“, poziva, naj se na države članice naslovijo ukrepi v zvezi z „opredelitvi[jo] informirane privolitve za spodbujanje primarnosti človekovega dostojanstva, svobode in telesne avtonomije v Evropski uniji“. Drugi cilj, tj. „povečanje preglednosti in krepitev vloge državljanov“, poziva Komisijo, naj predlaga pravni akt, „ki bo povečal preglednost in dostop do informacij v postopkih odločanja EU“.

(7)

Priloga k spremenjeni pobudi vsebuje dodatne podrobnosti o vsebini, ciljih in ozadju pobude. Sklicuje se na temeljne pravice in poziva Komisijo, „naj varuje moralno in duhovno dediščino, zapisano v preambuli“ Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, „s spodbujanjem nedeljivih in univerzalnih vrednot človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, spodbujanjem demokracije in pravne države ter dajanjem prednosti posamezniku prek državljanstva Unije in območja svobode, varnosti in pravice“.

(8)

Kar zadeva prvi cilj pobude glede človekovega dostojanstva in priznavanja informirane privolitve, je v prilogi navedenih pet načel: (i) „spoštovanje osebne avtonomije in celovitosti“ s priznavanjem, da „informirana privolitev pomeni, da ima vsak posameznik pravico sprejemati informirane odločitve v zvezi s svojim zdravstvenim varstvom in možnostmi zdravljenja“; (ii) „ohranjanje svobodne privolitve v vseh okoliščinah“, saj je svobodna privolitev „ključna tako v okviru raziskovanja (klinična preskušanja) kot zdravljenja“; (iii) „zagotavljanje točnih, razumljivih in dostopnih informacij“ v zvezi s komunikacijo med zdravstvenimi delavci in pacienti; (iv) „celovito razumevanje kliničnih preskušanj in medicinskih postopkov“, kar pomeni, da bi morali pacienti „v celoti razumeti naravo, namen, tveganja in možna tveganja“; (v) „priznavanje pravice do zavrnitve ali preklica privolitve“.

(9)

V zvezi z drugim ciljem pobude glede preglednosti je v prilogi navedenih pet ukrepov: (i) „določitev večje preglednosti s pozivom k objavi dnevnih redov, zapisnikov sestankov, notranjih poročil, elektronskih sporočil in sporočil SMS“; (ii) „razkrivanje dejavnosti lobiranja z vzpostavitvijo javnega registra lobistov“ in „njihovih interakcij z uradniki EU“; (iii) „prepoved tajnih sestankov“ uradnikov EU; (iv) „ocenjevanje javnega interesa v povezavi z zasebnim interesom“; (v) „vzpostavitev sankcij za kršitve“.

(10)

Organizatorji so v okviru zahtevka za prijavo predložili tudi dodaten dokument, ki so ga priložili pobudi, s splošno navedbo pravnih podlag in predlaganih instrumentov.

(11)

V zvezi z ukrepi, ki jih zahteva prvi cilj pobude glede človekovega dostojanstva in priznavanja informirane privolitve, Komisija meni, da bi, čeprav ni pristojna za predlaganje zakonodajnega akta, ki bi obsežno in splošno urejal vprašanje privolitve na vseh različnih področjih zdravstvenega prava, načeloma lahko predlagala ustrezne ukrepe na podlagi posebnih določb PDEU, kot sta člen 114 in člen 168(4)(c). Zadnjenavedena določba je podlaga za posebne ukrepe zaradi zagotavljanja skupnih potreb po varnosti. Komisija bi zato lahko predložila predlog pravnega akta na tistih področjih javnega zdravja, za katera je Unija dobila posebno pristojnost. Razen pristojnosti za te posebne ukrepe ima Unija na področju javnega zdravja le podporno pristojnost v skladu s členom 6 in členom 168(1) PDEU, pri čemer dejavnost Unije dopolnjuje nacionalne politike in v skladu s členom 168(7) PDEU upošteva odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.

(12)

Kar zadeva ukrepe, ki jih zahteva drugi cilj pobude glede preglednosti, bi lahko Komisija predložila predlog pravnega akta, ki bi povečal preglednost in dostop do informacij v postopkih odločanja EU, na podlagi člena 15(3) PDEU.

(13)

Iz navedenih razlogov Komisija meni, da noben del spremenjene pobude ni očitno zunaj okvira, v katerem ima Komisija pristojnost za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb.

(14)

Navedena ugotovitev ne posega v oceno, ali bi bili v tem primeru izpolnjeni konkretni vsebinski pogoji, ki se zahtevajo za ukrepanje Komisije, vključno s skladnostjo z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti ter združljivostjo s temeljnimi pravicami.

(15)

Skupina organizatorjev je predložila ustrezne dokaze, da izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/788, ter imenovala kontaktni osebi v skladu s členom 5(3), prvi pododstavek, navedene uredbe.

(16)

Spremenjena pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali šikanozna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in pravicami, zapisanimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(17)

Pobudo „Trust and Freedom“ (Zaupanje in svoboda) bi bilo zato treba prijaviti.

(18)

Ugotovitev, da so pogoji za prijavo v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) 2019/788 izpolnjeni, ne pomeni, da Komisija potrjuje resničnost navedb v spremenjeni pobudi, za katero je izključno odgovorna skupina organizatorjev pobude. Vsebina spremenjene pobude izraža le stališča skupine organizatorjev in se nikakor ne more šteti za stališče Komisije –