(1)

Svet je priča obdobju konfliktov in nestabilnosti brez primere, kot sta ruska vojna agresija proti Ukrajini in teroristični napad Hamasa v Izraelu. S širokim dometom družbenih medijev nasilje in vojna vse bolj odmevata na spletu v Uniji. To je privedlo do doslej največjega razširjanja nezakonitih in škodljivih vsebin na spletu, vključno z usklajenimi ukrepi za širjenje dezinformacij in napačnih informacij po Uniji v zvezi s takimi mednarodnimi krizami.

(2)

Zlasti spletne platforme imajo pomembno vlogo pri razširjanju informacij po Uniji. Po eni strani so ključni komunikacijski kanali za državljane Unije ter lahko vladam in javnim organom zagotavljajo pomembne informacije. Olajšujejo javno razpravo in razširjanje informacij, mnenj in zamisli v javnosti ter vplivajo na to, kako državljani pridobivajo in sporočajo informacije na spletu. Po drugi strani pa je mogoče spletne platforme zlorabiti kot sredstvo za razširjanje in ojačevanje nezakonitih ali škodljivih vsebin na spletu.

(3)

Unija je z Uredbo (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določila prelomna pravila za zaščito svojega spletnega informacijskega okolja in varstvo ključnih informacijskih svoboščin, zlasti v času konfliktov, zahteva pa tudi učinkovite odzive na razširjanje nezakonitih spletnih vsebin in groženj za državljansko razpravo, volitve in javno varnost. Navedena uredba prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga posredniških storitev z določitvijo harmoniziranih pravil za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, ki spodbuja inovacije in v katerem so temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah učinkovito zaščitene (2).

(4)

To dosega zlasti z naložitvijo posebnih obveznosti potrebne skrbnosti, prilagojenih posebnim kategorijam ponudnikov posredniških storitev, in z vzpostavitvijo strukture upravljanja za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi organi držav članic in Komisijo pri spremljanju in izvrševanju teh obveznosti, vključno z možnostjo priprave kriznih protokolov v skladu s členom 48.

(5)

Čeprav se bo Uredba (EU) 2022/2065 v celoti uporabljala šele od 17. februarja 2024, se že uporablja za ponudnike spletnih platform in spletnih iskalnikov, ki jih je Komisija 25. aprila 2023 v skladu s členom 33(4) navedene uredbe (3)določila za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike. Čeprav morajo države članice do 17. februarja 2024 (4) le imenovati koordinatorje digitalnih storitev in druge nacionalne organe, pristojne za spremljanje in izvrševanje Uredbe (EU) 2022/2065, lahko Komisija že uporabi izvršilna pooblastila, ki so ji bila podeljena na podlagi oddelka 4 poglavja IV navedene uredbe, v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi spletnimi iskalniki, ki jih je imenovala 25. aprila 2023 (5).

(6)

Vendar sta za učinkovito spremljanje in izvrševanje Uredbe (EU) 2022/2065 s strani Komisije v zvezi z določenimi zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi spletnimi iskalniki potrebna pomoč nacionalnih organov držav članic in dejavno sodelovanje z njimi. V več primerih določbe oddelka 4 poglavja IV navedene uredbe izrecno zahtevajo, da Komisija sodeluje z Evropskim odborom za digitalne storitve (v nadaljevanju: Odbor) (6), koordinatorji digitalnih storitev in drugimi pristojnimi nacionalnimi organi, ki jih države članice nameravajo pooblastiti za spremljanje in izvrševanje navedene uredbe na svojem ozemlju.

(7)

Dejstvo, da več držav članic še ni imenovalo koordinatorjev digitalnih storitev in da Odbor še ni bil ustanovljen, otežuje spremljanje in izvrševanje navedene uredbe s strani Komisije pred začetkom njene popolne veljavnosti v zvezi z določenimi zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi spletnimi iskalniki, za katere se Uredba (EU) 2022/2065 že uporablja (7). Kljub temu se je Komisija zavezala, da bo zagotovila, da je navedena uredba v celoti učinkovita v zvezi s ponudniki takih storitev.

(8)

Do datuma sprejetja tega priporočila je manj kot 10 % držav članic uradno imenovalo koordinatorja digitalnih storitev. Vendar so bili v številnih državah članicah predhodno določeni obstoječi regulativni organi, ki naj bi prevzeli vlogo koordinatorja digitalnih storitev, začeli pa so teči tudi nacionalni zakonodajni postopki. V ta namen Komisija spodbuja države članice, naj do vzpostavitve strukture upravljanja, predvidene v Uredbi (EU) 2022/2065, imenujejo neodvisen organ, ki bo del neformalne mreže predvidenih koordinatorjev digitalnih storitev, saj je njihova vloga bistvena za prepoznavanje in obravnavanje incidentov (zlasti tistih, ki izhajajo iz razširjanja nezakonitih vsebin), ki pomenijo jasno tveganje ustrahovanja skupin prebivalstva ter destabilizacije političnih in družbenih struktur v Uniji ali njenih delih, tudi tistih, ki bi lahko resno ogrozili javno varnost ali javno zdravje v Uniji ali njenem precejšnjem delu. Spodbuja jih, naj se med seboj in s Komisijo redno sestajajo v neformalni mreži, da bi razpravljale o takih incidentih, ki izhajajo iz razširjanja nezakonitih vsebin na zelo velikih spletnih platformah in zelo velikih spletnih iskalnikih, za katere se navedena uredba že uporablja. Taki incidenti lahko vključujejo zlasti razširjanje nezakonitih vsebin v zvezi z mednarodnimi konflikti, terorističnimi dejanji, izrednimi razmerami v javnem zdravju, volilnimi postopki itd.

(9)

Komisija spodbuja tudi sklic posebnih sestankov v odziv na incidente, da se doseže prožen, usklajen in sorazmeren odziv ob upoštevanju tega, kako ponudniki ter institucije Unije in države članice uporabljajo Uredbo (EU) 2022/2065, da se racionalizira komunikacija v nujnih primerih in omogoči splošno situacijsko zavedanje.

(10)

Poleg tega se države članice spodbuja, naj Komisiji pomagajo pri nalogi spremljanja in izvrševanja Uredbe (EU) 2022/2065 v zvezi z določenimi zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi spletnimi iskalniki. Glede tega se države članice spodbuja, naj zbirajo dokaze o razširjanju nezakonitih vsebin prek zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na svojem ozemlju ter te dokaze delijo s Komisijo, da bi se ta lahko ustrezno in hitro odzvala na take vsebine.

(11)

Uredba (EU) 2022/2065 ne določa, ali se določena vrsta vsebine šteje za nezakonito. Nezakonitost vsebin je določena z nacionalno zakonodajo ali, v primeru harmonizacije, z evropskimi predpisi. Več aktov prava Unije določa pravni okvir za nekatere posebne vrste nezakonitih vsebin, ki so objavljene in se razširjajo na spletu, ter usklajuje, kaj bi bilo treba šteti za nezakonito po vsej Uniji. Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (8) določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj, povezanih s teroristično skupino, in kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot tudi ukrepov za zaščito žrtev terorizma ter podporo in pomoč zanje.

(12)

Poleg tega Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta (9) izrecno opredeljuje teroristično spletno vsebino, in sicer kot gradivo, ki napeljuje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, poveličuje teroristična dejanja, zagovarja storitev takih kaznivih dejanj, nagovarja k storitvi, prispevanju k dejavnostim ali sodelovanju v dejavnostih, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji, daje navodila za izdelavo več vrst orožja za namene terorizma ali predstavlja grožnjo za storitev terorističnega kaznivega dejanja. Zagotavlja tudi pravni okvir, v skladu s katerim lahko države članice ponudnikom storitev gostovanja pošljejo odločbe o odstranitvi, ti pa morajo vsebino odstraniti v eni uri. Nadalje od ponudnikov storitev gostovanja zahteva, da izvajajo posebne ukrepe, ki preprečujejo izkoriščanje njihovih storitev, če so izpostavljene terorističnim vsebinam.

(13)

Podobno Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ (10) od držav članic zahteva, da inkriminirajo več naklepnih ravnanj, povezanih z javnim spodbujanjem k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu take skupine. Od držav članic tudi zahteva, da inkriminirajo naklepno ravnanje, ki opravičuje, zanika ali grobo zmanjšuje pomen genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih zločinov in zločinov proti miru, usmerjenih proti skupini oseb ali članu take skupine, opredeljene glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično poreklo, kadar se ravnanje izvaja na način, ki bi lahko spodbujal k nasilju ali sovraštvu proti taki skupini ali članu take skupine.

(14)

Komisija nadalje opozarja, da lahko pristojni nacionalni organi že izdajo sodne odločbe zoper ponudnike posredniških storitev, katerih storitve se uporabljajo za razširjanje nezakonitih spletnih vsebin. V sedanjih razmerah je ključno, da pristojni nacionalni organi take nezakonite spletne vsebine hitro odkrijejo in izdajo odločbe o njihovi odstranitvi na podlagi svojih nacionalnih sistemov. Člen 9 Uredbe (EU) 2022/2065 jasno določa, da se take odločbe lahko izdajo čezmejno. Glede na tveganje incidentov je bistveno, da pristojni organi zberejo vse potrebne dokaze za sprejetje učinkovitih ukrepov proti ojačevanju nezakonitih spletnih vsebin v zvezi s pogosto grozljivimi kaznivimi dejanji in za boj proti nezakonitim vsebinam uporabijo pooblastila, ki so jim podeljena z različnimi instrumenti prava Unije.

(15)

Zaradi številnih nacionalnih zakonodaj in zakonodaje Unije ter različnih oblik usklajevanja v zvezi z nezakonitimi vsebinami je treba zagotoviti usklajevanje med državami članicami v času do polne uporabe Uredbe (EU) 2022/2065. Hitro in usklajeno ukrepanje je ključnega pomena za preprečevanje kroženja, tudi viralnega, nezakonitih vsebin na spletu, zlasti terorističnih vsebin in nezakonitega sovražnega govora. Kadar je ukrepanje proti ojačevanju nezakonitih vsebin na spletu na nacionalni ravni neusklajeno, se lahko poveča tveganje pravne razdrobljenosti in negotovosti ter se povečajo tveganja in podaljša odzivni čas. Poleg tega je Komisija, kot je priznano v Uredbi (EU) 2022/2065, primernejša za izvrševanje navedene uredbe v zvezi s ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov. Glede na to je zaželeno, da države članice usklajeno podprejo morebitne izvršilne ukrepe, ki jih Komisija lahko sprejme pri izvajanju svojih pooblastil iz oddelka 4 poglavja IV Uredbe (EU) 2022/2065.

(16)

Komisija nadalje opozarja, da obstaja več okvirov prostovoljnega sodelovanja za obravnavanje razširjanja nezakonitih spletnih vsebin.

(17)

Hitro in usklajeno ukrepanje v kriznih razmerah je ključno za preprečevanje tega, da se nezakonite vsebine, zlasti teroristične, in nezakoniti sovražni govor, na spletu viralno razširijo. Krizni protokol EU, ki je bil razvit leta 2019 v okviru internetnega foruma EU in posodobljen leta 2023, določa prostovoljni mehanizem za usklajen in hiter čezmejni odziv ponudnikov spletnih storitev in organov kazenskega pregona na domnevno krizo v spletnem prostoru, ki je posledica terorističnega ali nasilnega ekstremističnega dejanja. Krizni protokol EU določa postopke, vloge in odgovornosti ključnih akterjev, zlasti za preprečevanje motenja preiskav in zagotavljanje zbiranja dokazov, temelji pa na prostovoljnem sodelovanju članov internetnega foruma EU. Države članice lahko protokol aktivirajo ob posvetovanju z Europolovo enoto za prijavljanje internetnih vsebin. Navedena enota ima vodilno vlogo pri usklajevanju med nacionalnimi organi kazenskega pregona in ponudniki spletnih storitev. Arhiviranje odstranjenih vsebin je ključno tudi za omogočanje ponovne objave neupravičeno odstranjenih vsebin in varstvo temeljnih svoboščin.

(18)

V okviru kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu so se glavne platforme družbenih medijev, med katerimi so bile nekatere določene za zelo velike spletne platforme v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065, zavezale, da bodo v 24 urah ocenile in po potrebi odstranile sovražni govor, o katerem so bile obveščene; njihovo skladnost ocenjuje mreža zaupanja vrednih prijaviteljev. Komisija in podpisnice trenutno pregledujejo kodeks ravnanja, tudi v okviru začetka uporabe člena 45 Uredbe (EU) 2022/2065, da bi uvedle zaveze, ki lahko pomagajo zmanjšati sistemska tveganja in predvideti grožnje valov nezakonitega sovražnega govora, preden se vsebine viralno razširijo po spletu.

(19)

Uredba (EU) 2022/2065 določa usklajevalne mehanizme za odzivanje na izredna stanja. Vendar, kot kažejo nedavni dogodki, se izredne okoliščine dogajajo že pred 17. februarjem 2024, kar vpliva na evropski digitalni prostor. Take izredne okoliščine, ki jih sprožijo posebni incidenti ali krize zaradi razširjanja nezakonitih vsebin, pomenijo očitno nevarnost ustrahovanja skupin prebivalstva ter destabilizacije političnih in družbenih struktur v Uniji ali njenih delih. To stanje zahteva usklajeno ukrepanje na ravni Unije zdaj, torej precej pred datumom začetka uporabe ustreznih določb iz Uredbe (EU) 2022/2065 (tj. 17. februarja 2024).

(20)

V zvezi s takimi izrednimi grožnjami obstaja tveganje neusklajenosti ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni za ukrepanje proti ojačevanju nezakonitih spletnih vsebin, kar povzroča pravno razdrobljenost in negotovost ter podaljšuje trenja in odzivni čas. Poleg tega je Komisija, kot je priznano v Uredbi (EU) 2022/2065, primernejša za izvrševanje Uredbe, kar zadeva sistemsko uporabo pravil s strani ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov. Glede na to bi bilo treba države članice spodbujati, da usklajeno podprejo morebitne izvršilne ukrepe, ki jih Komisija lahko sprejme pri opravljanju svoje vloge iz Uredbe (EU) 2022/2065.

(21)

Pomembno je vključevanje organov kazenskega pregona v načrtovanje nacionalnega odziva za boj proti nezakonitim vsebinam, da sprejeti ali načrtovani ukrepi ne bi posegali v njihovo delo, zlasti kadar obstaja neposredna nevarnost za življenje.

(22)

Ker smo trenutno v obdobju konfliktov in nestabilnosti brez primere, ki vplivajo na Unijo, to priporočilo določa mehanizme za pripravljenost, sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami pred polno uporabo Uredbe (EU) 2022/2065 17. februarja 2024 v duhu lojalnega sodelovanja, da se omogoči hiter prehod na uporabo navedene uredbe in zagotovi njena polna učinkovitost od začetka. Namen tega priporočila ni nadomestiti ali dopolniti mehanizmov izvrševanja niti okvira obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/2065.

(23)

Komisija bo ocenila izkušnje z uporabo tega priporočila, ko bo poteklo, tj. ko se Uredba (EU) 2022/2065 začne v celoti uporabljati.

(24)

To priporočilo bi se moralo uporabljati do 17. februarja 2024 –