(1)

Komisija in visoki predstavnik sta priznala, da lahko ob vse večjih geopolitičnih napetostih, tesnejšem gospodarskem povezovanju in pospešenem tehnološkem razvoju nekateri gospodarski tokovi in dejavnosti ogrožajo našo gospodarsko varnost, ter sprejela skupno sporočilo o evropski strategiji za gospodarsko varnost (1), na podlagi katere naj bi vzpostavili celovit strateški pristop h gospodarski varnosti.

(2)

Evropska strategija za gospodarsko varnost temelji na tristebrnem pristopu, ki zajema spodbujanje gospodarske baze in konkurenčnosti EU, zaščito pred tveganji ter sklepanje partnerstev z najširšim možnim naborom držav za obravnavanje skupnih pomislekov in interesov.

(3)

V tem okviru in glede na tveganja, ki jih lahko predstavljajo nekatere gospodarske odvisnosti in morebitni nadaljnji tehnični razvoj, EU potrebuje jasen pregled tveganj, ki bi lahko ogrozila njeno gospodarsko varnost, in njihovega razvoja skozi čas.

(4)

Ta tveganja bi bilo treba opredeliti in oceniti v sodelovanju z državami članicami EU, pri čemer bi morali imeti v dinamičnem in stalnem procesu možnost podajanja pripomb tudi zasebni deležniki.

(5)

V evropski strategiji za gospodarsko varnost so bile opredeljene štiri široke in neizčrpne kategorije tveganj, ki bi jih bilo treba nadalje oceniti, in sicer odpornost oskrbovalnih verig, vključno z energetsko varnostjo, fizična in kibernetska varnost kritične infrastrukture, tehnološka varnost in uhajanje tehnologije ter uporaba gospodarskih odvisnosti kot orožja in gospodarska prisila.

(6)

Komisija se je v skupnem sporočilu zavezala, da bo ocenila tveganja v zvezi s tehnološko varnostjo in uhajanjem tehnologije na podlagi seznama strateških tehnologij, kritičnih za gospodarsko varnost, in za najobčutljivejša tveganja predlagala seznam kritičnih tehnologij, v zvezi s katerimi bo do konca leta 2023 skupaj z državami članicami opravila oceno tveganja.

(7)

V skupnem sporočilu so bila določena tri ozko opredeljena in v prihodnost usmerjena merila za izbiro tehnologij, ki predstavljajo najobčutljivejša tveganja in bi jih bilo treba nadalje oceniti, in sicer omogočitvena in preobrazbena narava tehnologije, tveganje združevanja civilnih in vojaških ciljev ter tveganje zlorabe tehnologije za kršitve človekovih pravic.

(8)

Merilo omogočitvene in preobrazbene narave tehnologije se nanaša na potencial in pomen tehnologije, ko gre za omogočanje znatnega povečanja učinkovitosti in/ali korenitih sprememb v sektorjih, zmogljivostih itd.

(9)

Merilo tveganja združevanja civilnih in vojaških ciljev se nanaša na pomen tehnologije za civilni in vojaški sektor ter njen potencial za napredek na obeh področjih, pa tudi tveganje uporabe določenih vrst tehnologije za ogrožanje miru in varnosti.

(10)

Merilo tveganja zlorabe tehnologije za kršitve človekovih pravic se nanaša na morebitno zlorabo tehnologije, ki pomeni kršitev človekovih pravic, kamor spada tudi omejevanje temeljnih svoboščin.

(11)

Komisija je po prvi notranji analizi pripravila seznam desetih tehnoloških področij, kritičnih za gospodarsko varnost EU. Pri tem se je upoštevalo delo v okviru akcijskega načrta za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo (2). Ta seznam tehnoloških področij je živ dokument in se lahko kot del stalnega procesa nadalje spreminja, da se upošteva tehnološki razvoj.

(12)

V tem priporočilu so na podlagi treh ozko opredeljenih in v prihodnost usmerjenih meril za izbiro tehnologij, ki bi jih bilo treba nadalje oceniti, izbrana štiri tehnološka področja s seznama, ki zelo verjetno predstavljajo najobčutljivejša in najnujnejša tveganja v zvezi s tehnološko varnostjo in uhajanjem tehnologije, in sicer napredni polprevodniki, umetna inteligenca, kvantne tehnologije in biotehnologije. Ta tehnološka področja bi se morala prednostno vključiti v skupno oceno tveganja z državami članicami, ki bi jo bilo treba opraviti do konca leta. Glede na obseg, ki se določi z državami članicami, se lahko ta skupna ocena osredotoči na podskupine tehnologij v okviru teh štirih tehnoloških področij.

(13)

Struktura seznama odraža oceno Komisije o tem, katera od teh tehnoloških področij najverjetneje predstavljajo najobčutljivejša in najnujnejša tveganja v zvezi s tehnološko varnostjo in uhajanjem tehnologije. To je lahko v pomoč pri odločanju o nadaljnjih korakih. Komisija bo z državami članicami vzpostavila odprt dialog o ustreznem časovnem razporedu in obsegu nadaljnjih ocen tveganja, pri čemer se bo med drugim upošteval vpliv dejavnika časa na razvoj tveganj. Komisija bi bila Svetu hvaležna za pravočasno izmenjavo mnenj o tem vidiku strategije v okviru njegovih splošnih političnih razprav in usmeritev v odziv na skupno sporočilo. Komisija bi lahko v zvezi s tem ob upoštevanju dialoga in prvih izkušenj z začetnimi skupnimi ocenami ter dodatnih prispevkov, ki bi jih lahko prejela v zvezi s tehnološkimi področji s seznama, do pomladi 2024 predstavila dodatne pobude. Komisija bo pri odločanju o predlogih za nadaljnje skupne ocene tveganja z državami članicami v zvezi z enim ali več tehnološkimi področji s seznama ali njihovimi podskupinami upoštevala tekoče ali načrtovane ukrepe za spodbujanje ali partnerstvo na zadevnem tehnološkem področju. Na splošno bo upoštevala, da ukrepi, sprejeti za povečanje konkurenčnosti EU na zadevnih področjih, lahko prispevajo k zmanjšanju nekaterih tehnoloških tveganj.

(14)

V oceni tveganja bi bilo treba opredeliti in analizirati sistemske ranljivosti glede na njihov potencialni učinek na gospodarsko varnost EU in stopnjo verjetnosti, da dejansko pride do negativnega učinka. Komisija je za strukturiranje prihodnje ocene tveganja z državami članicami določila nekaj vodilnih načel.

(15)

To priporočilo ne vpliva na rezultat ocene tveganja. Kot podlaga za nadaljnjo razpravo o potrebi po natančno določenih in sorazmernih ukrepih za spodbujanje, partnerstvo ali zaščito v zvezi s katerim koli od teh tehnoloških področij ali njegovih podskupin se lahko uporabijo zgolj rezultati podrobne skupne ocene stopnje in narave tveganj, ki jih ta tehnološka področja predstavljajo. Države članice in Komisija se lahko na te informacije oprejo pri pripravi prihodnjih ukrepov politike, vključno z ukrepi za spodbujanje, partnerstvo ali zaščito na nacionalni ravni, ravni EU ali mednarodni ravni, pri čemer bi morali biti ti ukrepi sorazmerni z obravnavano stopnjo tveganja in imeti natančno določen obseg. Zato v tej fazi predhodnega ocenjevanja ni mogoče sklepati o uporabi določenega instrumenta iz nabora ukrepov EU ali držav članic za spodbujanje, partnerstvo ali zaščito z drugimi za večjo gospodarsko varnost.

(16)

Vsi ukrepi, ki bi se lahko sprejeli, bodo sorazmerni in natančno usmerjeni v ocenjena tveganja vsakega od kritičnih tehnoloških področij ali zadevne tehnologije. Vsi izvedeni ukrepi bodo namenjeni krepitvi moči Unije na teh področjih in bodo zasnovani tako, da bodo povzročali čim manj negativnih učinkov prelivanja na trg in gospodarstvo. Te ocene bodo zlasti prispevale k oblikovanju politik Unije v podporo inovacijam in industrijskemu razvoju na področju opredeljenih tehnologij, tudi prek mednarodnih pobud –