(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. februarja 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom elektrolitskih manganovih dioksidov (EMD) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2023 vložila družba Autlan EMD SL (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali Autlan). Pritožbo je podprla družba Tosoh Hellas One Member S.A. Vložila jo je industrija EMD v Uniji na podlagi člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze v smislu člena 5, da zahteve iz člena 10(4), točka (c) ali (d), navedene uredbe niso izpolnjene. Kot je navedeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, uvoz še naprej znatno raste. Kot je razvidno iz preglednice 1 v nadaljevanju, se je povprečen mesečni obseg uvoza EMD s poreklom iz LRK v šestih mesecih po začetku postopka zmanjšal za 66 % v primerjavi s povprečnim mesečnim uvozom v obdobju preiskave. Poleg tega je Komisija, da bi upoštevala morebitno sezonskost uvoza, primerjala povprečni mesečni obseg uvoza v šestih mesecih po začetku postopka z istimi šestimi meseci v obdobju preiskave. Ta analiza je pokazala, da se je povprečni mesečni obseg uvoza zmanjšal za 68 %.

Preglednica 1

Uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave in po začetku postopka (v kg)

(4)

Ker so dokazi iz spisa pokazali, da zahteva iz člena 10(4), točka (d), ni izpolnjena, Komisija za uvoz zadevnega izdelka ni uvedla registracije v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe.

(5)

Pritožnik je 7. septembra 2023 v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe vložil zahtevek za vključitev preučitve domnevnega izkrivljanja na trgu surovin v zadevni državi v zvezi z izdelkom v preiskavi, da bi se ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala dajatev, nižja od stopnje dampinga. Predložil je zadostne dokaze, da v zadevni državi ni vračila davka na dodano vrednost (DDV) pri izvozu manganove rude. Znižanje ali preklic vračila DDV sta v členu 7(2a), drugi pododstavek, osnovne uredbe navedena kot eno od relevantnih izkrivljanj na trgu surovin. Dokazi v dokumentaciji kažejo tudi, da manganova ruda predstavlja precej več kot 17 % stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi v zadevni državi, kar je prag iz člena 7(2a), peti pododstavek, osnovne uredbe. Primerjava cene manganove rude v LRK z neizkrivljeno ceno manganove rude, po kateri se prodaja na reprezentativnih mednarodnih trgih, kot jo je objavila agencija Fastmarkets (3), kaže, da so kitajske cene nižje od cen na reprezentativnih mednarodnih trgih (4) v smislu člena 7(2a), drugi pododstavek, osnovne uredbe. Da bi Komisija preučila izkrivljanje na trgu surovin in v zaključni fazi ocenila, ali bi za odpravo škode zadostovala dajatev, nižja od stopnje dampinga, je na podlagi člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe spremenila obvestilo o začetku z dne 16. februarja 2023. Spremenjeno obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: spremenjeno obvestilo o začetku) je bilo objavljeno 13. septembra 2023 (5). V zvezi s to spremembo je Komisija zainteresirane strani pozvala, naj predložijo informacije o neizkoriščenih zmogljivostih v zadevni državi, konkurenci za surovine in učinku na dobavne verige za družbe v Uniji, in sicer v prosti obliki ali z izpolnitvijo ustreznih delov vprašalnikov o izkrivljanju na trgu surovin. Kitajski vladi je poslala tudi vprašalnik o izkrivljanju na trgu surovin v smislu člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Ugotovitev o izkrivljanju na trgu surovin bo sprejeta v zaključni fazi. Zato začasne ugotovitve iz te uredbe ne posegajo v sklepe preiskave o izkrivljanju na trgu surovin, ki se bodo upoštevali v zaključni fazi postopka.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike, trgovce in uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišana sta bila dva uporabnika in en proizvajalec Unije.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Ker je število proizvajalcev elektrolitskih manganovih dioksidov v Uniji omejeno, je Komisija v obvestilu o začetku napovedala, da bo vprašalnike dala na voljo samo dvema znanima proizvajalcema Unije. Ta proizvajalca Unije sta predložila izpolnjen vprašalnik, pri čemer se po objavi obvestila o začetku ni javil noben drug proizvajalec Unije. Zato Komisiji ni bilo treba uporabiti metode vzorčenja.

(10)

Da bi Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(11)

Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik.

(12)

Da bi Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike s Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih morda zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(13)

Sedem proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki so v obdobju preiskave izvažali EMD v Unijo, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(14)

Po pripombah pritožnika, v katerih je ta trdil, da vzorec ni dovolj reprezentativen za Nemčijo, Belgijo in Poljsko, kamor se je izdelek v preiskavi pretežno prodajal, je Komisija predlagani vzorec spremenila tako, da je vključila še tretjega proizvajalca izvoznika. V zvezi s spremenjenim vzorcem niso bile prejete dodatne pripombe.

(15)

Vzorec proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je bil torej naslednji:

(16)

En proizvajalec izvoznik iz Kitajske je na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe zahteval posamezno preiskavo. Komisija v tej fazi preiskave ni sprejela nobene odločitve glede zahtev po posamezni preiskavi. O tem, ali bo odobrila posamezno preiskavo, bo odločila v zaključni fazi preiskave.

(17)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(18)

Kot je bilo napovedano v spremenjenem obvestilu o začetku, je preiskava zajemala tudi izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali je treba v zvezi s Kitajsko uporabiti določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija zainteresirane strani pozvala, naj predložijo informacije o neizkoriščenih zmogljivostih v zadevni državi, konkurenci za surovine in učinku na dobavne verige za družbe v Uniji, in sicer v prosti obliki ali z izpolnitvijo ustreznih delov vprašalnikov o izkrivljanju na trgu surovin. Kitajski vladi je poslala tudi vprašalnik o izkrivljanju na trgu surovin v smislu člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe.

(19)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem Unije, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem, trgovcem in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave objavljeni na spletu (6).

(20)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in enega nepovezanega trgovca na Kitajskem ter le delno izpolnjen vprašalnik dveh drugih nepovezanih trgovcev na Kitajskem. Izpolnjene vprašalnike sta poslala tudi dva proizvajalca Unije in dva uporabnika.

(21)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno določitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(22)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(23)

Izdelek v tej preiskavi so elektrolitski manganovi dioksidi, proizvedeni z elektrolizo, ki po elektrolizi niso bili toplotno obdelani (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi, EMD).

(24)

Izdelek v preiskavi zajema dve glavni vrsti: EMD cink-ogljikove stopnje in EMD alkalne stopnje. Obe vrsti se proizvajata z elektrolizo, pri čemer se nekateri parametri v procesu prilagodijo, da se pridobi EMD cink-ogljikove stopnje ali EMD alkalne stopnje. Pri obeh vrstah ima mangan običajno visoko stopnjo čistoče in obe se na splošno uporabljata kot vmesna izdelka v proizvodnji suhoceličnih potrošniških baterij. Izdelek v preiskavi se lahko v omejenih količinah uporablja tudi v drugih industrijah, kot so kemijska, farmacevtska in keramična industrija (7).

(25)

Preiskava je pokazala, da imata kljub nekaterim razlikam v zvezi z nekaterimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi, kot so gostota, povprečna velikost delcev, površina Brunauer-Emmet-Teller (BET) in alkalni potencial, obe vrsti izdelka v preiskavi enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljata za enake namene. Zato se za namen tega postopka štejeta za en izdelek.

(26)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2820 10 00 (oznaka TARIC 2820100010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(27)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(28)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(29)

Izvoznik, družba Guizhou Manganese Mineral Group (GMMG), je trdil, da je mogoče vrste izdelkov EMD, ki jih zajema ta preiskava, uporabljati v različne namene, kar vključuje različne industrije, ne samo proizvodnjo suhoceličnih potrošniških baterij. Uvedba protidampinških ukrepov za toplotno neobdelan elektrolitski manganov dioksid bi verjetno imela daljnosežne posledice za več industrij, saj bi onemogočila raznoliko in visokokakovostno povpraševanje po EMD v industrijah baterij za enkratno uporabo in novih polnilnih baterij, pa tudi v drugih industrijah v Uniji, kot so kemijska, farmacevtska in keramična industrija. Družba GMMG je trdila, da proizvajalci Unije morda ne bodo mogli izpolniti zahtev drugih industrij (kot so kemijska, farmacevtska in keramična) v smislu količine in kakovosti.

(30)

Te druge vrste uporabnikov EMD (8) se v okviru te preiskave niso javile in niso izrazile takih pomislekov. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da proizvajalci Unije dobavljajo tudi tem drugim vrstam uporabnikov. Trditev družbe GMMG je bila zato zavrnjena.

(31)

Družba GMMG je trdila tudi, da proizvajalci Unije ne morejo dobavljati EMD za več posebnih baterijskih tehnologij (npr. baterije za električna vozila), pri katerih se uporablja EMD (9). Vendar se te tehnologije trenutno ne uporabljajo v množični proizvodnji niti v industriji baterij za električna vozila v Uniji. Zato nič ne kaže, da proizvajalci Unije ne bi dobavljali tem industrijam, ki uporabljajo navedene tehnologije, če bi obstajalo povpraševanje. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(32)

Družba GMMG je trdila tudi, da je treba posebni elektrolitski manganov dioksid, ki ga potrebujejo proizvajalci gumbastih baterij, obdelati s posebnimi postopki, ki vključujejo fizikalno in kemično obdelavo, vendar proizvajalec Unije v Španiji glede na sedanjo proizvodno tehnologijo domnevno ne more proizvesti takega izdelka.

(33)

Preiskava je pokazala, da družba Autlan (proizvajalec Unije v Španiji) še ni prejela nobene zahteve po dobavi EMD za proizvodnjo gumbastih baterij. Zato brez posebnih tehničnih specifikacij ni jasno, ali lahko dobavlja EMD za tak končni izdelek. Po drugi strani je proizvajalcem gumbastih baterij EMD v obravnavanem obdobju dobavljal proizvajalec Unije v Grčiji. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(34)

Pet mesecev po začetku postopka je družba Autlan zahtevala, da se morebitni protidampinški ukrepi, uvedeni za EMD s poreklom iz Kitajske, uvedejo za EMD kitajskega porekla v alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterijah z manganovim dioksidom, uvoženih v Unijo iz Kitajske. Navedene suhocelične baterije so uvrščene pod oznake KN 8506 10 11, 8506 10 18, 8506 10 91 in 8506 10 98. Družba Autlan je predložila ocenjeni razvoj uvoza EMD v alkalnih suhoceličnih baterijah z manganovim dioksidom (10), ki dokazuje, da sta se uvoz takih baterij in vsebnost EMD v njih od leta 2019 močno povečala. Stran je trdila, da so bili EMD v alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterijah z manganovim dioksidom del izdelka v preiskavi v pritožbi iz uvodne izjave 2.

(35)

Komisija je to zahtevo zavrnila. V pritožbi je bil izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, opredeljen kot „elektrolitski manganovi dioksidi (tj. manganovi dioksidi, proizvedeni z elektrolizo), ki po elektrolizi niso toplotno obdelani, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, običajno carinjeni za uvoz v Evropsko unijo pod oznako kombinirane nomenklature (KN) ex 2820 10 00“. Alkalne in nealkalne suhocelične baterije z manganovim dioksidom so izdelki nižje v prodajni verigi izdelka v preiskavi. Čeprav je bil uvoz suhoceličnih baterij naveden v pritožbi, ni naveden v opredelitvi izdelka niti se v njej ne zahteva, da se zajamejo EMD v baterijah. Vsi dokazi v pritožbi se namreč nanašajo le na EMD in nikjer na EMD v baterijah (11). Poleg tega so v pritožbi kot uporabniška industrija jasno opredeljeni proizvajalci suhoceličnih baterij. V pritožbi tako niso bili predloženi dokazi, da so bili EMD v alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterijah z manganovim dioksidom, ki se uvrščajo pod oznake KN 8506 10 11, 8506 10 18, 8506 10 91 in 8506 10 98, uvoženi po dampinških cenah ali da so povzročili škodo industriji Unije.

(36)

Zato je bilo v obvestilu o začetku opredeljeno, da so „izdelek v tej preiskavi elektrolitski manganovi dioksidi (tj. manganovi dioksidi, proizvedeni z elektrolizo), ki po elektrolizi niso toplotno obdelani,“ in da je „izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, […] izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2820 10 00 (oznaka TARIC 2820100010). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadno spremembo tarifne uvrstitve. Obseg te preiskave je odvisen od opredelitve izdelka v preiskavi.“ Iz tega sledi, da postopek za ugotovitev dampinga in škode ter ocena interesa Unije nista vključevala zbiranja in analize informacij o EMD v alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterijah z manganovim dioksidom.

(37)

Komisija je glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnega izkrivljanja v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo EMD. Ustrezne informacije je predložilo sedem proizvajalcev izvoznikov.

(39)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja mnenja ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe. Kitajska vlada ni poslala nobenega odgovora. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajsko vlado je pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejela ni nobenih pripomb.

(40)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze možna primerna reprezentativna država za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Kolumbija. Nadalje je navedla, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(41)

Komisija je 12. junija 2023 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo, energija in voda, ki se uporabljajo pri proizvodnji EMD. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, kot možno primerno reprezentativno državo opredelila Kolumbijo, ki je edina država, v kateri je proizvodnja EMD na podobni stopnji gospodarske razvitosti kot na Kitajskem. Opredelila je tudi javno dostopne finančne podatke edinega proizvajalca EMD v državi, tj. družbe Quimica International Quintal S.A (v nadaljnjem besedilu: Quintal), in še ene družbe, ki uporablja podoben proizvodni proces (družbe, ki v proizvodnem procesu uporabljajo elektrolizo), tj. družbe Quimpac de Colombia S.A (v nadaljnjem besedilu: Quimpac). Komisija je pripombe k prvemu obvestilu prejela od vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, družbe Autlan, družbe VARTA ter kitajske gospodarske zbornice za uvoznike in izvoznike kovin, rudnin in kemikalij (CCCMC) in združenja Guangxi Manganese Industry Association (GMIA).

(42)

Komisija je 4. julija po analizi vseh pripomb in informacij, prejetih v zvezi s prvim obvestilom, izdala drugo obvestilo (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V drugem obvestilu je posodobila seznam proizvodnih dejavnikov in ustreznih virov ter zainteresirane strani obvestila, da namerava kot reprezentativno državo uporabiti Kolumbijo.

(43)

Ker je družba Quintal leta 2022 poročala o nizki stopnji dobička ter visokih prodajnih, splošnih in upravnih stroških (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški), je Komisija menila, da njeni finančni podatki niso razumni v smislu člena 2(6a), točka (a). Zato je zainteresirane strani obvestila, da bo PSU-stroške in dobiček določila na podlagi razpoložljivih finančnih podatkov družbe Quimpac za leto 2022. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Vse prejete pripombe so podrobno obravnavane v oddelku 3.2.

(44)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(45)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(46)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(47)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(48)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(49)

V členu 2(6a), točka (c), osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(50)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12) in vključuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo), in v posameznih sektorjih (kot sta sektorja jeklarstva in kemikalij). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave izpodbijajo dokaze v spisu o preiskavi, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v spis o preiskavi vključeno ob njenem začetku.

(51)

Pritožba je vsebovala informacije o industriji, ki proizvaja zadevni izdelek, pri čemer se je sklicevala na poročilo glede strukturnega izkrivljanja na kitajskem trgu. Vsebovala je tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. V pritožbi je bilo ugotovljeno, da je zadevni izdelek uvrščen pod oznako KN 28, ki zajema kemične izdelke, tj. sektor, za katerega je značilno znatno poseganje države v LRK, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli.

(52)

Poleg tega je bilo v pritožbi pojasnjeno, da industrija, ki proizvaja zadevni izdelek, zahteva veliko kapitala in sredstev ter da energenti v normalnih pogojih predstavljajo znaten delež proizvodnih stroškov. Zato je posebno izkrivljanje iz poročila v zvezi s ključnimi proizvodnimi dejavniki (kot sta energija in delo) zelo pomembno za preiskavo.

(53)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 39, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, med drugim poročilo in dodatne dokaze o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(54)

Pripombe v zvezi s tem je poslala zbornica CCCMC skupaj z združenjem GMIA. Pripombe sta predložila tudi sodelujoča proizvajalca izvoznika, tj. družbi Xiangtan Electrochemical Scientific Ltd (v nadaljnjem besedilu: Xiangtan) in Guangxi Daxin Huiyuan New Energy Technology Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Daxin).

(55)

Prvič, zbornica CCCMC in združenje GMIA sta trdila, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni v skladu s pravom STO, zlasti sta trdila, da v členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO ni priznan pojem znatnega izkrivljanja.

(56)

Drugič, zbornica CCCMC in združenje GMIA sta trdila, da v kitajskem sektorju EMD ni znatnega izkrivljanja in da ni zadostnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da v sektorju EMD na Kitajskem obstaja znatno izkrivljanje. Trdila sta, da glavni dokazi, ki jih je predložil pritožnik, izhajajo iz poročila Komisije o Kitajski, ki je bilo objavljeno decembra 2017. Zbornica CCCMC in združenje GMIA sta menila, da je poročilo zastarelo ter da sta evropsko in kitajsko gospodarstvo medtem doživeli pomembne politične in strukturne spremembe.

(57)

Drugo vprašanje, ki sta ga izpostavila zbornica CCCMC in združenje GMIA, se nanaša na uporabo podatkov tretjih držav pri določanju normalne vrednosti. V skladu s protidampinškim sporazumom STO mora preiskovalni organ države, če namerava uporabiti podatke iz tretje države, pojasniti in dokazati, kako so bili ti podatki prilagojeni tako, da natančno odražajo cene ali ravni stroškov v izvorni državi izvoznici. Zbornica CCCMC in združenje GMIA menita, da neobstoj takega pojasnila vzbuja pomisleke glede zanesljivosti in veljavnosti uporabe nepovezanih podatkov pri ocenjevanju poštenih tržnih pogojev v sektorju EMD na Kitajskem.

(58)

Družba Daxin je predložila podobne pripombe kot zbornica CCCMC in združenje GMIA. Trdila je zlasti, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni v skladu s pravom STO. Proizvajalec izvoznik je v podporo svoji trditvi predložil enake argumente kot zbornica CCCMC in združenje GMIA, zlasti da v členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO ni priznan pojem znatnega izkrivljanja in da v protidampinškem sporazumu ni določbe, ki bi za določitev normalne vrednosti omogočala uporabo podatkov tretje države, ki ne morejo odražati cen ali ravni stroškov države izvoznice.

(59)

Družba Daxin je prav tako izpodbijala obstoj znatnega izkrivljanja v kitajskem sektorju EMD in pripomnila, da ni dovolj dokazov za to izkrivljanje, saj je glavni dokaz, ki ga je predložil pritožnik, poročilo Komisije o Kitajski, ki je zastarelo.

(60)

Drugi sodelujoči proizvajalec izvoznik, družba Xiangtan, je v svojih pripombah pojasnil, da pritožnik ni izpolnil obveznosti dokaznega bremena pri dokazovanju, da so stroški kitajske industrije EMD na splošno in zlasti družbe Xiangtan izkrivljeni. Družba Xiangtan je trdila, da poročilo Komisije ne vsebuje nobene posebne ali podrobne razprave o sektorju EMD. Menila je, da se pritožnik pri ocenjevanju obstoja znatnega izkrivljanja opira na podporne dokaze, ki so bodisi nepomembni bodisi vsebinsko napačni. Poleg tega je družba Xiangtan pojasnila, da je v pritožbi navedeno, da je kitajska cena električne energije izkrivljena, vendar velik del električne energije, ki jo porabi družba Xiangtan, ta proizvede sama, zato domnevno „izkrivljeni“ trg električne energije na Kitajskem nanjo ne bi mogel znatno vplivati.

(61)

Prvič, Komisija je v zvezi s trditvami, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe niso skladne z obveznostmi Unije v okviru STO in uporabo podatkov tretjih držav pri določanju normalne vrednosti, menila, da so določbe osnovne uredbe v celoti skladne z obveznostmi STO. Kot je izrecno pojasnil pritožbeni organ STO v zadevi DS473, pravo STO dovoljuje uporabo podatkov tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Poleg tega je Komisija opozorila, da se po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v državi izvoznici v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, normalna vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi glede na neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(62)

Preučila je tudi, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK, vključno z razvojem dogodkov po objavi poročila. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(63)

V zvezi s trditvijo glede zastarelosti dokazov iz poročila je Komisija navedla, da je poročilo izčrpen dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki so jih objavili kitajski organi, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Ker je poročilo javno dostopno že od decembra 2017, je imela vsaka zainteresirana stran dovolj priložnosti za njegovo izpodbijanje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi z njim in dokazi, na katerih temelji, vendar nobena stran ni predložila argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijala vire, vključene v poročilo. V zvezi z domnevnimi podobnostmi sedanjih industrijskih politik EU s politikami Kitajske Komisija meni, da ta točka ni pomembna za oceno obstoja znatnega izkrivljanja na Kitajskem v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Te trditve so zato zavrnjene.

(64)

Kar zadeva trditev, da vložnik ni predložil zadostnih dokazov za utemeljitev svojih trditev o znatnem izkrivljanju v LRK, je Komisija, kot je opisano v točki 3 obvestila o začetku, menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o znatnem izkrivljanju, kot to določa člen 2(6a), točka (e), osnovne uredbe, za začetek preiskave na tej podlagi. V členu 2(6a) osnovne uredbe ni nadaljnjih zahtev glede dokazov take vrste, ki jo je navedla ta stran. Čeprav se dejanski obstoj znatnega izkrivljanja ugotovi – in nato uporabi metodologija, kot je določena v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe – šele ob razkritju, pa člen 2(6a), točka (e), osnovne uredbe določa obveznost zbiranja podatkov, ki so potrebni za uporabo te metodologije, kadar se preiskava začne na tej podlagi. V tem primeru je Komisija dokaze, predložene v zahtevi, štela za zadostne za začetek preiskave na tej podlagi. Zato je sprejela potrebne ukrepe, ki ji omogočajo uporabo metodologije v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, če bi se med preiskavo potrdil obstoj znatnega izkrivljanja. Poleg tega je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK. Komisija je to trditev zavrnila.

(65)

Komisija je v zvezi s trditvijo družbe Xiangtan, da poročilo ne vsebuje nobene posebne ali podrobne razprave o sektorju EMD ter da večino električne energije, ki jo porabi družba Xiangtan, ta proizvede sama in da zato domnevno izkrivljen trg električne energije nanjo ne bi mogel znatno vplivati, ugotovila, da je obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega se uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe, ugotovljen na ravni države. Če je ugotovljen obstoj znatnega izkrivljanja, se določbe člena 2(6a) osnovne uredbe uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike iz LRK in se nanašajo na vse stroške v zvezi z njihovimi proizvodnimi dejavniki. V vsakem primeru ista določba osnovne uredbe omogoča uporabo domačih stroškov, za katere se zanesljivo ugotovi, da nanje znatno izkrivljanje ne vpliva. Vendar na podlagi točnih in ustreznih dokazov ni bilo ugotovljeno, da bi bili domači stroški neizkrivljeni. Natančneje, proizvajalci izvozniki niso predložili točnih in ustreznih dokazov o neizkrivljenih cenah in stroških. To, ali je proizvajalec sposoben proizvajati električno energijo, ne da bi jo pridobival iz drugih virov, ne dokazuje, da izkrivljanje, ki vpliva na celotno državo, ne vpliva na ta proizvodni dejavnik. Ta trditev je zato zavrnjena.

(66)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (13). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajska zakonodaja o lastnini, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (14).

(67)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Vodilna vloga Kitajske komunistične partije je bistvena značilnost socializma s kitajskimi značilnostmi (15).“ To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Ta vodilna vloga in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(68)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (16). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(69)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni le zavezujoča narava načrtov, temveč tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.1.5 v nadaljevanju) (17).

(70)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Ti drugi deli finančnega sektorja so tudi institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (18).

(71)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Pravila o javnem naročanju na primer se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (19). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami uporabljajo kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (20).

(72)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (21).

(73)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(74)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem članov uprave med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s sodelovanjem članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in partijskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (22). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, kar vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in prednostni dostop do ustreznih vložkov, vključno s finančnimi sredstvi (23). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju EMD, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.1.4 v nadaljevanju.

(75)

Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva, zlasti v sektorju EMD. Poleg tega analiza glavnih kitajskih proizvajalcev izvoznikov EMD v Unijo kaže znatno vmešavanje države.

(76)

Družba Xiangtan Electrochemical Technology Co., Ltd. je na primer holding v okviru komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti mesta Xiangtan (24). V državni lasti sta največja delničarja, ki skupaj predstavljata 40 % delničarjev v državni lasti. Predsednik družbe je član KKP in sekretar partijskega odbora družbe (25). Namestnik generalnega direktorja, sekretar upravnega odbora, je član KKP in partijskega odbora družbe (26).

(77)

Družba Guangxi Guiliu Chemical Co., Ltd. je zasebna družba v lasti fizičnih oseb. Vendar je predsednik in generalni direktor tudi član KKP in sekretar odbora KKP (27). Drugi član upravnega odbora družbe pa je tudi član KKP in namestnik sekretarja odbora KKP.

(78)

Družba South Manganese Group Ltd je v 100-odstotni lasti skupine South Manganese Investment Group (28). Skupina se je prej imenovala CITIC Dameng Holdings (29). Kar zadeva delničarje skupine South Manganese Investment Group, je ta v 22-odstotni lasti mesta Nanning in 4,9-odstotni lasti družbe CITIC Group (30), finančnega konglomerata v državni lasti. Predsednik upravnega odbora družbe South Manganese Group je sekretar partijskega odbora (31).

(79)

Družba Guizhou Red Star Development Dalong Manganese Industry Co., Ltd. je v 94-odstotni lasti družbe Guizhou Red Star Development. Dejanski nadzor nad razvojem družbe Guizhou Red Star ima družba Qingdao SASAC, tako da gre za podjetje v državni lasti (32). Obvladujoči delničar družbe je družba Qingdao Hongxing Chemical Group Co., Ltd., dejanski upravljavec pa je komisija za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti pri občinski ljudski vladi Qingdao. Predsednik skupine je tudi sekretar partijskega odbora (33).

(80)

Poleg tega glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih družbah (34), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod političnim in siceršnjim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura.

(81)

To je očitno tudi na ravni Kitajske zveze petrokemijske in kemijske industrije (CPCIF), sektorskega industrijskega združenja. Organizacija v skladu s členom 3 statuta zveze CPCIF „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (35).

(82)

Zato niti zasebni proizvajalci v sektorju izdelka v preiskavi ne morejo delovati v tržnih razmerah. Za podjetja v javni lasti in zasebna podjetja v sektorju dejansko veljajo politični nadzor in navodila, kot je navedeno tudi v oddelku 3.2.1.5 v nadaljevanju.

(83)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, pa ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (36), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (37)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti v smislu uveljavljanja političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (38). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (39). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci EMD in dobavitelji vložkov zanje.

(84)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (40), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih. V oddelku II.4 smernic je navedeno: „okrepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „nadalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in še povečujejo vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (41).

(85)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje v te trge (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju), pa tudi v zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (42). Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, ter v kemijskem in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(86)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (43).

(87)

Kitajska vlada industrijo EMD šteje za ključno industrijo. To je potrjeno v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin (44) (v nadaljnjem besedilu: petletni načrt), saj je v oddelku V.3 izrecno naveden elektrolitski mangan: „Izboljšati raven celovite uporabe virov, podpirati visokoučinkovito rabo virov, nenehno izboljševati upravljanje ključnih tehnik in postopkov, izboljšati učinkovitost rabe primarnih virov ter zmanjšati porabo virov in energije v celotnem procesu. Celovito spodbujati uporabo surovin in industrijskih trdnih odpadkov, zlasti […], elektrolitske manganove žlindre […]. Spodbuditi izvajanje po vsej državi.“

(88)

EMD so izrecno omenjeni tudi v različici Kataloga smernic za strukturno prilagoditev industrije (45) iz leta 2019. V katalogu so navedene tri kategorije industrij: „spodbujana“, „omejena“ in „ki jo je treba odpraviti“. EMD so navedeni v „omejeni kategoriji“. Hkrati je v istem katalogu smernic v kategoriji „industrija, ki jo je treba odpraviti“, navedena posebna oprema za proizvodnjo EMD, imenovana „plamenska peč“, ki se uporablja za redukcijo manganovega dioksida.

(89)

Kitajska vlada tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja. Nadalje usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike, ki so med drugim povezani z: oddelkom VIII.1, Izvedbeni ukrepi 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v katerem je določeno: „Vsi kraji morajo zagotoviti večjo skladnost s tem načrtom ter glavno vsebino načrta in velike projekte vključiti v svoje ključne lokalne naloge. Petrokemijski in kemijski, jeklarski in drugi ključni sektorji morajo oblikovati posebna izvedbena mnenja, osredotočena na cilje in naloge tega načrta, pri čemer morajo upoštevati dejanske razmere, ki prevladujejo v navedenih sektorjih.“

(90)

Poleg tega so v Usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije v obdobju 14. petletnega načrta (46) količinsko opredeljeni nadaljnji parametri načrtovanega razvoja sektorja: „Do leta 2025 bosta petrokemijska in kemijska industrija v osnovi oblikovali vzorec visokokakovostnega razvoja z močnimi domačimi inovacijskimi zmogljivostmi, razumno strukturno ureditvijo ter zelenim, varnim in nizkoogljičnim razvojem. Prav tako bosta močno izboljšali zmogljivosti za zagotavljanje vrhunskega izdelka, znatno povečali ključno konkurenčnost ter se odločno približali samostojnemu delovanju in samoizboljševanju na visoki ravni“ (47), opredeljenih pa je tudi več ciljev v kemijskem sektorju: „Raven proizvodne koncentracije proizvodnje kemikalij v rinfuzi se bo dodatno zvišala in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti bo presegla 80 % […], vzpostavljenih bo približno 70 parkov kemijske industrije s konkurenčnimi prednostmi (48).“ Poleg tega je poudarjena potreba po „krepitvi usklajevanja fiskalne, finančne, regionalne, naložbene, uvozne, izvozne in energetske politike, politike ekološkega okolja, cenovne politike ter drugih politik z industrijskimi politikami“ ter tudi po tem, „da se v celoti razvije vloga nacionalne platforme za skupno sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter da se spodbuja povezovanje med bankami in podjetji ter sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem“ (49).

(91)

Industrijo mangana podpirajo tudi pokrajinske politike. Guizhou, Guangxi, Hunan in druga mesta so glavna območja proizvodnje elektrolitskega manganovega dioksida na Kitajskem, pri čemer Guangxi predstavlja skoraj 80 % skupne proizvodnje v državi (50).

(92)

Provinca Guangxi je leta 2017 objavila Drugi izvedbeni načrt province Guangxi na področju podjetništva v metalurški industriji (2017–2025) (51). V oddelku I načrta je navedeno, da bo „do leta 2025 zmogljivost proizvodnje železovih zlitin v provinci Guangxi nadzorovana v višini približno 6 milijonov ton; zmogljivost proizvodnje elektrolitskih manganovih kovin bo nadzorovana v višini približno 600 000 ton; zmogljivost proizvodnje elektrolitskega manganovega dioksida bo 270 000 ton; zmogljivost proizvodnje manganovega sulfata bo približno 100 000 ton; zmogljivost proizvodnje litij-ionskih baterij na osnovi mangana pa bo 400 milijonov amperskih ur“. V oddelku II.4.2 je navedeno, da je eden od ciljev „okrepiti sodelovanje z industrijami železa, jekla in nerjavečega jekla ter livarsko industrijo ter si prizadevati za izboljšanje lokalne zmogljivosti za razgradnjo elektrolitskih manganovih kovin, elektrolitskega manganovega dioksida in manganovega sulfata ter drugih izdelkov“.

(93)

Poleg tega je provinca Guangxi leta 2018 objavila Načrt za razvoj grozdov in verige industrije mangana (52), ki je bil pripravljen in izdan kot usmerjevalni načrt za prihodnji razvoj industrije mangana v regiji. Istega leta je bila objavljena Politična razlaga načrta province Guangxi za razvoj grozdov in verige industrije mangana (53).

(94)

Razvojni cilji načrta so „izboljšati strukturo in ureditev industrije mangana, doseči usklajen razvoj rudarjenja, obdelave, taljenja in intenzivne predelave, oblikovati industrijske grozde za pridobivanje in predelavo manganove rude, okrepiti varstvo ekološkega okolja, posvetiti pozornost varni proizvodnji in recikliranju virov ter odločno spodbujati ohranjanje energije in zmanjšanje emisij. Prizadevati si za nadzor nad zmogljivostjo proizvodnje elektrolitskih manganovih kovin v naši provinci v višini približno 600 000 ton do leta 2020; zmogljivostjo proizvodnje elektrolitskega manganovega dioksida v višini 270 000 ton in zmogljivostjo proizvodnje manganovega sulfata v višini približno 100 000 ton“.

(95)

V izvedbenih ukrepih načrta je predstavljenih šest vidikov, med katerimi so „krepitev organizacije in usklajevanja, vzpostavitev in izboljšanje sistema standardov za industrijo mangana, spodbujanje raziskav in razvoja, spodbujanje in uporaba manganovih izdelkov in tehnologije predelave, krepitev ustanavljanja koristnih podjetij in skupin talentov, krepitev fiskalne in davčne finančne podpore ter odločno privabljanje naložb“.

(96)

Poleg tega so v oddelku III.4 navedenega načrta poudarjena prizadevanja za „dejavno privabljanje močnih podjetij in vzpostavljanje zavezništva med njimi, ustanavljanje osrednjih podjetij ter spodbujanje ključnih podjetij v regiji k povezovanju in reorganizaciji. Z vodilnimi podjetji, kot so družbe CITIC Dameng Mining Co., Ltd., Guangxi Ferroalloy Co., Ltd., in Baise Mining Group Co., Ltd, družba Manganese Qinzhou, industrijski park ekološkega kroga, ki na leto proizvede 1,5 milijona ton novih materialov na osnovi mangana, družba Baikuang Group Jingxi, baza za predelavo in taljenje manganove rude, intenzivno obdelavo manganovih kovin ter celovito uporabo manganove žlindre, ter drugi obsežni projekti spodbujajo povezovanje koristnih virov, v celoti združujejo prednosti kapitala v državni lasti in zasebnega kapitala, da bi izboljšali učinkovitost delovanja vodilnih podjetij, optimizirajo industrijo in strukturo izdelkov, zmanjšujejo konkurenco v isti industriji in vodilna podjetja razvijajo v mednarodno priznana visokokakovostna podjetja z visoko tržno konkurenčnostjo“.

(97)

Poleg tega se načrt v oddelku IV – Izvedbeni ukrepi nanaša na cilj „okrepiti fiskalno, davčno in finančno podporo. Okrepiti obveščanje vlade, bank in podjetij, učinkovito spodbujati in usmerjati finančne sklade, dejavno privabljati socialni kapital ter podpirati razvoj industrije mangana. V celoti razviti vodilno vlogo skladov za naložbe v industrijski lastniški kapital ter usklajevati in podpirati razvoj industrije mangana. Vsi upravni oddelki uporabijo razpoložljiva sredstva za usmerjanje razvoja inovacijskih centrov za proizvodnjo mangana, platform za predstavitev uporabe, ustanov za raziskave in razvoj ter projektov v zvezi s predstavitvijo uporabe. Nadalje izvajati vrsto politik, ki so v zadnjih letih podpirale inovacije in razvoj podjetij ter dejansko koristile podjetjem“.

(98)

Poleg tega posredovanje javnih organov pri razvoju industrije EMD v provinci Guangxi dodatno dokazujejo Priporočila, ki sta jih objavila sekretar skupine za vodilno vlogo partije ter direktor urada za industrijo in informacijsko tehnologijo v mestu Baise (54). V priporočilih je bilo navedeno, da je država manganovo rudo opredelila kot strateški mineralni vir. Poleg tega je bilo v priporočilih navedeno, da sta „[p]artijski odbor in vlada avtonomne regije […] v zadnjih letih pripisala velik pomen optimizaciji in nadgradnji industrijske verige ter odločno izvedla drugo naložbo v metalurško industrijo, pri čemer se je zmogljivost proizvodnje manganove rude še naprej povečevala. Leta 2020 bo v regiji proizvedenih 260 500 ton elektrolitskega manganovega dioksida, kar predstavlja približno 75 % nacionalne proizvodnje; proizvodnja elektrolitskih manganovih kovin pa bo znašala 270 100 ton, ki ustrezajo približno 18 % nacionalne proizvodnje, kar je med največjimi deleži v državi“.

(99)

Provinca Guangxi pa ni edina, ki dejavno spodbuja industrijo mangana. Tudi provinca Guizhou je uvedla ukrepe za razvoj industrije mangana in njegove predelave. V 14. petletnem načrtu province Guizhou za gospodarski in družbeni razvoj (55) je eden od ciljev sodelovati z drugimi provincami pri spodbujanju industrije mangana: „Okrepiti izmenjave in sodelovanje s provincami Hunan, Hubei in Jiangxi ter drugimi provincami ob srednjem toku reke Jangce na področju energije, turizma, proizvodnje opreme, novih materialov, izobraževanja itd. ter skupaj zgraditi industrijske baze, kot je nova intenzivna predelava mangana“.

(100)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s podpiranjem spodbujanih industrij, vključno s proizvodnjo EMD. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(101)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodni zakonodaji v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (56).

(102)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (57). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (58). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (59).

(103)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce EMD veljajo splošna pravila o kitajski zakonodaji o stečaju, družbah ali lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini, Zdi se, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor EMD. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(104)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju EMD, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna ali pa je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(105)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala več bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (60). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (61). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (62). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(106)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor EMD opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor EMD prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(107)

V LRK je za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilno različno izkrivljanje.

(108)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (63), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja poleg ekonomske uspešnosti projekta upoštevajo še druga merila. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (64), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (65). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (66).

(109)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(110)

Na primer, kitajska vlada je nedavno pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh splošnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja družb (67). Poleg tega je treba zdaj v merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (68).

(111)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (69).

(112)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki finančna sredstva usmerjajo v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (70). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(113)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(114)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (71). Uradni mediji v LRK so pred kratkim poročali, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (72). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(115)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vse več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombijevske“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združitvami ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(116)

Znatno izkrivljanje, ki je posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vpliva na korporativni sistem posojil v LRK kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(117)

Dokazi o tem, da bi bil sektor EMD izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(118)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor so opisani zgoraj v oddelkih 3.2.1.2 do 3.2.1.8 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.1.6 do 3.2.1.8 in delu B poročila.

(119)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo EMD potrebni številni vložki. Ko proizvajalci EMD kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(120)

Posledica tega je, da domače prodajne cene EMD niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(121)

Analiza iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter zlasti v sektor EMD, je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov.

(122)

Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(123)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

kadar je možnih reprezentativnih držav več, se prednost nameni državam z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, kjer je to ustrezno.

(124)

V prvem in drugem obvestilu, ki sta obravnavana zgoraj, so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe zainteresiranih strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je zainteresirane strani obvestila tudi o svoji nameri, da bo v tem primeru kot primerno reprezentativno državo obravnavala Kolumbijo, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(125)

Komisija je v prvem obvestilu pojasnila, da je Kolumbija edina država, ki ima glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska (tj. Svetovna banka jo na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom) in za katero je bilo znano, da proizvaja izdelek v preiskavi.

(126)

Po prvem obvestilu je družba Guiliu trdila, da bi bilo treba kot reprezentativno državo uporabiti Mehiko, saj proizvaja manganovo rudo (glavno surovino za proizvodnjo EMD), in poleg tega da ima podatke o uvozu manganove rude, uvaža zadostno količino drugih surovin. Družba Guiliu je predlagala, da se za uvozne cene manganove rude uporabi Kolumbija, za PSU-stroške in dobiček pa družba AUTLAN EMD.

(127)

Eno od meril, ki jih Komisija uporablja pri računski določitvi normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, je proizvodnja izdelka v preiskavi. V nasprotju s Kolumbijo, ki proizvaja izdelek v preiskavi, Mehika ne proizvaja takega izdelka in se zato ne more šteti za primerno reprezentativno državo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(128)

Družba Varta je menila, da je izbira Kolumbije kot reprezentativne države vprašljiva zaradi domnevno nepravilne primerjave s stroški električne energije na Kitajskem, pri čemer je predlagala, da je treba upoštevati vrsto proizvodnje električne energije in stroške distribucije električne energije.

(129)

Družba Varta ni dokazala, v kolikšni meri referenčna cena električne energije v Kolumbiji ne bi bila reprezentativna za neizkrivljeno ceno na Kitajskem, niti ni predložila nobenih konkretnih alternativ. Njena trditev je bila zato zavrnjena.

(130)

Po podatkih Komisije ne obstaja nobena druga država, ki bi bila po stopnji gospodarske razvitosti podobna Kitajski in v kateri se proizvaja EMD, poleg tega nobena zainteresirana stran ni predložila novih informacij v zvezi s tem, zato je bila Kolumbija v drugem obvestilu potrjena kot primerna reprezentativna država v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(131)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je treba za državo, opredeljeno kot državo, v kateri se proizvaja izdelek v preiskavi, torej Kolumbijo, razpoložljivost javnih podatkov dodatno preveriti, zlasti kar zadeva javne finančne podatke za obdobje preiskave, ki so jih predložili proizvajalci izdelka v preiskavi ali v podobnem proizvodnem segmentu.

(132)

Družba Guiliu je v svojih pripombah k prvemu obvestilu trdila, da so količine uvoza za nekatere proizvodne dejavnike v Kolumbijo nezadostne in da bi morale cene navedenih proizvodnih dejavnikov namesto tega temeljiti na svetovnem uvozu.

(133)

Komisija je ocenila skupni uvoz v Kolumbijo naslednjih proizvodnih dejavnikov, za katere so proizvajalci izvozniki poročali, da se uporabljajo v njihovih proizvodnih procesih: žveplove kisline, lignita, vrst bituminoznega in antracitnega premoga ter pirita. Ugotovila je, da so bile uvozne količine za posamezen proizvodni dejavnik dejansko zelo majhne (manj kot 0,02 % uvoza v vse države, ki so po stopnji gospodarskega razvoja podobne Kitajski) in da so bile ustrezne uvozne cene v primerjavi s povprečnimi cenami uvoza v isti nabor držav čezmerne (razlike pri istem naboru držav so bile 102 %, 1 115 %, 1 233 % in 2 608 % za štiri od petih zgoraj navedenih izdelkov). Pri petem izdelku, bituminoznem premogu, je bila razlika v ceni manjša (29 %), vendar so bile uvozne količine v obdobju preiskave izjemno nizke in so znašale 3,8 tisoč ton, kar je manj kot 0,00006 % uvoza v vse države, ki so po stopnji gospodarskega razvoja podobne Kitajski.

(134)

Ker so bile uvozne količine navedenih petih vložkov majhne, iz tega izhajajoče cene pa nerazumne, to kaže, da je na podatke o uvozu vplival uvoz specializiranih ali nekonvencionalnih vrst izdelkov, ki so bili prijavljeni pod ustrezno carinsko oznako in se ne uporabljajo v proizvodnem procesu EMD.

(135)

Zainteresirane strani o tem pristopu niso predložile pripomb.

(136)

Komisija je za navedene vložke na seznamu držav poskušala najti alternativno državo, ki ima podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska in v katero je bil uvoz za vseh teh pet proizvodnih dejavnikov reprezentativen. Med vsemi državami je bilo ugotovljeno, da ima Turčija največji združeni obseg uvoza reprezentativnih količin in cen za vseh pet proizvodnih dejavnikov v primerjavi z drugimi državami, v katere so se uvažali ti proizvodni dejavniki. Zato je Komisija sklenila, da je Turčija ustrezen alternativni vir uvoznih cen za navedenih pet proizvodnih dejavnikov.

(137)

Komisija je v drugem obvestilu navedla tudi, da ni imela na voljo podatkov, ki bi za kolumbijskega proizvajalca EMD Quintal kazali razumen znesek dobička in PSU-stroškov za obdobje preiskave v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. To je predstavljalo izziv pri iskanju vira neizkrivljenih in razumnih podatkov o PSU-stroških in dobičku. Industrija EMD je zelo posebna ter ima zelo omejeno število proizvajalcev in uporabnikov zunaj Kitajske ali Unije. Niti Komisija niti nobena zainteresirana stran ni mogla opredeliti drugega proizvajalca EMD v državah s podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska. Poleg tega se EMD uporablja predvsem v proizvodnji suhoceličnih baterij, zato prizadevanja, da bi našli proizvajalca izdelkov v isti splošni kategoriji izdelkov, ki bi lahko zagotovil razumno številko za PSU-stroške, niso bila uspešna.

(138)

V teh posebnih okoliščinah je morala Komisija poiskati izvedljivo alternativo in ker je proizvodni proces eden od ključnih dejavnikov podatkov o splošni finančni uspešnosti, je našla družbo Quimpac de Colombia S.A., ki pri svoji proizvodnji uporablja enak postopek elektrolize. Stroškovna struktura obrata za elektrolizo s specializiranimi osnovnimi sredstvi in razmeroma visoko porabo električne energije namreč zagotavlja razumen vir zahtevanih podatkov. Poleg tega krog strank družbe Quimpac, ki so tudi veliki industrijski uporabniki, razumno odraža PSU-stroške proizvajalca EMD, saj oba subjekta prodajata omejenemu številu strank v velikih količinah.

(139)

Ker je bilo celotno in celovito letno poročilo družbe Quimpac de Colombia za leto 2022 javno dostopno, je Komisija uporabila informacije, vključene vanj.

(140)

Komisija je glede na navedene preudarke zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Kolumbijo kot primerno reprezentativno državo in družbo Quimpac de Colombia S.A., da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(141)

Zainteresirane strani so bile pozvane k predložitvi pripomb o primernosti Kolumbije kot reprezentativne države in družbe Quimpac de Colombia S.A. kot proizvajalca v podobnem proizvodnem segmentu v reprezentativni državi.

(142)

Po drugem obvestilu je družba Autlan trdila, da Turčija ni ustrezen alternativni vir uvoznih cen za pet proizvodnih dejavnikov, opredeljenih v uvodni izjavi 133, ker so bile cene uvoza izdelkov iz premoga v Turčijo v obdobju preiskave v primerjavi s povprečnimi cenami drugih držav s podobno stopnjo gospodarske razvitosti čezmerne. Po navedbah družbe Autlan so podatki iz podatkovne zbirke GTA, ki jih je Komisija razkrila v drugem obvestilu, pokazali, da je bila Rusija največja izvoznica dveh glavnih vrst premoga, ki se uporabljata pri proizvodnji EMD, v Turčijo, njene cene pa so znatno nižje od povprečnih cen uvoza ustreznih izdelkov iz drugih tretjih držav.

(143)

Komisija je to trditev podrobno analizirala in primerjala cene uvoza premoga iz Rusije v Turčijo s cenami uvoza iz drugih držav ter ugotovila, da so bile cene uvoza iz Rusije v primerjavi s povprečnimi cenami uvoza iz drugih držav čezmerne. Ker je uvoz iz Rusije predstavljal večino vsega uvoza antracitnega in bituminoznega premoga v Turčijo ter bi lahko vplival na cene uvoza iz drugih držav, se je Komisija za določitev neizkrivljenih stroškov bituminoznega premoga in antracitnega premoga odločila uporabiti Brazilijo, ki predstavlja drugi največji združeni obseg uvoza reprezentativnih količin in cen brez ruskega uvoza.

(144)

Družba Xiangtan je trdila, da je Komisija neupravičeno prezrla še druge možne države predvsem na podlagi trditve, da v drugih predlaganih državah ni proizvodnje EMD. Po njenem mnenju člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe ne vsebuje predpogoja, da se mora v reprezentativni državi proizvajati izdelek v preiskavi.

(145)

Poleg tega je trdila, da je metodologija, ki jo je Komisija uporabila pri izbiri primerne reprezentativne države, očitno protislovna. Druge možne države je prezrla, ker se v teh državah EMD ne proizvajajo, medtem ko se je po ugotovitvi, da so finančni podatki edinega proizvajalca EMD, opredeljenega v državi, neprimerni, odločila, da namesto tega uporabi podatke druge kolumbijske družbe v popolnoma drugačnem poslovnem sektorju, ki ni povezan s proizvodnjo EMD, ter da bo kot alternativni vir uvoznih cen za nekatere proizvodne dejavnike uporabila drugo tretjo državo in mednarodno referenčno vrednost.

(146)

Poleg tega je družba Xiangtan trdila, da PSU-stroški in dobiček družbe Quimpac niso reprezentativni za proizvajalca EMD, pri čemer je predlagala uporabo podatkov japonskega proizvajalca EMD, družbe Tosoh Corporation Japan.

(147)

V zvezi z določbo člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Komisija ugotavlja, da je proizvodnja zadevnega izdelka v reprezentativni državi bistven pogoj za izbiro reprezentativne države. Obstoj take proizvodnje dejansko zagotavlja, da stroški proizvodnje in prodaje v reprezentativni državi ustrezajo neizkrivljenim stroškom in prodaji proizvodnje zadevnega izdelka v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea.

(148)

V zvezi z družbo Quimpac je Komisija opozorila, da poskuša v primeru, ko ni na voljo finančnih informacij, ki bi se nanašale izključno na izdelek, ki ga zadeva preiskava (v tem primeru EMD), opredeliti najbližji razpoložljivi približek. Postopek je podrobno opisan v uvodni izjavi 138.

(149)

V zvezi s predlogom, da se z ustreznimi prilagoditvami uporabijo podatki družbe Tosoh Corporation Japan, je Komisija poudarila, da bi morala izbira reprezentativne države temeljiti na treh merilih, od katerih je prvo stopnja gospodarske razvitosti. Družba Tosoh Corporation Japan ima sedež v državi z višjo stopnjo gospodarske razvitosti in se zato ne more šteti za reprezentativno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Zbornica CCCMC in združenje GMIA ter družba Daxin so trdili, da na ceno energije v Kolumbiji in stroške dela vpliva več dejavnikov ter da se ti znatno razlikujejo celo med različnimi državami s podobno stopnjo gospodarske razvitosti, kot jo ima Kitajska. Po njihovih trditvah bi morala Komisija kot alternativo uporabiti lastne podatke kitajskih izvoznikov o stroških dela in energiji.

(151)

To trditev je bilo treba zavrniti. Komisija je ugotovila, da je izbira reprezentativne države temeljila na treh merilih: stopnji gospodarske razvitosti, proizvodnji zadevnega izdelka in razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov. Menila je, da so vsa ta merila dovolj reprezentativna za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnje na Kitajskem, niti zbornica CCCMC in združenje GMIA niti družba Daxin pa niso predložili dokazov, da so izbrane referenčne vrednosti za delo in energijo izkrivljene ali neustrezne.

(152)

Poleg tega je Komisija navedla, da po ugotovitvi obstoja znatnega izkrivljanja, ki vpliva na izdelek v preiskavi v državi izvoznici, v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni mogoče uporabiti dejanskih stroškov posameznih proizvajalcev izvoznikov, razen če je bilo na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. To se ni zgodilo, zato je bilo ugotovljeno, da so zadevni stroški izkrivljeni.

(153)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Kolumbija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(154)

Glede na zgornjo analizo Kolumbija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, da se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(155)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija, voda in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za posamezen proizvodni dejavnik iz navedenega obvestila.

(156)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila:

(157)

Poleg tega je Komisija navedla, da bo za stroške dela v Kolumbiji uporabila statistične podatke MOD (74), za energijo ceno električne energije za industrijo, ki jo zaračunava družba ENEL S.A (75)., in za vodo tarifo za vodo, ki jo zaračunava družba Acueducto de Bogota (76).

(158)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke, ki predstavljajo manj kot 5 % skupnih stroškov proizvodnje, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je sporočila, da bo pri skupnih stroških surovin izračunala delež potrošnega blaga in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(159)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 2

Proizvodni dejavniki

(160)

Po prvem obvestilu je družba Xiangtan trdila, da se cene uvoza manganove rude v Kolumbijo ne bi smele uporabljati kot reprezentativna cena za proizvodnjo kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Manganove rude, ki se uporabljajo na Kitajskem, imajo veliko nižjo koncentracijo mangana v rudi (med 11 % in 20 %), zato jih ne bi bilo mogoče nadomestiti z rudo z veliko višjo vsebnostjo mangana, ki se v Kolumbijo uvaža iz Brazilije in katere povprečna vsebnost mangana je 37 %.

(161)

Komisija je ustrezno preučila to trditev in poskušala najti alternativno mednarodno referenčno vrednost, ki bi bolje odražala stopnjo in kakovost manganove rude, uporabljene pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Na podlagi tega je zaradi neobstoja alternativne reprezentativne države in mednarodne referenčne vrednosti za manganovo rudo z nižjo koncentracijo mangana menila, da so najustreznejša razpoložljiva mednarodna referenčna vrednost podatki za leto 2022 za manganovo rudo s 37-odstotno vsebnostjo mangana, ki jih je predložila agencija Fastmarkets.com. Da bi se upoštevala razlika v vsebnosti mangana, je bila cena rud, ki so jih uporabljali kitajski proizvajalci izvozniki, izračunana tako, da se je referenčna cena pomnožila s koncentracijo manganove rude, ki so jo uporabljali kitajski proizvajalci. To se je uporabilo za manganove diokside in manganov karbonat.

(162)

Zato je Komisija za manganovo rudo uporabila javno dostopne podatke za leto 2022, ki jih je agencija Fastmarkets.com predložila za indeks MB-MNO-0004, ki se je dobavljal v pristanišče Tianjin.

(163)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do tovarne proizvajalca iz reprezentativne države, za žveplovo kislino, lignit in pirit kot osnovo uporabila tehtano povprečno ceno uvoza v Turčijo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, za bituminozni premog in antracitni premog pa tehtano povprečno ceno uvoza v Brazilijo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA. Tem cenam so bili dodani uvozne dajatve in stroški prevoza, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 174. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, navedenih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (79). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v Brazilijo in Turčijo, saj je v uvodni izjavi 122 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na neobstoj dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Poleg tega je bil izključen tudi uvoz bituminoznega premoga in antracitnega premoga iz Rusije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 143.

(164)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 158, in jih je dodala k neizkrivljenim stroškom proizvodnje.

(165)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se lahko v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(166)

Zbornica CCCMC in združenje GMIA sta v odziv na drugo obvestilo navedli, da Komisija ni pojasnila meril za opredelitev glavnih proizvodnih dejavnikov iz uvodne izjave 133 in proizvodnih dejavnikov, ki se obravnavajo kot potrošni material, ter da različni kitajski proizvajalci izvozniki uporabljajo različne materiale, zato bi bilo treba te proizvodne dejavnike prilagoditi vsakemu kitajskemu izvozniku posebej.

(167)

Ta trditev je neutemeljena. Komisija je glavne proizvodne dejavnike iz uvodne izjave 133 in proizvodne dejavnike, ki jih je treba obravnavati kot potrošni material, opredelila na podlagi dejanskega seznama proizvodnih dejavnikov in podatkov o količinah potrošnje, ki so jih sporočili vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(168)

Zbornica CCCMC in združenje GMIA ter družba Daxin so trdili, da ima referenčna vrednost, ki jo je Komisija izbrala za manganovo rudo, še vedno bistveno višjo koncentracijo mangana v primerjavi z manganovo rudo, ki jo lokalno pridobivajo kitajski proizvajalci izvozniki. Po njihovem mnenju je posledica te različne koncentracije različna cena na enoto, zato referenčne vrednosti, ki jo je izbrala Komisija, ni mogoče uporabiti za nadomestitev cene kitajske manganove rude.

(169)

Družba Xiangtan je trdila tudi, da je Komisija prezrla korelacijo med ceno, ki je upoštevana v indeksu cen manganove rude, in koncentracijo mangana v rudi, ki jo predstavlja indeks cen. Po mnenju družbe Xiangtan je indeks cen odvisen od koncentracije mangana v rudi. Zato bi bila določitev referenčne cene manganove rude z vsebnostjo mangana, ki ni enaka 37 %, tako da bi se referenčni indeks neposredno pomnožil s koncentracijo manganove rude, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 161, neustrezna.

(170)

Družba Xiangtan je nadalje predlagala dve alternativni metodologiji za določitev referenčne vrednosti manganove rude, s katerima bi se po njenem mnenju bolje upoštevale različne vsebnosti mangana. V prvi metodologiji je družba Xiangtan predlagala, da se referenčni indeks, ki ga je določila Komisija, deli s faktorjem pretvorbe, ki temelji na koncentraciji manganove rude družbe in vsebnosti mangana v rudi referenčne vrednosti (37 %). V drugi metodologiji je predlagala uporabo koeficienta, da bi se upoštevala natančna tržna vrednost ustrezne vsebnosti mangana v rudah, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci. Ta koeficient izraža vrednost na enoto mangana za vrste manganovih rud (na podlagi koncentracije mangana), ki jo je objavila industrijska obveščevalna agencija Asia Metal. Referenčno vrednost bi bilo treba določiti tako, da se povprečni koeficient pomnoži z dejansko vsebnostjo manganove rude, ki jo uporablja družba.

(171)

Komisija je preučila trditev o vsebnosti mangana v rudi in razvila metodologijo, pojasnjeno v uvodni izjavi 161, da bi referenčno ceno prilagodila dejanski vsebnosti mangana v rudi, ki so jo uporabljali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki. Ker ni bilo na voljo nobene druge razpoložljive mednarodne neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za manganovo rudo, katere koncentracija bi bila nižja od 37 %, je Komisija menila, da predlagana metodologija ustrezno odraža neizkrivljene stroške za drugačno koncentracijo manganove rude. Ta metodologija, kadar se uporablja, je tudi v skladu s prvo metodologijo, ki jo je predlagala družba Xiangtan. Komisija druge metodologije, ki jo je predlagala družba Xiangtan, ni podrobno preučila, saj družba Xiangtan ni pojasnila, zakaj bi bila druga metodologija razumnejša od prve metodologije, ki je bila ustrezno razkrita zainteresiranim stranem.

(172)

Zato so bile trditve o izbiri ustrezne referenčne vrednosti za manganovo rudo zavrnjene.

(173)

Zbornica CCCMC in združenje GMIA ter družba Daxin so trdili, da je uvozna cena iz podatkovne zbirke GTA za proizvodne dejavnike, določene v skladu s pojasnili v uvodni izjavi 136, na ravni CIF. Zato vsebuje stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja, čeprav kitajski proizvajalci surovine in druge vložke kupujejo na lokalnem trgu po cenah, ki ne vključujejo stroškov čezmorskega prevoza in zavarovanja. Zato bi bilo treba po njihovem mnenju stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja odšteti od cen iz podatkovne baze GTA za Turčijo, da se zagotovi poštena primerjava.

(174)

Komisija si v svojih preiskavah prizadeva določiti nakupno ceno vložkov, ki so na voljo na domačem trgu reprezentativne države. Zato dosledno uporablja ceno CIF, ki je na voljo v statističnih podatkih o trgovanju. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163, Komisija doda veljavne uvozne dajatve in stroške prevoza za zagotovitev, da se uporabljajo kot referenčna vrednost ob dostavi do tovarne proizvajalca iz reprezentativne države. Ta cena je v neposredni konkurenci z domačimi cenami v reprezentativni državi in se zato lahko uporabi kot referenčna vrednost za namene preiskav. Trditev je bila na tej podlagi zavrnjena.

(175)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za določitev plač v Kolumbiji uporabila statistične podatke MOD (80) o povprečnih mesečnih plačah in povprečnih tedenskih urah, opravljenih v proizvodnem sektorju v letu 2022. Napovedala je, da namerava upoštevati 13 mesečnih plač in nato dodati prispevke v sisteme socialne varnosti in pokojninskega zavarovanja. Nato bi dejansko opravljene ure na leto izračunala tako, da bi dejansko opravljene ure na teden pomnožila s številom tednov v letu, nato pa odštela nedelovne dni.

(176)

Po drugem obvestilu je Komisija prejela naslednje pripombe:

(177)

Komisija je raziskala alternativni vir, ki bi lahko zagotovil natančnejše podatke za določitev referenčne vrednosti za stroške dela v Kolumbiji. Kolumbijski statistični urad (DANE) (81) je objavil anketo o proizvodni industriji, s katero so bile zagotovljene podrobne informacije o skupnih letnih plačah in s tem povezanih stroških ter številu zaposlenih za leto 2021. Komisija je menila, da je za določitev povprečnih stroškov dela za zaposlene najprimernejši ta vir, saj je bil to primarni vir podatkov kolumbijskega nacionalnega statističnega urada. Vrednosti so bile indeksirane na leto 2022 z uporabo indeksa realnih plač v proizvodni industriji (82).

(178)

Ker informacije o opravljenih urah v anketi niso bile na voljo, je Komisija uporabila podatke o tedenskih delovnih urah, kot jih je zagotovila MOD. Po pripombi družbe Xiangtan je Komisija pregledala opredelitev delovnih ur, ki jo je zagotovila MOD, in ugotovila, da so bili prazniki in dela prosti dnevi na letni ravni že odšteti, zato dela prostih dni ni bilo treba še enkrat odšteti.

(179)

V zvezi s trditvijo družbe Autlan je Komisija pojasnila, da so bili stroški dela za osebje, zaposleno na področju prodaje in uprave, vključeni v neizkrivljene stroške za PSU-stroške, ki so bili izračunani, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.5. Zato predlagano razlikovanje ne bi imelo oprijemljivega učinka na referenčno vrednost. Trditev je bila zato zavrnjena.

(180)

Komisija je v prvem in drugem obvestilu navedla, da namerava uporabiti podatke o cenah električne energije za industrijo, ki se uporabljajo v Kolumbiji, kot jih je zaračunaval eden od največjih dobaviteljev električne energije v Kolumbiji, tj. družba ENEL S.A. Zainteresirane strani so pripomnile, da:

(181)

Komisija je po analizi pripomb sklenila, da bo uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo, ki se uporabljajo v mestu Cali, kjer ima sedež družba Quimpac, kot jih je objavila družba EMCALI (83). Družba EMCALI ponuja več tarif za energijo: enotno tarifo, tarifo v času/zunaj časa največje obremenitve in trojno tarifo. Razlike med tarifami so zelo majhne (približno 1-odstotna razlika v ceni med tarifama v času/zunaj časa največje obremenitve ter povprečjem tarif v času/zunaj časa največje obremenitve v primerjavi z enotno tarifo). Komisija je zato uporabila konservativen pristop in izbrala enotno tarifo za električno energijo, ki je bila najnižja. Ugotovila je tudi, da je bila tarifa za električno energijo oproščena DDV v skladu s členom 476(4) kolumbijskega davčnega zakona (84).

(182)

Družba Varta je v svoji predložitvi trdila, da bi bilo treba za zagotovitev razumnih ugotovitev glede na vrsto proizvodnje električne energije v zadevni državi upoštevati stroške distribucije električne energije.

(183)

Komisija ugotavlja, da so stroški distribucije vključeni v ceno električne energije in se bodo zato upoštevali. Trditev družbe je zato zavrnjena.

(184)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo uporabila tarifo za vodo za industrijsko uporabo, kot jo je objavila družba Acueducto de Bogota, ki je pristojna za oskrbo z vodo ter zbiranje in čiščenje odpadnih voda v glavnem mestu, saj za mesto Cali ni bilo na voljo javno dostopnih podatkov. Kar zadeva električno energijo, je oskrba z vodo oproščena DDV v skladu s členom 476(4) kolumbijskega davčnega zakona.

(185)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(186)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(187)

Komisija se je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička oprla na finančne podatke za leto 2022 za družbo Quimpac, kot so bili pridobljeni iz uradne javno dostopne podatkovne zbirke kolumbijske vlade, tj. Sistema Integrado de Informacion Societaria (SIIS) (85).

(188)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(189)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, so bile preverjene med preveritvenimi obiski. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(190)

Po določitvi neizkrivljenih stroškov proizvodnje je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, kot so navedeni v uvodni izjavi 186.

(191)

Za stroške proizvodnje, določene v skladu s prejšnjo uvodno izjavo, je Komisija uporabila PSU-stroške in dobiček družbe Quimpac de Colombia S.A. v višini 20,33 % oziroma 24,72 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 187, pri čemer je oboje izraženo kot odstotek stroškov prodanega blaga.

(192)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(193)

Noben vzorčeni proizvajalec izvoznik ni prodajal prek povezanih uvoznikov v Uniji.

(194)

Zato je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe za vse vzorčene proizvajalce izvoznike izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(195)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(196)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, carino, stroške kredita in bančne stroške.

(197)

Komisija je za sodelujoče vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(198)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(199)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(200)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 44,5 %.

(201)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi določila na osnovi dostopnih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež skupnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(202)

Raven sodelovanja je v tem primeru nizka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 65 % skupnega izvoza v Unijo. Na podlagi tega je Komisija menila, da je primerno določiti stopnjo dampinga za vse druge družbe na ravni desetih transakcij z najvišjo stopnjo vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, saj so te transakcije predstavljale približno 14 % celotnega obsega izvoza zadevne družbe v Unijo, kar se je štelo za dovolj reprezentativno. Stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike, je bila torej določena na ravni 101,7 %.

(203)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(204)

V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, sta podobni izdelek v obdobju preiskave v Uniji proizvajala dva proizvajalca. Ta proizvajalca pomenita „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(205)

Ker je število strani, ki delujejo na trgu Unije, omejeno, Komisija ni mogla razkriti podatkov o teh dveh proizvajalcih Unije in tržnih deležih, saj so tržno občutljivi in zaupni v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Razkritje teh informacij bi lahko stranem omogočilo, da izračunajo zaupne podatke, specifične za posamezno družbo. Komisija je zato te informacije predložila v razponih in indeksih, ki so vsem zainteresiranim stranem zagotovili dovolj pomembnih informacij za razumevanje analize in sklepov Komisije ter predložitev pripomb v zvezi s tem. Podatki so bili predloženi tudi v obliki pomembnih gibanj, tako da so lahko vse zainteresirane strani zagovarjale svoje interese. Komisija ni mogla razkriti metode za določitev razponov, saj bi to stranem omogočilo, da iz njih pridobijo natančne številke.

(206)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno [25,0–27,0] milijona kilogramov. Komisija je to količino določila na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov obeh vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 204, sta proizvajalca Unije predstavljala 100 % skupne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(207)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki izvira iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov obeh vzorčenih proizvajalcev Unije in uvoza zadevnega izdelka iz tretjih držav v Unijo na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(208)

Potrošnja Unije se je gibala tako:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v kg)

(209)

Na podlagi tega je potrošnja Unije nihala, saj se je leta 2020 zmanjšala (–4 % v primerjavi z letom 2019), nato se je leta 2021 povečala (+2 % v primerjavi z letom 2019), nazadnje pa se je v obdobju preiskave spet zmanjšala (–6 % v primerjavi z letom 2019). Povečanje v letu 2021 je bilo predvsem posledica pandemije COVID-19 in povečane porabe suhoceličnih baterij.

(210)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Ker pa je oznaka KN (86) zajemala različne izdelke, ki niso EMD, je morala Komisija oceniti obseg uvoza, ki je predstavljal EMD. To je storila tako, da je vključila le uvoz iz držav, v katerih so se proizvajali EMD, saj so se v preteklosti EMD uvažali predvsem iz teh držav (87):

(211)

Ocenjeni obseg uvoza je bil po možnosti navzkrižno preverjen s prodajo, ki so jo sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, nakupi, ki so jih sporočili sodelujoči uporabniki in proizvajalci Unije, ter drugimi statističnimi podatki o izvozu, ki jih je predložil vložnik, in so bili usklajeni.

(212)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije.

(213)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal tako:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v kg) in tržni delež

(214)

Obseg uvoza EMD iz Kitajske se je med letoma 2019 in 2020 zmanjšal za 18 % zaradi omejevalnih ukrepov v zvezi s COVID-19, vendar se je začel znatno povečevati v letu 2021 (+55 % v primerjavi z letom 2019) in obdobju preiskave (+89 % v primerjavi z letom 2019). V absolutni vrednosti je bil uvoz EMD iz Kitajske v obdobju preiskave znaten (12,6 milijona kg). Kitajski uvoz se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za [15–19] odstotnih točk, in sicer z [12–19] % leta 2019 na [30–40] % v obdobju preiskave.

(215)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata, tako da je skupni obseg kitajskega uvoza delila s celotno vrednostjo tega uvoza. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov obeh vzorčenih proizvajalcev Unije.

(216)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala tako:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/kg)

(217)

V obravnavanem obdobju so se povprečne kitajske uvozne cene zvišale za 47 %, predvsem zaradi zvišanja stroškov prevoza.

(218)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(219)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovanja. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje obeh proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za dva vzorčena proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da nista nelojalno nižala prodajnih cen, saj so bile njune povprečne cene na trgu Unije višje od cen industrije Unije, za tretjega proizvajalca izvoznika pa je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen, čeprav pod stopnjo de minimis.

(220)

Vendar je bila povprečna cena skupnega kitajskega uvoza na trg Unije v celotnem obravnavanem obdobju kljub temu, da nelojalno nižanje prodajnih cen na ravni posameznih transakcij za dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni bilo ugotovljeno, za približno [5 %–9 %] nižja od povprečne cene industrije Unije. Ta razlika je leta 2019 znašala približno [8 %–12 %], leta 2021 [2 %–6 %], še vidnejša pa je bila nato v drugi polovici tega obdobja (leta 2021 in v obdobju preiskave), ko je znašala približno [5 %–7 %], kar je sovpadlo z velikim povečanjem obsega kitajskega uvoza (več kot 50-odstotno povečanje) in njegovim pridobivanjem tržnih deležev Unije ([15–19] odstotnih točk v obdobju preiskave).

(221)

Poleg tega je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen. Povprečna uvozna cena skupnega kitajskega uvoza je bila v celotnem obravnavanem obdobju prav tako nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije. Tudi cenovni pritisk na stroške industrije Unije je bil najvidnejši v drugi polovici obravnavanega obdobja, ko so bile cene kitajskega uvoza približno [10 %–15 %] nižje od povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije. Kot je prikazano v preglednici 8, je industrija Unije v drugi polovici obravnavanega obdobja prodajala po cenah, nižjih od stroškov proizvodnje. Zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil poceni dampinški uvoz, industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi dosegla vzdržno raven dobička in pozitivno finančno stanje, kar je povzročilo zelo nizke dobičke v letu 2021 in obdobju preiskave, prav tako se je denarni tok v letu 2021 močno zmanjšal in je v obdobju preiskave postal negativen. To se odraža v nelojalnem nižanju ciljnih cen, ugotovljenem za dva vzorčena proizvajalca izvoznika in za vse druge nevzorčene družbe, kot je opisano v uvodnih izjavah 296 in 297 v nadaljevanju.

(222)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(223)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makro- in mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov obeh vzorčenih proizvajalcev Unije. Za nabor podatkov je bilo ugotovljeno, da je reprezentativen za gospodarski položaj industrije Unije.

(224)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(225)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(226)

Skupna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale tako:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(227)

Proizvodnja industrije Unije se je začela povečevati leta 2020, leta 2021 pa je poskočila. Vendar se je v obdobju preiskave v enem letu zmanjšala za približno [3–6] milijonov kg zaradi zmanjšanja obsega prodaje (ki se je začelo leta 2021). Na splošno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za – 13 %.

(228)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju stabilna, zato se je izkoriščenost proizvodne zmogljivosti v obdobju preiskave zmanjšala na [75–80] % v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(229)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala tako:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(230)

Obseg prodaje industrije Unije se med letoma 2019 in 2020 ni spremenil. Vendar se je v letu 2021 začel zmanjševati (–9 % med letoma 2020 in 2021), kljub temu da je bila poraba v navedenem letu največja. Zmanjševanje se je nadaljevalo v obdobju preiskave. Na splošno se je prodaja v obravnavanem obdobju zmanjšala za –27 %.

(231)

Zmanjšanje obsega prodaje se je odražalo v izgubi tržnih deležev, in sicer se je njihov delež s [75–82] % leta 2019 zmanjšal na [55–65] % v obdobju preiskave. Na splošno je bila to izguba tržnega deleža v višini [15–19] odstotnih točk v korist kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju.

(232)

Industrija Unije kljub povečanju potrošnje v letu 2021 ni izgubila le obsega prodaje v Uniji, temveč tudi tržni delež.

(233)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali tako:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(234)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za +8 %. Povečanje je bilo posledica začasnega zaposlovanja po absentizmu, novih zaposlitev za podporo vzdrževanju, raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter okoljskih dejavnosti.

(235)

Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v proizvodnji in zaposlovanju, in sicer se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za –20 %.

(236)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(237)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(238)

Tehtano povprečje prodajnih cen obeh proizvajalcev Unije na enoto pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo tako:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(239)

Povprečna cena proizvajalcev Unije se je leta 2020 znižala (na [1,50–1,70] EUR/kg), leta 2021 pa je še vedno znašala [1,50–1,70] EUR/kg. Nato se je po zvišanju proizvodnih stroškov v obdobju preiskave zvišala na [2,40–2,60] EUR/kg. Na splošno se je povprečna cena v obravnavanem obdobju zvišala za +42 %.

(240)

Povprečni stroški proizvodnje so se leta 2021 začeli zviševati (za +9 % v primerjavi z letom 2019), pri čemer so bili najvišji v obdobju preiskave, in sicer zaradi strmega zvišanja cen energije (89) in nekaterih surovin (90). Na splošno so se povprečni stroški proizvodnje v obravnavanem obdobju zvišali za +64 %.

(241)

Zvišanje povprečne cene je bilo v obravnavanem obdobju manj izrazito kot zvišanje proizvodnih stroškov. Nezmožnost proizvajalcev Unije, da bi v skladu z naraščajočimi stroški zvišali svoje cene, je posledica oviranja dviga cen s strani kitajskih izvoznikov, kar je doseglo vrhunec v zadnjih dveh letih tega obdobja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 220 in v nasprotju z obdobjem 2019–2020, ko je bil cenovni pritisk dampinškega uvoza manj izrazit, industrija Unije od leta 2021 ni mogla zvišati cen v skladu z naraščajočimi stroški proizvodnje zaradi cenovnega pritiska, ki je posledica vse večjega obsega dampinškega kitajskega uvoza na trg Unije. Posledično je industrija Unije zaradi oviranja dviga cen od leta 2021 prodajala po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil poceni dampinški uvoz, industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi dosegla ciljni dobiček, zaradi česar se je dobičkonosnost zmanjšala. Ta položaj je močno vplival na finančno uspešnost industrije Unije, kot je bila analizirana v nadaljevanju, v oddelku 4.4.3.4.

(242)

Povprečni stroški dela obeh proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(243)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za +7 %.

(244)

Ravni zalog obeh proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale tako:

Preglednica 11

Zaloge

(245)

Raven zalog se je po povečanju potrošnje na trgu Unije znižala na [6,5–7,0] milijona kg v letu 2020 in na [6,0–6,5] milijona kg v letu 2021, vendar se je v obdobju preiskave po zmanjšanju obsega prodaje zvišala na [8,5–9,0] milijona kg, tako da je predstavljala približno [30–35] % obsega proizvodnje v navedenem obdobju.

(246)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb obeh proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(247)

Komisija je dobičkonosnost obeh proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Neuravnoteženost vse višjih stroškov in cen, katerih dvig je bil oviran, je povzročila upad dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju, in sicer s [7–8] % leta 2019 na [1–2] % leta 2021 in [2–3] % v obdobju preiskave, tj. pod ciljni dobiček v višini [7–10] %.

(248)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je razvijalo tako: leta 2020 se je z negativne vrednosti dvignilo na približno [5,0–5,5] milijona EUR pozitivnega denarnega toka, vendar se je nato leta 2021 spustilo na približno [1,5–2,0] milijona, pri čemer je v obdobju preiskave spet doseglo negativno vrednost, predvsem zaradi manjšega dobička.

(249)

Zaradi šibkega neto denarnega toka je industrija Unije v istem obdobju skoraj prepolovila raven svojih naložb, kar je pomenilo 45-odstotno zmanjšanje.

(250)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb industrije Unije se je s [6–7] % leta 2019 zmanjšala na [3–4] % v obdobju preiskave.

(251)

Na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala je močno vplival upad dobičkonosnosti in denarnega toka v obravnavanem obdobju.

(252)

Uvoz iz Kitajske se je znatno povečal, tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. V zadevnem obdobju se je uvoz v absolutnem smislu dejansko povečal za 89 % in podvojil glede na potrošnjo Unije, pri čemer je v obdobju preiskave dosegel [30–40]-odstotni tržni delež.

(253)

Poleg tega so cene dampinškega uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave znatno ovirale dvig prodajnih cen industrije Skupnosti. Zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil poceni dampinški uvoz, industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi dosegla ciljni dobiček, zaradi česar se je dobičkonosnost v drugi polovici obravnavanega obdobja zmanjšala.

(254)

Natančneje, čeprav je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju dosegla vrhunec leta 2021, industrija Unije ni mogla izkoristiti vse večjega povpraševanja: obseg prodaje industrije Unije se je v navedenem letu od leta 2019 zmanjšal za 8 %, tržni delež pa za 11 %. Ta kazalnika sta se v obdobju preiskave še bolj poslabšala (27-odstotno zmanjšanje obsega prodaje in 22-odstotno zmanjšanje tržnih deležev). Tak razvoj je bil posledica velikega povečanja kitajskega uvoza po cenah, katerih dvig je bil še bolj oviran kot v prvi polovici obravnavanega obdobja (glej uvodno izjavo 241). Poleg tega je bila industrija Unije še manj sposobna ohraniti obseg prodaje po cenah, katerih dvig je bil še bolj oviran, saj so se takrat proizvodni stroški znatno povečali (leta 2021 so se povečali za 9 %, v obdobju preiskave od leta 2019 pa za 64 %).

(255)

Posledično je zaradi že zmanjšanega obsega prodaje po cenah, katerih dvig je bil oviran, prišlo do upada dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka. Zato industrija Unije zaradi poslabšanih kazalnikov finančne uspešnosti skupaj z zmanjšano proizvodnjo, povečanjem končnih zalog (na približno [30–40] % proizvodnje Unije) in zapoznelimi naložbami za ohranitev te proizvodnje ni bila zmožna preživeti.

(256)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(257)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije in drugi dejavniki, kot so produktivnost, pandemija COVID-19 in ruska vojna proti Ukrajini.

(258)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 214, se je uvoz v drugi polovici obravnavanega obdobja znatno povečal, in sicer za 89 % v smislu obsega, tržni delež pa se je podvojil. Prodajna cena na enoto uvoza iz Kitajske je bila v obravnavanem obdobju za približno [5 %–9 %] nižja od prodajne cene industrije Unije na enoto.

(259)

Učinki dampinškega uvoza se jasno odražajo v odločitvi nekaterih večjih uporabnikov, ki predstavljajo več kot [67 %–73 %] celotne potrošnje Unije, da ne kupujejo več izdelkov industrije Unije, temveč izdelke iz Kitajske. Delež EMD, pridobljenih od proizvajalcev Unije, se je od leta 2021 do obdobja preiskave s približno [65–75] % zmanjšal na približno [55–65] % v korist EMD, pridobljenih iz Kitajske.

(260)

Zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske in oviranja dviga cen, ki je posledica kitajskega uvoza, v drugi polovici obravnavanega obdobja industrija Unije ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila močno zvišane proizvodne stroške. Zato je poceni uvoz iz Kitajske oviral dvig cen.

(261)

Posledično so se kazalniki finančne uspešnosti industrije Unije poslabšali. Tržni delež kitajskega uvoza se je povečal na račun industrije Unije, katere obseg prodaje in tržni delež sta se v drugi polovici obravnavanega obdobja zmanjšala.

(262)

Zato se začasno sklene, da je imel pritisk dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se v drugi polovici obravnavanega obdobja izrazito povečala, ki je potekal po dampinških cenah in ki je bil stalno nižji od proizvodnih stroškov industrije Unije, odločilno vlogo pri padcu prodaje industrije Unije, povečanju zalog ter posledično poslabšanju njene dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb.

(263)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

(264)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal tako:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(265)

V obdobju preiskave je obseg uvoza EMD iz drugih tretjih držav (Kolumbije, ZDA, Japonske in Indije) ostal na isti ravni kot na začetku obravnavanega obdobja, in sicer pri [1,5–2,5] milijona kg, kar predstavlja [4–8] % tržnega deleža Unije.

(266)

Omeniti je treba, da je bila Kolumbija od štirih zgoraj navedenih držav edina druga glavna država uvoznica (91). Kolumbija je v obdobju preiskave obseg uvoza in tržni delež zmanjšala za [0,3–0,9] odstotne točke. Njen vse manjši obseg uvoza in majhen tržni delež sta kljub temu, da je uvažala na ravni cen, ki so bile nižje od cen kitajske industrije in industrije Unije, imela pojemajoč učinek na cene preostalih akterjev na trgu Unije. Zato je izguba tržnega deleža industrije Unije očitno koristila le kitajskim proizvajalcem izvoznikom.

(267)

Obseg izvoza obeh proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal tako:

Preglednica 14

Izvoz proizvajalcev Unije

(268)

Industrija Unije je poskušala del izgubljenega obsega prodaje na trgu Unije pokriti s povečanim izvozom. Leta 2021 je izvoz poskočil na [4,0–4,5] milijona kg (kar predstavlja [10–15] % proizvodnje Unije), nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal na [1,0–1,5] milijona kg (kar predstavlja [2,5–7,5] % proizvodnje Unije). Kljub temu so bile izvozne prodajne cene v letu 2021 in obdobju preiskave nižje od cen v Uniji.

(269)

Zainteresirane strani so trdile, da je domnevno škodo delno povzročila nižja cena izvoza industrije Unije. Vendar se je kot kazalnik škode štela le dobičkonosnost prodaje v Uniji, ne pa dobičkonosnost izvoza industrije Unije. Poleg tega je izvoz predstavljal le majhen del proizvodnje Unije ([2,5–7,5] % v obdobju preiskave). Zato izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije ni mogla povzročiti znatne škode, ki jo je utrpela Unija.

(270)

Poslabšanje produktivnosti proizvajalcev Unije je sovpadlo tudi z nenadnim povečanjem kitajskega uvoza v letu 2021 in obdobju preiskave, medtem ko so bile ravni produktivnosti proizvajalcev Unije v obdobju 2019–2020 zadostne za zadovoljiv dobiček.

(271)

Zainteresirane strani so trdile, da so na industrijo Unije škodljivo vplivali drugi dejavniki in ne uvoz kitajskih EMD, kot so omejitve zaradi COVID-19 (od leta 2020 do sredine leta 2022), ki so vplivale na dobavne verige in ravni proizvodnje surovin, ter velika zvišanja cen energije, ki so vplivala na stroške proizvodnje in povzročila energetsko krizo na ravni Unije (2021–2022). Trdile so tudi, da proizvajalci Unije niso mogli zadostiti povečanemu povpraševanju zaradi pomanjkanja zmogljivosti in/ali neustrezne kakovosti izdelkov. Zato je bilo treba povpraševanju po EMD zadostiti iz zunanjih virov.

(272)

Stabilne prodajne količine industrije Unije v letu 2020 so pokazale, da ti navedeni dejavniki niso vplivali na zmožnost industrije Unije, da v navedenem letu ohrani svoj obseg prodaje in poveča svoj tržni delež (čeprav so trditve o kakovosti izdelkov obravnavane v okviru oddelka 7.3 o interesu Unije). Poleg tega so se prodajne količine industrije Unije v obdobju preiskave kljub odpravi omejitev zaradi COVID-19 močno zmanjšale zaradi povečanega obsega uvoza iz Kitajske po škodljivih cenah. Kar zadeva stroške, so lahko proizvajalci Unije leta 2019, preden se je povečal uvoz iz Kitajske, prodajali po dobičkonosnih cenah. Vendar, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 241 ter 247 do 251 zgoraj, industrija Unije zaradi oviranja dviga cen, ki ga je v drugi polovici obravnavanega obdobja povzročil uvoz iz Kitajske, ni mogla več zadostno zvišati svojih cen, da bi pokrila višje stroške proizvodnje. Kapitalsko intenzivna industrija EMD z visokimi fiksnimi stroški ni mogla ohraniti svoje sposobnosti preživetja v času, ko se je v obdobju 2021–2022 njen obseg prodaje izrazito zmanjševal v korist kitajskega uvoza. Trditve strani so bile zato zavrnjene.

(273)

Kar zadeva domnevno pomanjkanje zmogljivosti, je imela industrija Unije, kot je razvidno iz preglednice 5 zgoraj, leta 2021 še vedno [5–10] % neizkoriščenih zmogljivosti, leta 2022 pa celo [20–25] %, pri čemer se je v obeh navedenih letih obseg prodaje zmanjšal (glej preglednico 6 zgoraj), tržni delež uvoza iz Kitajske pa se je hkrati povečal (glej preglednico 3). Komisija je zato te trditve zavrnila kot neutemeljene.

(274)

Strani so trdile tudi, da je zmanjšanje obsega prodaje proizvajalca Unije v Španiji posledica prevzema uporabnika Unije, pri čemer novi lastnik ni bil pripravljen sodelovati s prvotnimi dobavitelji, temveč z dobavitelji iz Kitajske. Vendar je bilo s preiskavo potrjeno, da je navedeni uporabnik v celotnem obravnavanem obdobju ostal stranka proizvajalca Unije v Španiji. To, da je uporabnika prevzel novi lastnik, ni prekinilo vezi z njegovim prvotnim dobaviteljem. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(275)

En uporabnik je trdil, da je bilo obdobje preiskave, ki zajema celotno leto 2022, neobičajno leto, saj se je povpraševanje po alkalnih suhoceličnih baterijah izrazito povečalo zaradi pandemije COVID-19 in ruske vojne proti Ukrajini. Zato je bilo treba povpraševanju po EMD zadostiti iz zunanjih virov. Povpraševanje naj bi se leta 2023 vrnilo na običajno raven, delež dobave s strani industrije Unije pa naj bi se znova povečal.

(276)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 209, se je povpraševanje v letu 2021 povečalo, v obdobju preiskave pa zmanjšalo. Vendar se je prodaja industrije Unije v letu 2021, čeprav je bilo povpraševanje največje, začela znatno zmanjševati, pri čemer je industrija Unije od leta 2020 izgubila [2,5–3,5] milijona kg v obsegu prodaje, kitajski uvoz pa se je v istem obdobju povečal za 4,8 milijona kg. Uporabniki bi lahko ohranili svoj delež dobave s strani industrije Unije, saj se je raven njene proizvodnje v istem obdobju povečala. Vendar so se preusmerili na kitajski uvoz zaradi nižje cene, ki se je v istem obdobju še znižala. Kitajski uvoz bi lahko v obravnavanem obdobju svoj tržni delež povečal za [15–19] odstotnih točk, s čimer bi ta delež prevzel od industrije Unije. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(277)

Zgornja analiza kaže, da sta se obseg in tržni delež uvoza s poreklom iz Kitajske v drugi polovici obravnavanega obdobja izrazito povečala. Kar zadeva cene, je kitajski uvoz nenehno oviral dvig prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in industriji Unije preprečeval, da bi svoje cene zvišala na vzdržne ravni, potrebne za doseganje razumnih stopenj dobička.

(278)

Preučeni so bili tudi morebitni drugi dejavniki, vendar ni mogel nobeden od njih oslabiti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(279)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso oslabili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je zlasti jasno razvidna iz razvoja proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje na trgu Unije, tržnega deleža, ravni zalog, produktivnosti, dobičkonosnosti, denarnih tokov, naložb in donosnosti naložb.

(280)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je Komisija spremenila obvestilo o začetku z dne 16. februarja 2023, da bi preučila domnevno izkrivljanje na trgu surovin. Analizo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe bo zaključila v zaključni fazi tega postopka.

(281)

Komisija je tako za določitev stopnje začasnih ukrepov v tej fazi preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije. Ta analiza in začasni sklepi ne posegajo v oceno obstoja izkrivljanja na trgu surovin in posledični učinek na stopnjo ukrepov, ki bodo izvedeni v zaključni fazi preiskave, niti v ugotovitve o njiju.

(282)

Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(283)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(284)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva skupne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Upoštevala je dobiček, ki sta ga oba proizvajalca Unije ustvarila pred povečanjem uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju, in sicer dejanski dobiček, ustvarjen leta 2020, ko je imel dampinški uvoz najmanjši učinek. Leta 2020 je kitajski uvoz predstavljal najmanjši tržni delež ([10–20] %) v obravnavanem obdobju, čeprav so bili drugi finančni kazalniki industrije Unije v navedenem letu najbolj pozitivni (najvišji denarni tok in največja dosežena donosnost naložb). Taka stopnja dobička je bila določena na [6–8] %.

(285)

Eden od proizvajalcev Unije je navedel 15-odstotni dobiček, ki ga je mogoče doseči v odsotnosti dampinškega uvoza. Ta ocena je temeljila na dobičkonosnosti družbe, doseženi v obdobju 1997–2001 (pred uvedbo protidampinških dajatev na uvoz EMD iz Južne Afrike (92)), in povprečni dobičkonosnosti kemijske industrije v obdobju 2017–2022 na podlagi podatkov s spletnega mesta CSI Market (93).

(286)

Komisija je menila, da povprečna dobičkonosnost kemijske industrije ni primerna, saj podatki s spletnega mesta CSI Market vsebujejo podatke o industriji na združeni ravni, tj. o industrijskem sektorju, ki je bil veliko širši od izdelka v preiskavi, čeprav je bilo v proizvodni proces EMD vključeno le omejeno število proizvajalcev kemikalij na svetu. V tej fazi je menila tudi, da dobiček, ki ga je proizvajalec EMD ustvaril v Uniji v obdobju 1997–2001, ni bil ustrezen, saj družba ni dokazala, da je ta dobiček več kot 20 let pozneje še vedno reprezentativen za industrijo. Vsekakor zadevni dobiček ni predstavljal povprečnega dobička industrije Unije kot celote.

(287)

Drugi proizvajalec Unije je predložil svoj dobiček, ustvarjen v obdobju 2016–2018, tj. pred obravnavanim obdobjem, vendar so bile ravni, dosežene v obdobju 2016–2018, pri združitvi dobička obeh proizvajalcev Unije nižje kot v obravnavanem obdobju.

(288)

Komisija je zato vztrajala pri svoji prvotni oceni osnovnega dobička v višini [6–8] %.

(289)

Oba proizvajalca Unije sta predložila dokaze o tem, da bi bila raven njunih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih pogojih konkurence višja. Komisija je te informacije preverila na podlagi naložbenih načrtov, zavrnjenih in odloženih projektov ter naročilnic, ki na koncu niso bile izvedene, in dokazala, da so bile te naložbe dejansko načrtovane. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve obeh proizvajalcev Unije dejansko utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala [1–2] %.

(290)

Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku v višini [6–8] % iz uvodne izjave 284, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini [7–10] %.

(291)

Na podlagi tega je bila ugotovljena neškodljiva cena [2,60–2,80] EUR/kg, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene [7–10]-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške obeh proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(292)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD, navedenih v Prilogi Ia, in prihodnje stroške, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je določila dodatne stroške v višini [0,02–0,09] EUR/kg. Ti stroški so bili dodani neškodljivi ceni iz uvodne izjave 291.

(293)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno, ki znaša [2,70–2,90] EUR/kg, za podobni izdelek industrije Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 290) uporabila za proizvodne stroške obeh proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(294)

Komisija je nato določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi primerjave:

(295)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Pokazal je, da tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen znaša med 0 % in 15,8 %.

(296)

Obseg uvoza skupine Guiliu, katerega ciljne cene niso bile nelojalno znižane, je znašal približno [10–15] % uvoza iz Kitajske, približno [17–25] % vzorčenega uvoza in približno [3–7] % tržnega deleža Unije v obdobju preiskave. Da bi Komisija ugotovila, ali je mogoče ugotovitve glede te skupine razširiti na celoten nevzorčen uvoz, je primerjala cene skupine Guiliu s cenami drugih dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ter povprečno ceno skupnega kitajskega uvoza (razen uvoza skupine Guiliu) na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna izvozna cena skupine Guiliu je bila [19–25] % višja od povprečne izvozne cene drugih kitajskih izvoznikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike za vzorčenje. Skupni obseg izvoza teh družb je predstavljal 51 % skupnega uvoza iz Kitajske v Unijo. Izvozna cena CIF skupine je bila [11–17] % višja od povprečne cene CIF skupnega uvoza iz Kitajske in [6–10] % višja od cen drugih dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je zato menila, da ugotovitev o neobstoju nelojalnega nižanja ciljnih cen v zvezi s skupino Guiliu ne more razširiti na nevzorčene proizvajalce izvoznike.

(297)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

(298)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno v nadaljevanju:

(299)

Ker se je Komisija v tej fazi odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga sklenila, da sprejetje začasnih ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi interesa vseh različnih vključenih akterjev, vključno z interesom industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(300)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 5 in kot je bilo napovedano v spremenjenem obvestilu o začetku, je bil v preiskavi preučen tudi interes Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe. Zato začasne ugotovitve iz te uredbe, vključno z ugotovitvami o interesu Unije, ne posegajo v sklepe preiskave o izkrivljanju na trgu surovin in o interesu Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe, ki se bodo upoštevali v zaključni fazi postopka.

(301)

Opozoriti je treba, da industrijo Unije sestavljata dva proizvajalca EMD, katerih prodaja in dobičkonosnost sta se v drugi polovici obravnavanega obdobja znatno zmanjšali, kar je negativno vplivalo na njen tržni delež, raven zalog, naložbe, donosnost naložb in denarni tok.

(302)

Če se ne uvedejo ukrepi, je verjetno, da bo industrija Unije zaradi nizke dobičkonosnosti in drugih finančnih kazalnikov, ki so posledica cenovnega pritiska dampinškega uvoza, prisiljena, da preneha proizvajati EMD. Vendar se pričakuje, da se bodo po uvedbi protidampinških ukrepov obseg prodaje in cene industrije Unije na trgu Unije povečali, s čimer se bodo izboljšali dobičkonosnost in drugi finančni kazalniki te industrije, njeno zaprtje pa se bo preprečilo.

(303)

Zato je očitno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Unije.

(304)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezan uvoznik. Komisija je zato sklenila, da je malo verjetno, da bi ukrepi vplivali na uvoznike.

(305)

Na tej podlagi je bilo začasno sklenjeno, da ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov negativno vplivala na položaj uvoznikov v Uniji.

(306)

Glavni način uporabe EMD je proizvodnja cink-ogljikovih in alkalnih suhoceličnih baterij, ki predstavljajo več kot 90 % njihove uporabe, proizvajajo pa jih trije glavni (vendar ne edini) proizvajalci baterij v Uniji. Kot je navedeno zgoraj, so bili vsem znanim uporabnikom v Uniji poslani vprašalniki. Izpolnjen vprašalnik sta poslala dva proizvajalca alkalnih suhoceličnih baterij, Varta in Duracell, ki predstavljata [67–73] % potrošnje EMD v Uniji. Oba izpolnjena vprašalnika sta bila preverjena v prostorih uporabnikov.

(307)

Oba sodelujoča uporabnika sta trdila, da bi se z uvedbo protidampinških ukrepov na uvoz iz Kitajske povišali njuni stroški, ki morda ne bi bili preneseni na njune stranke, saj je konkurenca za alkalne suhocelične baterije močno odvisna od cen. Čeprav se njuni izdelki z blagovno znamko povezujejo z dobro prepoznavnostjo blagovne znamke, višje cene njunih izdelkov pogosto pomenijo tveganje, da se bodo stranke odločile za cenejše proizvode. Dodala sta, da se uporabniki Unije že spopadajo s povečano konkurenco na trgu Unije zaradi naraščajočega uvoza končnih baterijskih izdelkov primerljive kakovosti, ki jih proizvajajo konkurenti zunaj Unije (predvsem Kitajska), ter naraščajočih stroškov surovin in energije. Zato bi se z ukrepi še zmanjšala že tako upadla dobičkonosnost uporabnikov Unije.

(308)

S protidampinškimi ukrepi za uvoz iz Kitajske bi se zmanjšala tudi konkurenca za EMD na trgu Unije (in na izvoznih trgih tretjih držav), saj bi bila razpoložljivost EMD omejena na dva proizvajalca Unije (z ukrepi bi se utrdil duopol s posledičnim tveganjem zvišanja cen), medtem ko proizvajalci EMD v Uniji povpraševanju teh uporabnikov ne morejo zadostiti v zadostnem obsegu, zlasti za visokokakovostne (94) EMD. Poleg tega industrija Unije v zadnjih letih ni opravila zadostnih naložb za povečanje svoje zmogljivosti. Dodala sta, da je dobava EMD iz drugih tretjih držav omejena zaradi oskrbe lastnih ali bližnjih trgov, zato ne more nadomestiti morebitne izgube ali zmanjšanja dobave iz Kitajske.

(309)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta bila oba uporabnika v obdobju preiskave dobičkonosna ter da sta od leta 2021 do obdobja preiskave ohranila enako raven skupnega obsega prodaje suhoceličnih potrošniških baterij in jo celo zvišala za [1 %–4 %] v Uniji, verjetno zaradi zelo dobre javne podobe njunih blagovnih znamk. Vendar se je delež EMD, pridobljenih od proizvajalcev Unije, od leta 2021 do obdobja preiskave zmanjšal s približno [65–75] % na [55–65] % v korist EMD, pridobljenih iz Kitajske.

(310)

Na podlagi prejetih informacij so stroški EMD za proizvodnjo suhoceličnih potrošnikih baterij v obdobju preiskave predstavljali približno [15–19] % proizvodnih stroškov. Stroški EMD so se za oba uporabnika od leta 2021 do obdobja preiskave zvišali za [45–55] %, pri čemer bi lahko del tega zvišanja prenesla na potrošnike, saj so se prodajne cene baterij v Uniji od leta 2021 do obdobja preiskave zvišale za več kot 3 %, zunaj Unije pa za več kot 10 %.

(311)

Ocenjeno je bilo, da bi se z uvedbo začasnih ukrepov na predlagani ravni stroški proizvodnje baterij za oba uporabnika zvišali za največ 1 %. Glede na stopnjo zvišanja proizvodnih stroškov v prejšnjih letih in možnost prenosa dela tega zvišanja stroškov na potrošnike bi bil učinek predlagane protidampinške dajatve za te uporabnike omejen, saj bi ti ostali dobičkonosni tudi ob upoštevanju začasnih protidampinških dajatev.

(312)

V zvezi z dobavo visokokakovostnih EMD s strani proizvajalcev Unije je treba opozoriti, da zahteve glede kakovosti EMD za proizvodnjo suhoceličnih baterij določijo proizvajalci baterij. Na splošno imata oba sodelujoča uporabnika le omejeno število dobaviteljev EMD (v Uniji in na Kitajskem), ki ustrezajo njunim zahtevam glede kakovosti za katero koli stopnjo EMD. S preiskavo je bilo potrjeno, da je eden od proizvajalcev Unije visokokakovostne EMD dobavljal enemu od sodelujočih uporabnikov in da postopek preskušanja kakovosti z drugim sodelujočim uporabnikom poteka od leta 2022. Drugi proizvajalec Unije je v obdobju 2022–2023 z obema sodelujočima uporabnikoma ponovno začel postopek preskušanja kakovosti. Na podlagi teh dejstev je mogoče sklepati, da je industrija Unije pripravljena in sposobna dobavljati visokokakovostne EMD za trg Unije, odvisno od povpraševanja in zahtev uporabnikov.

(313)

Poleg tega je treba glede na omejeno število dobaviteljev EMD na splošno opozoriti, da bi prenehanje obstoja industrije EMD v Uniji verjetno negativno vplivalo na položaj obeh sodelujočih uporabnikov in konkurenco na trgu Unije, saj bi bili uporabniki Unije popolnoma odvisni od proizvajalcev iz tretjih držav, čeprav je delež EMD, pridobljen od proizvajalcev Unije, še vedno predstavljal znaten del, tj. približno [55–65] % v obdobju preiskave (kar vključuje visokokakovostne EMD v višini približno [25–35] %).

(314)

Poleg tega je ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za industrijo EMD na trgu Unije v skladu s cilji pobude Unije za kritične surovine (95), katere cilj je zagotoviti trajnostno oskrbo s kritičnimi surovinami. Med temi kritičnimi surovinami je naveden mangan, čeprav imajo proizvajalci EMD in suhoceličnih baterij svoj delež v spodnjem delu vrednostne verige mangana.

(315)

V preiskavi ni sodelovala nobena druga vrsta uporabnikov, ki bi izrazila svoje pomisleke. Vendar je družba Guizhou Manganese Mineral Group trdila tudi, da proizvajalci Unije ne morejo zagotoviti dobave za uporabo novih baterijskih tehnologij (npr. baterij za električna vozila), v katerih se uporablja EMD (96). Te tehnologije pa še niso razvite do te mere, da bi se EMD uporabljali v množični proizvodnji. Prav tako se še ne uporabljajo v industriji baterij v Uniji, ki dobavlja električna vozila. Trditev je bila zato zavrnjena.

(316)

Poleg tega je družba Guizhou Manganese Mineral Group trdila tudi, da oba proizvajalca Unije dobavljata predvsem EMD cink-ogljikove in alkalne stopnje ter da težko konkurirata in izpolnjujeta različne zahteve uporabnikov glede kakovosti in količine v industrijah, ki niso proizvodnja suhoceličnih baterij. S preiskavo je bilo potrjeno, da imajo vse stopnje EMD enak proizvodni proces (97). Potrjeno je bilo tudi, da so se v Uniji v obravnavanem obdobju proizvajale (98) različne stopnje EMD (ki niso cink-ogljikove in alkalne stopnje) za druge industrije, ki ne proizvajajo alkalnih suhoceličnih baterij. Te druge industrije niso imele specifikacij kakovosti za EMD, kar pomeni, da so proizvajale izdelke s širokim razponom sprejemljive kakovosti, ki bi jih lahko industrija Unije dobavila na zahtevo.

(317)

Družba Autlan je trdila, da so proizvodnja, prodaja in dobičkonosnost proizvajalcev Unije med drugim odvisne ne le od pritiska uvoza EMD iz Kitajske, temveč tudi od položaja uporabnikov v Uniji, na katere vpliva uvoz alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterij z manganovim dioksidom iz Kitajske.

(318)

Komisija je opozorila, da stran ni predložila informacij o učinku povečanega uvoza takih baterij na nadaljnje uporabnike v obravnavanem obdobju, kot je dejanska izguba njihove prodaje, proizvodnje, dobičkonosnosti in drugih kazalnikov, ki bi lahko bili povezani s povečanjem kitajskega uvoza alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterij z manganovim dioksidom, razen domneve o izgubi prodaje nadaljnjih uporabnikov zaradi kitajskega uvoza in informacij o znižanju cene teh baterij od oktobra 2022 do aprila 2023 (obdobje, ki ni povezano z obdobjem preiskave). Nasprotno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 309, so sodelujoči proizvajalci suhoceličnih baterij v Uniji od leta 2021 do obdobja preiskave ohranili enako raven skupnega obsega prodaje, v Uniji pa so ga celo povečali za [1–4 %]. Zdi se, da povečanje kitajskega uvoza alkalnih in nealkalnih suhoceličnih baterij iz manganovega dioksida v obdobju preiskave ni vplivalo na proizvajalce baterij Unije v poproizvodni fazi, zato položaj uporabnikov v tem obdobju ni mogel vplivati na proizvajalce EMD v Uniji. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(319)

Glede na navedeno je začasno sklenjeno, da uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov verjetno ne more resno vplivati na položaj industrije uporabnikov.

(320)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih ukrepov za uvoz EMD s poreklom iz Ljudske republike Kitajske očitno ne bi bila v interesu Unije.

(321)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 300 zgoraj, ta začasni sklep ne posega v sklepe preiskave o izkrivljanju na trgu surovin, zlasti preiskave v zvezi z interesom Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe.

(322)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(323)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz elektrolitskih manganovih dioksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(324)

Komisija bo analize izkrivljanja na trgu surovin v skladu s členom 7(2a) in (2b) osnovne uredbe zaključila v zaključni fazi, kot je navedeno v uvodni izjavi 280.

(325)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(326)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(327)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(328)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko tako kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.), da preverijo točnost navedb v deklaraciji, in zagotovijo, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(329)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se lahko tako povečanje obsega štelo za spremembo v vzorcu trgovanja, nastalo zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(330)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(331)

Družba Daxin je predložila pripombo glede obravnave kitajskega izvoznega DDV. Družba Tosoh je izrazila pomislek glede izračuna ciljnega dobička. Družba Autlan je zahtevala pregled in potrditev točnosti izračuna stopnje dampinga družbe Daxin ter razkritje podatkov izvoznika, ki so v razkritju označeni kot občutljivi. Ker nobena od pripomb ni vzbudila pomislekov glede točnosti razkritih izračunov, bo Komisija te pripombe obravnavala v zaključni fazi.

(332)

Komisija bo v interesu dobrega javnega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(333)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v zaključni fazi preiskave spremenjene –