1.

Z dejavnostjo se proizvajajo ali nameščajo tehnologije za obvladovanje vodnih izgub v novih ali obstoječih sistemih za oskrbo z vodo, katerih cilj je nadzor tlaka na merilnih območjih sistema za oskrbo z vodo na čim nižji tlak, oziroma se zagotavljajo z njimi povezano vzdrževanje, popravila ali strokovne storitve. Tehnologije za obvladovanje vodnih izgub vključujejo zlasti ventile za nadzor tlaka, tlačne oddajnike, merilnike pretoka in komunikacijske naprave ter posebna gradbena dela, vključno z vstopnimi jaški za vzdrževanje ventilov za nadzor tlaka.

2.

Tveganja degradacije okolja, povezana z ohranjanjem kakovosti vode in preprečevanjem vodnega stresa, se opredelijo in obravnavajo s ciljem doseganja dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, kot sta opredeljena v členu 2, točki 22 in 23, Uredbe (EU) 2020/852, v skladu z Direktivo 2000/60/ES (1) ter načrtom upravljanja rabe in varstva voda, ki se v skladu z navedeno direktivo pripravi za morebiti prizadeta vodna telesa v posvetovanju z ustreznimi deležniki.

Če se presoja vplivov na okolje izvede v skladu z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) in če ta presoja vključuje presojo vpliva na vodo v skladu z Direktivo 2000/60/ES, se dodatna presoja vpliva na vodo ne zahteva, če so bila ugotovljena tveganja obravnavana.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)

informacije o snoveh, ki vzbujajo zaskrbljenost, in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Pri upravljanju obstoječega sistema za oskrbo z vodo, ki potrošnikom zagotavlja oskrbo z dovolj kakovostno in zdravo vodo ter prispeva k učinkoviti rabi vodnih virov, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

2.

Pri gradnji in upravljanju novega sistema za oskrbo z vodo ali razširitvi obstoječega sistema za oskrbo z vodo, ki zagotavlja vodo na novih območjih ali izboljšuje oskrbo z vodo na obstoječih območjih, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

3.

Pri obnovi obstoječih sistemov za oskrbo z vodo dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

4.

Za sistem za oskrbo z vodo so bila pridobljena potrebna dovoljenja za odvzem vode. Ti odvzemi so vključeni v register odvzemov vode v skladu z Direktivo 2000/60/ES. Opravljena je bila ocena dejanskih možnosti za odvzem, da se zagotovi, da dolgoročna povprečna letna stopnja odvzema ne presega razpoložljivega vira podzemne vode ali da se telesu površinske vode, iz katerega se odvzema voda, ne prepreči, da doseže dobro ekološko stanje in ekološki potencial, ter da odvzemi ne poslabšajo stanja ali potenciala teh vodnih teles.

Upravljanje sistema za oskrbo z vodo ne povzroči poslabšanja stanja prizadetih vodnih teles niti ne preprečuje, da bi vodno telo doseglo dobro stanje in dober ekološki potencial v skladu z Direktivo 2000/60/ES (5).

Informacije v zvezi z odvzemi, registrom odvzemov, stanjem vodnih teles ter tlaki in vplivi nanje so vključene v načrt upravljanja povodja ali, pri dejavnostih v tretjih državah, v enakovreden načrt upravljanja rabe in varstva voda.

Dejavnost ne vključuje gradnje novih sistemov za oskrbo ali razširitev obstoječih sistemov za oskrbo, kadar bi lahko vplivali na eno ali več vodnih teles, ki ne dosegajo dobrega stanja ali potenciala iz razlogov, povezanih s količino.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Sistem za čiščenje odpadnih voda ne povzroči poslabšanja dobrega stanja in dobrega ekološkega potenciala katerega koli prizadetega vodnega telesa ter bistveno prispeva k doseganju dobrega stanja in potenciala prizadetih vodnih teles v skladu z Direktivo 2000/60/ES (6).

Informacije v zvezi s stanjem vodnih teles, dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na stanje, in ukrepi, sprejetimi za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje takih vplivov, so vključene v načrt upravljanja povodja ali, pri dejavnostih v tretjih državah, v enakovreden načrt upravljanja rabe in varstva voda. Sistem za čiščenje odpadnih voda izpolnjuje zahteve glede izpustov, ki jih določijo pristojni lokalni organi. Sistem za čiščenje odpadnih voda tudi prispeva k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja morskih voda v skladu z Direktivo 2008/56/ES, kadar je to ustrezno.

2.

Sistem za čiščenje odpadnih voda ima kanalizacijski sistem in zagotavlja sekundarno čiščenje. Sistem za čiščenje odpadnih voda izpolnjuje ustrezne zahteve, povezane z velikostjo, za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav iz Direktive 91/271/EGS, zlasti členov 3 do 8 in člena 13 navedene direktive ter Priloge I k navedeni direktivi.

3.

Kadar ima čistilna naprava zmogljivost 100 000 populacijskih ekvivalentov (PE) (7) ali več ali za dnevni pritok bremena petdnevne biokemijske potrebe po kisiku (BPK5), večji od 6 000  kg, za stabilizacijo blata uporablja obdelavo blata, kot je anaerobna razgradnja, ali tehnologijo z enako ali nižjo neto potrebo po energiji (ob upoštevanju proizvodnje in porabe energije).

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(a)

gradnja in upravljanje trajnostnega mestnega sistema za odvajanje padavinske vode sta vključena v mestni sistem za odvajanje padavinske vode in čiščenje odpadnih voda, kar dokazuje načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti ali druga ustrezna orodja urbanističnega načrtovanja. Dejavnost bistveno prispeva k doseganju dobrega stanja in dobrega ekološkega potenciala teles površinske vode in podzemne vode ali k preprečevanju poslabšanja vodnih teles, ki že dosegajo dobro stanje in dober potencial, ter se izvaja za zagotovitev skladnosti z Direktivo 2000/60/ES (11) in Direktivo 2008/56/ES;

(b)

zagotovijo se informacije o odstotku določenega območja, kot je stanovanjsko ali poslovno območje, na katerem se deževnica ne odvaja neposredno, ampak se zadrži na območju;

(c)

zasnova trajnostnega mestnega sistema za odvajanje padavinske vode dosega vsaj enega od naslednjih učinkov:

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Dejavnost je količinsko opredeljiv in časovno omejen ukrep za doseganje ciljev za zmanjšanje tveganja poplav v skladu z načrtom za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki je usklajen na ravni povodja in pripravljen v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14). V zvezi z zmanjšanjem tveganja suš je dejavnost količinsko opredeljiv in časovno omejen ukrep za doseganje ciljev Direktive 2000/60/ES v skladu z načrtom upravljanja povodja ali načrtom za obvladovanje suš, ki je del načrta upravljanja povodja.

Pri dejavnostih v tretjih državah je dejavnost opredeljena kot ukrep za zmanjšanje tveganja poplav ali ukrep za zmanjšanje tveganja suš bodisi v načrtu upravljanja rabe in varstva voda na ravni povodja bodisi v načrtu celovitega upravljanja obalnih območij vzdolž obale. Namen teh načrtov je obvladovanje tveganja poplav in suš, da se zmanjšajo škodljive posledice, kjer je to ustrezno, za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarsko dejavnost.

2.

Tveganja degradacije okolja, povezana z ohranjanjem kakovosti vode ter preprečevanjem vodnega stresa in poslabšanja stanja prizadetih vodnih teles, se opredelijo in obravnavajo za doseganje dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, kot sta opredeljena v členu 2, točki 22 in 23, Uredbe (EU) 2020/852, v skladu z Direktivo 2000/60/ES ter načrtom upravljanja povodja, ki se na njeni podlagi pripravi za morebiti prizadeta vodna telesa v posvetovanju z ustreznimi deležniki.

Tveganja degradacije okolja, povezana z ohranjanjem morskega okolja, se opredelijo in obravnavajo s ciljem doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2008/56/ES.

3.

Dejavnost vključuje ukrepe za obnovo ali ohranjanje narave, ki izkazujejo posebne dodatne koristi za ekosisteme, ki prispevajo k doseganju dobrega stanja ali potenciala voda v skladu z Direktivo 2000/60/ES, dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES ter ciljev za obnovo in ohranjanje narave, določenih v sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (15). Dejavnost ima jasne in zavezujoče cilje za obnovo ali ohranjanje narave v jasno določenem časovnem okviru ter opisane ukrepe za doseganje teh ciljev. Lokalni deležniki od začetka sodelujejo v fazi načrtovanja in zasnove. Dejavnost temelji na načelih iz svetovnega standarda za sonaravne rešitve Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN).

Pri dejavnostih v tretjih državah se za dejavnost glede določitve ciljev za ohranjanje in obnovo narave ter opisa ukrepov za doseganje teh ciljev upoštevajo nacionalne strategije in akcijski načrti za biotsko raznovrstnost.

4.

Vzpostavljen je program spremljanja za oceno učinkovitosti projekta sonaravnih rešitev pri izboljšanju stanja prizadetega vodnega telesa, doseganju ciljev ohranjanja in obnove ter prilagajanju na spreminjajoče se podnebne razmere. Program se pregleduje skladno s časovnim pristopom načrtov upravljanja povodij (vključno z načrti za obvladovanje suš, kjer je to ustrezno) in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Pri dejavnostih v tretjih državah se program pregleda vsaj enkrat na programsko obdobje, v vsakem primeru pa vsakih 10 let. Program upošteva prevladujoče pravne in regulativne določbe ter je skladen z njimi, pri čemer so pravne odgovornosti in obveznosti jasno določene. V program se dejavno vključujejo lokalne skupnosti in drugi prizadeti deležniki.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(a)

v EU v zvezi z območji Natura 2000: dejavnost na podlagi ustrezne presoje, izvedene v skladu s členom 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS (19), ne vpliva pomembno na območja Natura 2000 glede na njihove cilje ohranjanja;

(b)

v EU za vsa območja: dejavnost ne škoduje obnovi ali vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij vrst, zavarovanih v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20). Dejavnost prav tako ne škoduje obnovi ali vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti zadevnih habitatnih tipov, zavarovanih v skladu z Direktivo 92/43/EGS;

(c)

v EU se preprečuje vnos invazivnih tujerodnih vrst ali se obvladuje njihovo širjenje v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014;

(d)

zunaj EU se dejavnosti izvajajo v skladu z veljavnim pravom v zvezi z ohranjanjem habitatov in vrst ter obvladovanjem invazivnih tujerodnih vrst.

1.

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvaja, razvija, namešča, uporablja, vzdržuje ali popravlja ena ali več naslednjih podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije oziroma se zagotavljajo z njo ali njimi povezane strokovne storitve, vključno s tehničnim svetovanjem o zasnovi ali spremljanju, z namenom nadzorovanja, obvladovanja, zmanjšanja in ublažitve vodnih izgub v novih ali obstoječih sistemih za oskrbo z vodo:

2.

Tveganja degradacije okolja, povezana z ohranjanjem kakovosti vode in preprečevanjem vodnega stresa, se opredelijo in obravnavajo za doseganje dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, kot sta opredeljena v členu 2, točki 22 in 23, Uredbe (EU) 2020/852, v skladu z Direktivo 2000/60/ES (22) ter načrtom upravljanja rabe in varstva voda, ki se na njeni podlagi pripravi za morebiti prizadeta vodna telesa v posvetovanju z ustreznimi deležniki.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

2.

Embalažni proizvod je mogoče reciklirati v praksi in v velikem obsegu. Embalažni proizvod je dokazano mogoče reciklirati v praksi in v velikem obsegu, saj izpolnjuje vsa spodaj navedena merila (5).

2.1

Embalažna enota (6) je zasnovana kot primerna za recikliranje, tako da jo je mogoče ob koncu življenjske dobe sortirati in reciklirati ter da je tako pridobljeni reciklirani material take kakovosti, da se lahko ponovno uporabi v embalaži. Ne uporabljajo se barve, dodatki ali oblikovni elementi embalaže, ki onesnažijo tok recikliranja, ko embalaža postane odpadek, in znatno zmanjšajo kakovost nastalih recikliranih materialov. V najboljšem primeru je embalažna enota izdelana iz enakega materiala (uporaba enega materiala) ali pa so materiali, ki so v embalaži, vsaj združljivi z obstoječimi tokovi recikliranja in postopki sortiranja. Kadar vsi sestavni deli embalaže niso združljivi z obstoječimi tokovi in postopki recikliranja, mora embalaža omogočati ločevanje sestavnih delov, ki jih ni mogoče reciklirati, bodisi ročno s strani potrošnikov bodisi v okviru obstoječih postopkov sortiranja in recikliranja.

2.2

Poleg tega se embalaža oceni kot primerna za recikliranje, če izpolnjuje eno od naslednjih meril:

3.

Pri proizvodnji embalažnega materiala se surovini ne dodajo naslednje snovi, ki imajo spodaj navedene nevarne lastnosti:

4.

Plastični materiali, primerni za kompostiranje, se v embalaži uporabljajo samo za zelo lahke plastične nosilne vrečke; čajne vrečke, vrečke kave ali vrečke za drugo pijačo; čajne ali kavne blazinice ali blazinice za drugo pijačo in nalepke na sadju in zelenjavi.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(a)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (14) za emisije v vodo, kadar se uporabljajo ustrezni pragovi emisij;

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupne sisteme ravnanja z odpadnimi plini in njihove obdelave v kemični industriji (15) za emisije v zrak iz novih obratov (ali za obstoječe obrate v štirih letih od objave zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah), kadar veljajo ustrezni pogoji;

(c)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo polimerov (16) za proizvodne procese pod pogoji, ki niso zajeti v zgoraj navedenih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah;

(d)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za industrijo anorganskih kemikalij v velikih količinah – trdne in druge kemikalije (17);

(e)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo anorganskih kemikalij v velikih količinah – amoniak, kisline in gnojila (18);

(f)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo organskih finih kemikalij (19);

(g)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo posebnih anorganskih kemikalij (20).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Kadar se z gospodarsko dejavnostjo proizvaja električna in elektronska oprema, ki izpolnjuje vsa merila za podelitev znaka EU za okolje za zadevno kategorijo izdelkov v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (22), subjekt, ki izvaja dejavnost, predloži dokazilo o skladnosti z vsemi navedenimi zahtevami v skladu z merili za preverjanje, predvidenimi za podelitev znaka EU za okolje.

2.

Če ni meril za podelitev znaka EU za okolje za posamezni izdelek ali jih subjekt, ki izvaja dejavnost, ni uporabil, gospodarska dejavnost, s katero se proizvaja električna in elektronska oprema, izpolnjuje vsa naslednja merila, ki se uporabljajo za zadevni izdelek:

2.1

Zasnova za dolgo življenjsko dobo

2.1.1

Če izdelek vsebuje programsko opremo, ki jo je treba posodabljati, so vse različice komponent programske opreme, podpora za programsko opremo in (strojna) programska oprema, vključno s posodobitvami, uporabnikom na voljo celotno življenjsko dobo izdelka, kot je opredeljeno v Direktivi 2009/125/ES in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene direktive. Kadar razpoložljivost posodobitev programske opreme ni regulirana, so te na voljo vsaj osem let. Funkcionalnost in življenjska doba izdelka se s posodobitvami programske opreme ali brez njih ne zmanjšata oziroma skrajšata.

2.1.2

Izdelki, ki vsebujejo prenosne baterije, zagotavljajo, da lahko končni uporabnik baterije brez težav odstrani in zamenja kadar koli med življenjsko dobo izdelka, ne da bi bila za razstavljanje potrebna uporaba posebnih orodij (razen če je orodje brezplačno priloženo izdelku), lastniških orodij, toplotne energije ali topil, razen kadar so baterije zasnovane tako, da lahko baterijo odstranijo in zamenjajo le neodvisni strokovnjaki v primeru:

2.1.3

Programska oprema se ne uporablja, da bi negativno vplivala na krožnost izdelka, vključno z zamenjavo prenosne baterije, pravilna zamenjava baterije pa ne poslabša delovanja izdelka.

2.2

Zasnova za popravljivost in garancija

2.2.1

Če so v skladu s pravom Unije vzpostavljeni sistemi točkovanja popravljivosti za posamezne izdelke, subjekt, ki izvaja dejavnost, zagotavlja, da izdelki spadajo v najvišji razred popravljivosti, v katerem je na voljo znatno število izdelkov (25).

2.2.2

Subjekt, ki izvaja dejavnost, poklicnim serviserjem (26) zagotavljajo dostop do informacij celotno življenjsko dobo izdelka. Informacije vključujejo naslednje elemente, kadar je ustrezno:

2.2.3

Ključni nadomestni deli (27), novi ali rabljeni, kot so motorji, baterije, plošče tiskanega vezja in kateri koli del ali komponenta, ki je bistvena za dobro delovanje izdelka, so po tem, ko je na trg dana zadnja enota modela, poklicnim serviserjem in končnim uporabnikom na voljo še eno leto več, kot določajo zahteve glede razpoložljivosti nadomestnih delov iz Direktive 2009/125/ES in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene direktive. Če razpoložljivost nadomestnih delov za zadevne izdelke ni regulirana, so ključni nadomestni deli na voljo vsaj osem let po tem, ko je na trg dana zadnja enota modela.

2.2.4

Kadar popravilo izdelka ne predstavlja znatnih tveganj za zdravje in varnost, subjekt, ki izvaja dejavnost, zagotovi jasna navodila za razstavljanje in popravilo, med drugim v papirnati ali elektronski obliki oziroma v obliki videoposnetka, ter jih da na voljo javnosti za celotno življenjsko dobo izdelka, da se omogoči razstavljanje izdelkov brez škode z namenom zamenjave ključnih komponent ali delov za nadgradnjo ali popravila. Če obstajajo resni pomisleki glede varnosti v zvezi s popravilom izdelka, subjekt zagotovi dostop neodvisnim pooblaščenim poklicnim serviserjem. Na spletnem mestu subjekta je naveden postopek, po katerem se poklicni serviserji registrirajo za dostop do ustreznih informacij ali izmenjujejo informacije na javno in prosto dostopnem spletnem mestu.

2.2.5

Subjekt, ki izvaja dejavnost, za električno in elektronsko opremo, zasnovano za potrošniško uporabo, zagotovi tržno garancijo za najmanj 3 leta in brez dodatnih stroškov v skladu z zahtevami iz člena 17 Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

2.3

Zasnova, primerna za ponovno uporabo in ponovno izdelavo

2.3.1

Kadar so izdelki zmožni hraniti podatke in so podatki šifrirani, se zahteva programska funkcija, ki ponastavi tovarniške nastavitve naprave in privzeto izbriše šifrirni ključ.

2.3.2

Kadar lahko izdelki prenesejo shranjene podatke, se shranjeni podatki lahko preprosto in v celoti prenesejo v drug izdelek, kar zagotavlja zasebnost in zaupnost podatkov.

2.4

Zasnova, primerna za razstavljanje

2.4.1

Informacije o ravnanju z izdelkom ob koncu njegove življenjske dobe so javno dostopne celotno življenjsko dobo izdelka, vključno z vsemi informacijami, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 2012/19/EU. Za vsako vrsto novega izdelka, ki je prvič dan na trg Unije, subjekt, ki izvaja dejavnost, prek platforme z informacijami za izvajalce recikliranja (29) ali drugega ustreznega kanala v skladu s členom 15(1) Direktive 2012/19/EU brezplačno deli ustrezne informacije s centri za ponovno uporabo ter obrati za obdelavo in recikliranje. Informacije o razstavljanju vključujejo zaporedje korakov za razstavljanje ter orodja ali tehnologije, potrebne za dostop do ciljnega sestavnega dela.

2.4.2

Za električno in elektronsko opremo, ki vsebuje plošče tiskanega vezja, trde diske, elektromotorje, trajne magnete, baterije, fluorescenčni prah ali katere koli druge sestavne dele, ki imajo glede na opredelitev v zakonodaji Unije velik potencial za predelavo kritičnih surovin, informacije o ravnanju z izdelkom ob koncu njegove življenjske dobe iz točke 2.4.1 vključujejo navedbo kritičnih surovin (30), ki jih običajno vsebujejo sestavni deli, informacije o lokaciji teh sestavnih delov in o korakih, potrebnih, da se ločeno odstranijo.

2.4.3

Dejavnost zagotavlja informacije za sledljivost snovi, opredeljenih kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in snovi, ki izpolnjujejo merila za opredelitev kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in sicer z izpolnjevanjem vsaj enega od naslednjih dveh okvirov za razkritje:

2.5

Zasnova, primerna za recikliranje

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvajajo izdelki z dokazano večjo možnostjo recikliranja. Ocena možnosti recikliranja temelji na standardu EN 45555:2019 (34) ali katerem koli standardu EN za posamezne izdelke, ki temelji na standardu EN 45555:2019. Gospodarska dejavnost izpolnjuje naslednje zahteve:

2.6

Proaktivno nadomeščanje nevarnih snovi

2.6.1

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvajajo izdelki, pri katerih je izkazano proaktivno nadomeščanje nevarnih snovi.

2.6.2

Izdelek ne vsebuje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in so navedene v Prilogi XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

2.6.3

Izjeme od omejitev za nevarne snovi so omejene na naslednje primere:

2.6.4

Nevarne snovi, navedene v spodnji tabeli, se ne vnašajo v navedene podsklope in sestavne dele ter se v njih ne oblikujejo v koncentracijah, ki so enake navedeni mejni koncentraciji ali višje od nje.

(i)

Polimerni stabilizatorji, barvila in onesnaževala

dibutil kositrov oksid

dibutil kositrov diacetat

dibutil kositrov dilaurat

dibutil kositrov maleat

dioktil kositrov oksid

dioktil kositrov dilaurat

Zunanja ohišja ne vsebujejo naslednjih barvil: azo barvil, ki se lahko pretvorijo v katerega od rakotvornih aril aminov iz Dodatka 8 k Uredbi (ES) št. 1907/2006, ali barvilnih spojin, vključenih na seznam snovi, ki jih je treba prijaviti, iz standarda IEC 62474.

(ii)

Polimerni stabilizatorji, barvila in onesnaževala

benzo[a]piren, benzo[e]piren

benzo[a]antracen

krizen

benzo[b]fluoranten

benzo[j]fluoranten

benzo[k]fluoranten

dibenzo[a,h]antracen

Dodatni PAH, za katere velja omejitev:

acenaften

acenaftilen

antracen

benzo[ghi]perilen

fluoranten

fluoren

indeno[1,2,3-cd]piren

naftalen

fenantren

piren

(iii)

Biocidni proizvodi

(v)

Sredstva za bistrenje stekla

(vi)

Plastika na osnovi klora

2.6.5

Izdelki ne vsebujejo halogena nad mejnimi vrednostmi, ki jih je mogoče zaznati v skladu z meritvami, določenimi v obstoječih standardih za vse njihove sestavne dele: kabli (EN IEC 60754-3), plastični deli (EN 50642), elektronske komponente (EN IEC 61249-2-21 ali JS709C), potrošni material (EN IEC 61249-2-21 in IPC J-STD-004B).

2.6.6

Izdelki ne vsebujejo fluoriranega plina.

2.6.7

Uporaba tetrabromobisfenola A je dovoljena samo kot reaktivni element v ploščah tiskanega vezja.

2.7

Obveščanje strank

2.7.1

Subjekt, ki izvaja dejavnost, strankam zagotavlja informacije, kakšne koristi za okolje prinašajo različne možnosti uporabe izdelka, zlasti kako so različni načini uporabe povezani z daljšo življenjsko dobo izdelka.

2.7.2

Subjekt, ki izvaja dejavnost, strankam zagotavlja informacije o možnostih ponovnega odkupa, ponovne prodaje in vračanja izdelka, informacije o ločenem zbiranju in zbirnih mestih za odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) ter informacije o možnostih ponovne uporabe. Pri prenosnih baterijah zagotavlja informacije o ločenem zbiranju in zbirnih mestih za odpadne baterije.

2.7.3

Pri električni in elektronski opremi subjekt, ki izvaja dejavnost, izdelek ustrezno označi s simbolom, ki označuje ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, kot je določeno v Prilogi IX k Direktivi 2012/19/EU. Subjekt, ki izvaja dejavnost, potrošniku zagotovi ustrezne informacije o stroških zbiranja, obdelave in odstranjevanja izdelka na okolju primeren način, kot je določeno v členu 14(1) navedene direktive.

2.8

Odgovornost proizvajalca

2.8.1

Subjekt, ki izvaja dejavnost, pri dajanju električne in elektronske opreme na trg držav članic vzpostavi lastno shemo razširjene odgovornosti proizvajalca ali sodeluje v kolektivnih shemah razširjene odgovornosti proizvajalca v vseh državah članicah, v katerih je izdelek dan na trg, v skladu z Direktivo 2012/19/EU. Finančni prispevki v kolektivne sheme temeljijo na ekološki modulaciji in pokrivajo stroške ločenega zbiranja in obdelave OEEO.

2.8.2

Za prenosne baterije proizvajalec vzpostavi sisteme za vračanje in zbiranje odpadnih prenosnih baterij, ki vključujejo zbirna mesta, v vseh državah članicah, v katerih je izdelek dan na trg.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Pri postopku, integriranem v čistilno napravo za odpadne vode, ki običajno zajema fosforjeve soli, kot je struvit oziroma magnezijev amonijev fosfat (NH4MgPO4•6H2O), se s postopkom pridobivanja fosforja predela vsaj 15 % vhodne obremenitve s fosforjem. Pri izračunu tega praga se upošteva samo material, ki se pridobiva, kot je struvit.

2.

Pri naknadnem pridobivanju po toplotni oksidaciji blata iz čistilne naprave s kemično predelavo fosforja ali po toplotni oksidaciji blata iz čistilne naprave s toplotnokemično predelavo fosforja se v postopku iz zadevnega vhodnega materiala, kot je pepel iz blata iz čistilne naprave, predela vsaj 80 % vhodne obremenitve s fosforjem.

3.

Fosfor, pridobljen iz sistema, se uporablja kot sestavni material sredstev za gnojenje v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (40) ali nacionalno zakonodajo o gnojilih, kadar je ta strožja, ali na drugem področju uporabe, na katerem tako pridobljeni fosfor izpolnjuje funkcije, določene z zadevnimi predpisi.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Za proizvodnjo predelane vode dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

2.

Pri obratih za zbiranje deževnice in meteorne vode dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

3.

Pri obratih za zbiranje in obdelavo sive vode dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Vsi ločeno zbrani in prepeljani odpadki, ki se ločujejo pri viru, so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranju.

2.

Pri viru ločeni odpadki, kamor spadajo (i) papir in karton, (ii) tekstil (48), (iii) biološki odpadki, (iv) les, (v) steklo, (vi) odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) ali (vii) katera koli vrsta nevarnih odpadkov, se zbirajo ločeno (tj. po posameznih frakcijah) in se ne mešajo z drugimi tokovi odpadkov.

Za pri viru ločene nenevarne odpadke, ki ne spadajo v zgoraj navedene frakcije, se zbiranje v mešanih frakcijah izvaja le, če izpolnjuje enega od pogojev iz člena 10, odstavek 3, alinea (a), (b) ali (c), Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (49).

Različne vrste nevarnih odpadkov se lahko zbirajo skupaj v zabojniku ali omari za nevarne odpadke ali podobni rešitvi pod pogojem, da je vsaka vrsta odpadkov ustrezno zapakirana, da odpadki v zabojniku ali omari ostanejo ločeni, in da se nevarni odpadki po zbiranju iz gospodinjstev sortirajo po posameznih vrstah odpadkov.

3.

Pri tokovih komunalnih odpadkov dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

4.

Pri dejavnosti se stalno spremljata in ocenjujeta količina in kakovost zbranih odpadkov na podlagi vnaprej določenih ključnih kazalnikov uspešnosti za izpolnjevanje vseh naslednjih meril:

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

1.

Pri dejavnosti se uporabljajo vozila za zbiranje odpadkov, ki so skladna vsaj s standardi Euro V (51).

2.

Nevarni odpadki se zbirajo ločeno od nenevarnih odpadkov, da se prepreči medsebojno onesnaženje. Sprejeti so ustrezni ukrepi za zagotavljanje, da se med ločenim zbiranjem in prevozom nevarni odpadki ne mešajo z drugimi kategorijami nevarnih odpadkov ali z drugimi odpadki, snovmi oziroma materiali. Mešanje vključuje redčenje nevarnih snovi.

3.

Ustrezno zbiranje nevarnih odpadkov in ravnanje z njimi preprečujeta uhajanje nevarnih odpadkov med zbiranjem, prevozom, skladiščenjem in oddajo v obrat za obdelavo, ki ima dovoljenje za obdelavo nevarnih odpadkov.

4.

Nevarni odpadki so zapakirani in označeni v skladu z mednarodnimi standardi in standardi Unije, ki veljajo med zbiranjem, prevozom in začasnim skladiščenjem.

5.

Gospodarski subjekt, ki zbira nevarne odpadke, izpolnjuje obveznosti vodenja evidenc, določene v veljavni zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, vključno glede količine, narave, izvora, namembnega kraja, pogostosti zbiranja, načina prevoza in metode obdelave.

6.

Pri odpadni električni in elektronski opremi (OEEO):

7.

Subjekt, ki izvaja zbiranje in logistiko, vzpostavi sistem upravljanja za obvladovanje tveganj za okolje, zdravje in varnost.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Dejavnosti zajemajo snovno predelavo sekundarnih surovin (vključno s kemičnimi snovmi in kritičnimi surovinami) iz nevarnih odpadkov, ločenih pri viru.

2.

Predelani materiali v proizvodnih procesih (53) nadomeščajo primarne surovine, vključno s kritičnimi surovinami, ali kemikalije.

3.

Predelani materiali so skladni z veljavnimi industrijskimi specifikacijami, usklajenimi standardi ali merili za prenehanje statusa odpadka ter ustrezno veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Biološki odpadki, ki se uporabljajo za anaerobno razgradnjo ali kompostiranje, se ločujejo pri viru in zbirajo ločeno. Kadar se biološki odpadki zbirajo v biološko razgradljivih vrečkah, so vrečke ustrezno certificirane za kompostiranje v skladu s standardom EN 13432:2000 (58).

2.

V teh obratih za anaerobno razgradnjo pri viru ločeni biološki odpadki iz ločenega zbiranja v letnem povprečju predstavljajo vsaj 70 % mase vhodnih surovin. Sorazgradnja lahko zajema do 30 % vhodnih surovin za surovine za napredno bioenergijo iz Priloge IX k Direktivi (EU) 2018/2001, ki ne smejo vključevati onesnaženih surovin iz frakcije biomase v mešanih komunalnih in industrijskih odpadkih. Vhodni material ne vključuje surovin, ki so izključene v delu II Priloge II k Uredbi (EU) 2019/1009, in sicer iz kategorije sestavnih materialov (KSM) 3 (kompost) v skladu s točko (c) navedene kategorije in iz kategorije sestavnih materialov (KSM) 5 (digestat, razen digestata svežih kmetijskih rastlin) v skladu s točko (c) navedene kategorije.

3.

Z dejavnostjo se proizvaja nekaj od naslednjega:

4.

Zagotavljanje kakovosti proizvodnega procesa se izvaja z uporabo modula D1 iz Uredbe (EU) 2019/1009.

5.

Kompost in digestat, ki sta v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 ali enakovrednimi nacionalnimi pravili, se ne odlagata na odlagališčih.

Digestat se po anaerobni razgradnji po možnosti kompostira, da se čim bolj povečajo koristi za tla, na katerih se nato uporabi, in čim bolj zmanjšajo nekatera možna kmetijsko-okoljska vprašanja, kot je sproščanje amoniaka in nitratov.

6.

Kjer se izvaja anaerobna razgradnja, se proizvedeni bioplin uporablja neposredno za proizvodnjo električne energije ali toplote, se izboljša v biometan za uporabo kot gorivo, se neposredno dovaja v plinsko omrežje in nadalje uporablja za energetske namene kot nadomestek zemeljskega plina, se uporablja kot industrijska surovina za proizvodnjo drugih kemikalij ali se pretvori v vodik za uporabo kot gorivo.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

V okviru gospodarske dejavnosti se v najsodobnejših obratih razstavlja in odstranjuje onesnaževala ločeno zbranih odpadkov iz kompleksnih izrabljenih proizvodov, kot so avtomobili, električna in elektronska oprema (EEO) ali ladje, da se:

2.

Gospodarska dejavnost razstavljanja in odstranjevanja onesnaževal odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2012/19/EU ter prilog VII in VIII k navedeni direktivi. Gospodarska dejavnost razstavljanja in odstranjevanja onesnaževal izrabljenih vozil izpolnjuje zahteve iz člena 6 in 7 Direktive 2000/53/ES ter Priloge I k navedeni direktivi.

3.

Za razstavljanje in odstranjevanje onesnaževal iz ladij za razrez je obrat vključen na evropski seznam obratov za recikliranje ladij, kot je določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2016/2323 (62). Za gradnjo novega obrata ali nadgradnjo obstoječega obrata, ki še ni vključen na evropski seznam obratov za recikliranje ladij, obrat izpolnjuje vse zahteve iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (63) in je zaprosil za vključitev na evropski seznam obratov za recikliranje ladij.

4.

Za razstavljanje in odstranjevanje onesnaževal iz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ter izrabljenih vozil odpadki izvirajo z zbirnih mest, ki izpolnjujejo veljavne zahteve, določene v zakonodaji Unije (64) in nacionalni zakonodaji.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

1.

Obrat je opremljen za varno in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi snovmi, zmesmi in sestavnimi deli, odstranjenimi med postopki odstranjevanja onesnaževal, ter njihovo varno in okolju prijazno shranjevanje.

2.

Za izrabljena vozila obrat izpolnjuje zahteve za prostore za skladiščenje, obdelavo, odstranjevanje onesnaževal in postopke obdelave iz Priloge I k Direktivi 2000/53/ES.

3.

Za odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) obrat izpolnjuje zahteve za primerno obdelavo iz člena 8 Direktive 2012/19/EU, zlasti zahteve za selektivno obdelavo za materiale in sestavne dele OEEO iz Priloge VII k Direktivi 2012/19/EU ter za postopke skladiščenja in obdelave iz Priloge VIII k Direktivi 2012/19/EU.

Obrat izpolnjuje normativne zahteve v zvezi z njegovimi dejavnostmi za odstranjevanje onesnaževal iz standardov EN 50625-1:2014 (65), EN 50625-2-1:2014 (66), EN 50625-2-2:2015 (67), EN 50625-2-3:2017 (68) in EN 50625-2-4:2017 (69).

Izvajanje takih ukrepov se lahko dokaže tudi z izpolnjevanjem regulativnih zahtev, ki so enakovredne zahtevam iz zgoraj navedenih standardov EN.

Za obdelavo OEEO, ki vsebuje hlapne fluoroogljikovodike (VFC) in hlapne ogljikovodike (VHC), ter OEEO, ki vsebuje živo srebro, so emisije enake ali nižje od razponov ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, določenimi v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov (70).

4.

Za recikliranje ladij obrat izpolnjuje zahteve iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1257/2013 in je vključen na evropski seznam obratov za recikliranje ladij, pripravljen v skladu z navedeno uredbo. Obrat izpolnjuje zahteve iz člena 7 navedene uredbe v zvezi s pripravo načrta za recikliranje za posamezno ladjo pred vsakim recikliranjem ladje.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(a)

ločeno zbranih in prepeljanih odpadkov, vključno v mešanih frakcijah (71);

(b)

frakcij nenevarnih odpadkov, ki izvirajo iz dejavnosti razstavljanja in odstranjevanja onesnaževal iz izrabljenih proizvodov;

(c)

gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov iz selektivnega rušenja ali drugače ločenih pri viru;

(d)

frakcij nenevarnih odpadkov, ki izvirajo iz sortiranja mešanih odpadkov, namenjenih za recikliranje, kadar obrat dosega določena merila kakovosti delovanja in odpadki prihajajo z območij, ki izpolnjujejo obveznosti ločenega zbiranja iz Direktive 2008/98/ES.

(a)

postopkom za opredelitev odpadkov in strogim postopkom prevzema odpadkov v zvezi s kakovostjo vhodnih odpadkov;

(b)

sistemom in popisom za sledenje z namenom slediti lokaciji in količini odpadkov v obratu;

(c)

sistemom upravljanja kakovosti izhodnega materiala za zagotavljanje, da izhodni material po obdelavi ustreza veljavnim zahtevam glede kakovosti ali standardom kakovosti, npr. z uporabo veljavnih standardov EN ali ISO;

(d)

ustreznimi ukrepi ali postopki za ločevanje odpadkov za zagotavljanje, da odpadki po ločevanju ostanejo ločeni glede na njihove lastnosti, da se omogočita lažja in okoljsko varnejša skladiščenje in obdelava;

(e)

ustreznimi ukrepi za zagotavljanje združljivosti odpadkov pred njihovim mešanjem ali združevanjem;

(f)

obrat je namestil tehnologijo in postopke za sortiranje in snovno predelavo, da bi izpolnjeval ustrezne tehnične specifikacije, standarde kakovosti ali merila za prenehanje statusa odpadka. Pri dejavnosti se uporabljajo najsodobnejše tehnologije, primerne za frakcije odpadkov, ki se obdelujejo, vključno optičnim ločevanjem z bližnjeinfrardečo spektroskopijo ali rentgenskimi sistemi, ločevanjem na podlagi gostote, magnetnim ločevanjem ali ločevanjem po velikosti.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Vsi nastali gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov se obdelajo v skladu z zakonodajo Unije o odpadkih in s popolnim kontrolnim seznamom protokola EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, zlasti z vzpostavitvijo sistemov sortiranja in presoj pred rušenjem (74). Vsaj 90 % (glede na maso v kilogramih) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču, se pripravi za ponovno uporabo (75) ali reciklira (76), pri čemer pa se zasipanje (77) ne šteje. Iz tega so izključeni naravno prisotni materiali iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo Komisije 2000/532/ES. Subjekt, ki izvaja dejavnost, dokaže skladnost z 90-odstotnim pragom s poročanjem o kazalniku 2.2 (78) okvira Level(s) z uporabo oblike poročanja na ravni 2 za različne tokove odpadkov.

2.

Potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe, ki je rezultat gradnje, je izračunan za vsako fazo življenjskega cikla ter se na zahtevo razkrije vlagateljem in strankam (79).

3.

Gradbeni načrti in tehnike podpirajo krožnost z vključitvijo konceptov zasnove za prilagodljivost in razgradnjo, kot je opisano v kazalniku 2.3 oziroma 2.4 okvira Level(s). Skladnost s to zahtevo se dokaže s poročanjem o kazalnikih 2.3 (80) in 2.4 (81) okvira Level(s) na ravni 2.

4.

Uporaba primarnih surovin pri gradnji stavbe se čim bolj zmanjša z uporabo sekundarnih surovin (82). Subjekt, ki izvaja dejavnost, zagotovi, da so tri najtežje kategorije materialov, ki se uporabljajo za gradnjo stavbe, merjeno glede na maso v kilogramih, skladne z naslednjimi največjimi skupnimi količinami uporabljene primarne surovine:

Pragovi se izračunajo tako, da se sekundarna surovina odšteje od skupne količine vsake pri delih uporabljene kategorije materialov, merjeno glede na maso v kilogramih. Kadar informacije o vsebnosti recikliranih materialov v gradbenem proizvodu niso na voljo, se šteje, da vsebuje 100 % primarne surovine. Da bi upoštevali hierarhijo ravnanja z odpadki in s tem dali prednost ponovni uporabi pred recikliranjem, se šteje, da ponovno uporabljeni gradbeni proizvodi, vključno z gradbenimi proizvodi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili odpadki in so bili ponovno predelani na kraju samem, ne vsebujejo primarnih surovin. Skladnost s tem merilom se dokaže s poročanjem v skladu s kazalnikom 2.1 okvira EU Level(s) (85).

5.

Subjekt, ki izvaja dejavnost, uporablja elektronska orodja za opis značilnosti stavbe, kot je bila zgrajena, vključno z uporabljenimi materiali in komponentami, za namene prihodnjega vzdrževanja, predelave in ponovne uporabe, na primer z uporabo standarda EN ISO 22057:2022 za predložitev okoljskih deklaracij proizvodov (86). Informacije so shranjene v digitalni obliki in so na zahtevo na voljo vlagateljem in strankam. Poleg tega subjekt zagotovi dolgoročno ohranjanje teh informacij, ki presega življenjsko dobo stavbe, z uporabo sistemov za upravljanje informacij, ki jih zagotavljajo nacionalna orodja, kot sta kataster ali javni register.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(a)

pipe za umivalnike za roke in kuhinjske pipe imajo največji pretok vode 6 litrov/min;

(b)

prhe imajo največji pretok vode 8 litrov/min;

(c)

pri straniščih, vključno s straniščnimi seti, školjkami in izplakovalnimi kotliči, je celotni volumen splakovanja največ 6 litrov, največji povprečni volumen splakovanja pa 3,5 litra;

(d)

pisoarji porabijo največ 2 litra/školjko/uro. Pri splakovalnih pisoarjih je največji celotni volumen splakovanja 1 liter.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(a)

ornem zemljišču ali pridelovalni površini s srednjo do visoko stopnjo rodovitnosti tal in podzemno biotsko raznovrstnostjo iz raziskave EU LUCAS (94);

(b)

neizkoriščenem zemljišču s priznanim velikim pomenom za ohranjanje biotske raznovrstnosti ali zemljišču, ki se uporablja kot habitat ogroženih (rastlinskih in živalskih) vrst z evropskega rdečega seznama (95) ali rdečega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) (96);

(c)

zemljišču, ki ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu, uporabljeni v nacionalni evidenci toplogrednih plinov, ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO (97).

1.

Vsi nastali gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov se obdelajo v skladu z zakonodajo Unije o odpadkih in s popolnim kontrolnim seznamom protokola EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, zlasti z vzpostavitvijo sistemov sortiranja in presoj pred rušenjem (98). Vsaj 70 % (glede na maso v kilogramih) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču, se pripravi za ponovno uporabo (99) ali reciklira (100), pri čemer pa se zasipanje (101) ne šteje. Iz tega so izključeni naravno prisotni materiali iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo 2000/532/ES. Subjekt, ki izvaja dejavnost, dokaže skladnost s 70-odstotnim pragom s poročanjem o kazalniku 2.2 (102) okvira Level(s) z uporabo oblike poročanja na ravni 2 za različne tokove odpadkov.

2.

Potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu (103) za prenovo stavbe je izračunan za vsako fazo življenjskega cikla od trenutka prenove ter se na zahtevo razkrije vlagateljem in strankam.

3.

Gradbeni načrti in tehnike podpirajo krožnost z vključitvijo konceptov zasnove za prilagodljivost in razgradnjo, kot je opisano v kazalniku 2.3 oziroma 2.4 okvira Level(s). Subjekt, ki izvaja dejavnost, dokaže skladnost s to zahtevo s poročanjem o kazalnikih 2.3 (104) in 2.4 (105) okvira Level(s) na ravni 2.

4.

Ohrani se vsaj 50 % prvotne stavbe. To se izračuna na podlagi ohranjene bruto tlorisne zunanje površine prvotne stavbe z uporabo veljavne nacionalne ali regionalne metodologije merjenja oziroma z uporabo opredelitve „IPMS 1“ iz mednarodnih standardov za merjenje nepremičnin (106).

5.

Uporaba primarnih surovin pri prenovi stavbe se čim bolj zmanjša z uporabo sekundarnih surovin (107). Subjekt, ki izvaja dejavnost, zagotovi, da so tri najtežje kategorije materialov, ki so bili stavbi na novo dodani pri njeni prenovi, merjeno glede na maso v kilogramih, skladne z naslednjimi pragovi glede največjih skupnih količin uporabljene primarne surovine:

Pragovi se izračunajo tako, da se sekundarna surovina odšteje od skupne količine vsake pri delih uporabljene kategorije materialov, merjeno glede na maso v kilogramih. Kadar informacije o vsebnosti recikliranih materialov v gradbenem proizvodu niso na voljo, se šteje, da vsebuje 100 % primarne surovine. Da bi upoštevali hierarhijo ravnanja z odpadki in s tem dali prednost ponovni uporabi pred recikliranjem, se šteje, da ponovno uporabljeni gradbeni proizvodi, vključno z gradbenimi proizvodi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili odpadki in so bili ponovno predelani na kraju samem, ne vsebujejo primarnih surovin. Skladnost s tem merilom se dokaže s poročanjem v skladu s kazalnikom 2.1 okvira EU Level(s) (110).

6.

Subjekt, ki izvaja dejavnost, uporablja elektronska orodja za opis značilnosti stavbe, kot je bila zgrajena, vključno z uporabljenimi materiali in komponentami, za namene prihodnjega vzdrževanja, predelave in ponovne uporabe, na primer z uporabo standarda EN ISO 22057:2022 za predložitev okoljskih deklaracij proizvodov (111). Informacije so shranjene v digitalni obliki in so na zahtevo na voljo vlagateljem in strankam. Poleg tega subjekt, ki izvaja dejavnost, zagotovi dolgoročno ohranjanje teh informacij, ki presega življenjsko dobo stavbe, z uporabo sistemov za upravljanje informacij, ki jih zagotavljajo nacionalna orodja, kot sta kataster ali javni register.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(a)

pipe za umivalnike za roke in kuhinjske pipe imajo največji pretok vode 6 litrov/min;

(b)

prhe imajo največji pretok vode 8 litrov/min;

(c)

pri straniščih, vključno s straniščnimi seti, školjkami in izplakovalnimi kotliči, je celotni volumen splakovanja največ 6 litrov, največji povprečni volumen splakovanja pa 3,5 litra;

(d)

pisoarji porabijo največ 2 litra/školjko/uro. Pri splakovalnih pisoarjih je največji celotni volumen splakovanja 1 liter.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Pred začetkom dejavnosti rušenja ali uničenja se s stranko opravijo razprava in dogovori o vsaj naslednjih vidikih s kontrolnega seznama za koncept zasnove na ravni 1 kontrolnega seznama kazalnika 2.2 (115) okvira Level(s):

2.

Subjekt, ki izvaja dejavnost, izvede presojo pred rušenjem v skladu s protokolom EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov (116).

3.

Vsi odpadki iz rušenja objektov, ki nastanejo med dejavnostjo rušenja ali uničenja, se obdelajo v skladu z zakonodajo Unije o odpadkih in s popolnim kontrolnim seznamom protokola EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov (117).

4.

Vsaj 90 % (glede na maso v kilogramih) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču, se pripravi za ponovno uporabo (118) ali reciklira (119), pri čemer pa se zasipanje (120) ne šteje. Iz tega so izključeni naravno prisotni materiali iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo 2000/532/ES. Subjekt, ki izvaja dejavnost, dokaže skladnost z 90-odstotnim pragom s poročanjem o kazalniku 2.2 (121) okvira Level(s) z uporabo oblike poročanja na ravni 3 za različne tokove odpadkov. Alternativno se ločeno zbere in pripravi za ponovno uporabo ali reciklira vsaj 95 % mineralne (122) frakcije in 70 % nemineralne frakcije nenevarnih odpadkov iz rušenja objektov.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Kadar se rušijo ali odstranijo glavni elementi ceste (vezna plast, obrabna plast ali betonske plošče), se za ponovno uporabo pripravi (126) ali se reciklira (127) 100 % (glede na maso v kilogramih) nenevarnih odpadkov, nastalih na kraju samem, pri čemer pa se zasipanje (128) ne šteje. Iz tega so izključeni naravno prisotni materiali iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo 2000/532/ES.

2.

Če se po rušenju ali odstranitvi na novo namestijo elementi ceste (vezna plast, obrabna plast in betonske plošče), vključno z vsemi cestami, ki se začasno zgradijo za namene izvajanja vzdrževalnih del, vsaj 50 % (glede na maso v kilogramih) uporabljenih strukturnih elementov ceste predstavljajo ponovno uporabljeni ali reciklirani materiali ali nenevarni industrijski stranski proizvodi.

3.

Ponovno uporabljeni ali reciklirani materiali se ne premikajo na razdaljah, večjih od 2,5-kratne razdalje med gradbiščem in najbližjim proizvodnim obratom za enakovredne primarne surovine, da se prepreči, da bi uporaba ponovno uporabljenih ali recikliranih materialov povzročila večje emisije CO2 kot uporaba primarnih surovin.

4.

Kadar se na novo namesti vezna plast, njena življenjska doba ni krajša od 20 let (129).

5.

Uporaba primarne surovine za cestno opremo se čim bolj zmanjša z uporabo sekundarnih surovin (130). Subjekt, ki izvaja dejavnost, zagotovi, da za kovine, kot so jeklene varnostne ograje, iz primarne surovine izvira največ 30 % materiala. Prag se izračuna tako, da se sekundarna surovina odšteje od skupne količine vsake pri delih uporabljene kategorije materialov, merjeno glede na maso v kilogramih. Kadar informacije o vsebnosti recikliranih materialov v gradbenem proizvodu niso na voljo, se šteje, da vsebuje 100 % primarne surovine. Da bi upoštevali hierarhijo ravnanja z odpadki in s tem dali prednost ponovni uporabi pred recikliranjem, se šteje, da ponovno uporabljeni gradbeni proizvodi, vključno z gradbenimi proizvodi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili odpadki in so bili ponovno predelani na kraju samem, ne vsebujejo primarnih surovin.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Vsi nastali gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov se obdelajo v skladu z zakonodajo Unije o odpadkih in s popolnim kontrolnim seznamom protokola EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, zlasti z vzpostavitvijo sistemov sortiranja (133). Vsaj 90 % (glede na maso v kilogramih) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču, se pripravi za ponovno uporabo (134) ali reciklira (135), pri čemer pa se zasipanje (136) ne šteje. Iz tega so izključeni naravno prisotni materiali iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo 2000/532/ES. Subjekt, ki izvaja dejavnost, dokaže skladnost z 90-odstotnim pragom s poročanjem o kazalniku 2.2 okvira Level(s) z uporabo oblike poročanja na ravni 2 za različne tokove odpadkov.

2.

Gradbeni načrti in tehnike podpirajo krožnost z vključitvijo konceptov zasnove za prilagodljivost in razgradnjo, kot je opisano v kazalniku 2.3 oziroma 2.4 okvira Level(s). Skladnost s to zahtevo se dokaže s poročanjem o kazalnikih 2.3 (137) in 2.4 (138) okvira Level(s) na ravni 2.

3.

Uporaba primarne surovine se čim bolj zmanjša z uporabo sekundarnih surovin (139). Za beton izvira iz primarne surovine največ 70 % materiala. To merilo se uporablja za beton, ki se ulije na kraju samem, predhodno ulite proizvode in vse sestavne materiale, vključno z morebitnimi ojačitvami. Prag se izračuna tako, da se sekundarna surovina odšteje od skupne količine uporabljenih materialov, merjeno glede na maso v kilogramih. Kadar informacije o vsebnosti recikliranih materialov v gradbenem proizvodu niso na voljo, se šteje, da vsebuje 100 % primarne surovine. Da bi upoštevali hierarhijo ravnanja z odpadki in s tem dali prednost ponovni uporabi pred recikliranjem, se šteje, da ponovno uporabljeni gradbeni proizvodi, vključno z gradbenimi proizvodi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili odpadki in so bili ponovno predelani na kraju samem, ne vsebujejo primarnih surovin.

4.

Sekundarne surovine se ne premikajo na razdaljah, večjih od 2,5-kratne razdalje med gradbiščem in najbližjim proizvodnim obratom za enakovredne primarne surovine, da se prepreči, da bi uporaba ponovno uporabljenih ali recikliranih materialov povzročila večje emisije CO2 kot uporaba primarnih surovin.

5.

Subjekt, ki izvaja dejavnost, uporablja elektronska orodja za opis značilnosti stavbe, kot je bila zgrajena, vključno z uporabljenimi materiali in komponentami, za namene prihodnjega vzdrževanja, predelave in ponovne uporabe, na primer z uporabo standarda EN ISO 22057:2022 za predložitev okoljskih deklaracij proizvodov (140). Informacije so shranjene v digitalni obliki in so na zahtevo na voljo vlagateljem in strankam. Poleg tega subjekt zagotovi dolgoročno ohranjanje teh informacij, ki presega življenjsko dobo stavbe, z uporabo sistemov za upravljanje informacij, ki jih zagotavljajo nacionalna orodja, kot sta kataster ali javni register.

6.

Mostove, predore, nasipe in zapornice redno pregleduje nacionalno odobreni inšpektor, podatki pa se uporabljajo za napovedovanje potreb po vzdrževanju.

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(a)

za siv cementni klinker manj od 0,816 (142) tCO2e na tono sivega cementnega klinkerja;

(b)

za cement iz sivega klinkerja ali alternativno hidravlično vezivo manj od 0,530 (143) tCO2e na tono proizvedenega cementa ali alternativnega veziva.

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(a)

v EU v zvezi z območji Natura 2000: dejavnost na podlagi ustrezne presoje, izvedene v skladu s členom 6(3) Direktive 92/43/EGS, ne vpliva pomembno na območja Natura 2000 glede na njihove cilje ohranjanja;

(b)

v EU za vsa območja: dejavnost ne škoduje obnovi ali vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij vrst, zavarovanih v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES. Dejavnost prav tako ne škoduje obnovi ali vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti zadevnih habitatnih tipov, zavarovanih v skladu z Direktivo 92/43/EGS;

(c)

zunaj EU se dejavnosti izvajajo v skladu z veljavnim pravom v zvezi z ohranjanjem habitatov in vrst.

1.

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvaja, razvija, namešča, uporablja, vzdržuje ali popravlja ena ali več naslednjih podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije, ki zagotavljajo spodaj naštete zmogljivosti, oziroma se zagotavljajo z njo ali njimi povezane strokovne storitve, vključno s tehničnim svetovanjem o zasnovi ali spremljanju. Take podatkovno podprte rešitve informacijske/operativne tehnologije vključujejo senzorje (npr. za moč, temperaturo, vibracije, video, zvok, viskoznost), opremo za zbiranje podatkov in komunikacijo, odložišče podatkov (na robu ali v oblaku) in programsko opremo. Če so te zmogljivosti del širše ponudbe programske opreme ali informacijske/operativne tehnologije, se štejejo samo posamezni dodatki za programsko opremo, s katerimi se izvajajo te zmogljivosti.

2.

Pri sistemih daljinskega spremljanja in napovednega vzdrževanja sta v celoti zagotovljeni vsaj dve od naslednjih zmogljivosti iz točk (a) do (d):

Ne štejejo pa se sistemi informacijske/operativne tehnologije, namenjeni (i) spremljanju za zamenjavo potrošnega materiala (151), kot je črnilo za tiskalnik, (ii) daljinskemu spremljanju in daljinskemu vzdrževanju elektrarn z intenzivnostjo toplogrednih plinov nad 100 g CO2e/kWh ali (iii) spremljanju in daljinskemu upravljanju katere koli vrste motorjev na fosilna goriva.

3.

Pri programski opremi za spremljanje in sledenje ter sistemih informacijske/operativne tehnologije je v celoti zagotovljena vsaj ena od naslednjih zmogljivosti iz točk (a) do (d):

4.

Pri programski opremi za ocenjevanje življenjskega cikla je v celoti zagotovljena vsaj ena od naslednjih zmogljivosti iz točk (a) do (c):

5.

Pri programski opremi za zasnovo in inženirstvo je v celoti zagotovljena vsaj ena od naslednjih zmogljivosti iz točk (a) do (e):

6.

Pri programski opremi za upravljanje dobaviteljev je v celoti zagotovljena vsaj ena od naslednjih zmogljivosti iz točk (a) do (e):

7.

Pri programski opremi za upravljanje učinkovitosti v življenjskem ciklu je v celoti zagotovljena vsaj ena od naslednjih zmogljivosti iz točk (a) do (e):

8.

Vse podatkovno podprte rešitve informacijske/operativne tehnologije bi morale izpolnjevati naslednja merila:

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Ta gospodarska dejavnost zajema podaljševanje življenjske dobe izdelkov s popravilom, obnovo ali ponovno izdelavo izdelkov, ki jih je stranka (fizična ali pravna oseba) že uporabila za predvideni namen.

2.

Gospodarska dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.

Gospodarska dejavnost je prodaja nadomestnih delov, ki presega pravne obveznosti.

2.

Gospodarska dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

3.

Kadar gospodarska dejavnost vključuje dostavo pakiranih izdelkov strankam (fizični ali pravni osebi), tudi kadar se dejavnost izvaja kot e-trgovanje (166), primarna in sekundarna embalaža izdelka izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(1)

Blažitev podnebnih sprememb

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov