(1)

V skladu s členom 7(11) Uredbe (EU) št. 909/2014 se ureditev denarnih kazni ne uporablja za udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti in so CNS.

(2)

Člen 19 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/1229 (2), kot se trenutno uporablja, določa poseben mehanizem za pobiranje in razdeljevanje denarnih kazni s strani CNS (v nadaljnjem besedilu: mehanizem kazni) za zagotovitev, da se pri neuspešnih poravnavah v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, pri katerih CNS same posredujejo med nasprotnimi strankami, denarne kazni ne uporabljajo za CNS.

(3)

Vendar zaradi velikega števila vpletenih strani uporaba mehanizma kazni s strani CNS povečuje operativna tveganja, tehnično zapletenost in stroške pri postopku pobiranja in razdeljevanja denarnih kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring. Kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, bi lahko CDD same v celoti izračunale, uporabile, pobrale od in razdelile med vse udeležence, opredeljene v navodilih za poravnavo, ki jih predložijo CNS, v skladu s členi 16, 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2018/1229, tako kot vse druge kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere ni opravljen kliring.

(4)

V skladu s členom 2(19) Uredbe (EU) št. 909/2014 se lahko vsaka institucija, centralna nasprotna stranka, posrednik za poravnavo, upravljavec sistema klirinške hiše ali klirinški član CNS šteje za udeleženca.

(5)

Za olajšanje postopka izračuna, pobiranja in razdeljevanja denarnih kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, ki jih predložijo CNS, in hkrati zmanjšanje tveganj in stroškov, povezanih s takim postopkom, bi morale CDD v skladu s členi 16, 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2018/1229 svojim zadevnim udeležencem izračunati, pobrati in razdeliti denarne kazni v zvezi z navodili za poravnavo, ki jih predložijo CNS za posle, za katere je opravljen kliring.

(6)

Kadar same CNS posredujejo med nasprotnimi strankami, bi bil neto znesek kazni, ki jih morajo CDD pobrati in razdeliti v zvezi z navodili za poravnavo, ki jih predloži CNS, običajno enak nič, saj navodila za poravnavo, ki jih predloži CNS, predstavljajo obe strani poslov, za katere je opravljen kliring. Vendar lahko v nekaterih primerih, kot je pozna izročitev vrednostnih papirjev CNS na načrtovani datum poravnave, ki ne omogoča izvršitve navodil CNS za izročitev, ali v primeru razlik v kaznih, ki jih izračunajo različne CDD, neuravnotežene pozicije v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, ostanejo v poslovnih knjigah CNS, neto znesek kazni, ki se poberejo od CNS ali se jim razdelijo, pa se lahko razlikuje od nič. V takih primerih bi moralo biti CNS dovoljeno, da na svoje klirinške člane razporedijo preostali neto znesek kazni, v dobro ali v breme. CNS bi morale v ta namen v svojih pravilih vzpostaviti ustrezen mehanizem.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2018/1229 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Za zagotovitev, da ne bo retroaktivnega vpliva na izračun kazni za neuspešne poravnave, do katerih pride pred datumom začetka uporabe te uredbe, je primerno vključiti prehodne določbe.

(9)

Da se CNS in CDD omogoči izvedba potrebnih tehnoloških prilagoditev za zagotovitev skladnosti s spremenjenim mehanizmom kazni, je primerno odložiti uporabo te uredbe.

(10)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju s članicami Evropskega sistema centralnih bank in ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(11)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 (2) določa posebna pravila glede polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili. In sicer Priloga I k navedeni uredbi določa seznam odobrenih snovi Unije, ki se lahko namerno uporabljajo pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 11. decembra 2019 sprejela pozitivno znanstveno mnenje (3) o uporabi snovi bis(2-etilheksil)cikloheksan-1,4-dikarboksilat (v nadaljnjem besedilu: DEHCH, št. CAS 84731-70-4, št. FCM 1079) kot dodatka (mehčalo) v polivinilkloridu (PVC) do 25 % m/m v stiku z živili na vodni osnovi, kislimi živili in živili z nizko vsebnostjo alkohola za dolgotrajno shranjevanje pri sobni temperaturi ali pod njo (hlajeno in zamrznjeno). Poleg tega je na podlagi znanstvenih študij, ki so ji bile predložene, ugotovila, da snov ne vzbuja zaskrbljenosti glede genotoksičnosti, in poudarila, da v študijah toksičnosti pri ponovljenem odmerku do najvišjega testiranega odmerka 1 000 mg/kg telesne teže na dan niso bili ugotovljeni škodljivi učinki. Vseeno pa je zaradi negotovosti glede možnosti kopičenja snovi v ljudeh zaključila, da migracija snovi ne bi smela presegati 0,05 mg/kg živila in da naj bi se snov uporabljala le v PVC v stiku z živili, ki sta jim dodeljena simulanta A (etanol 10 %) in B (ocetna kislina 3 %) pri sobni temperaturi ali pod njo.

(3)

Zato je primerno odobriti snov bis(2-etilheksil)cikloheksan-1,4-dikarboksilat.

(4)

Uredbo (EU) št. 10/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Komisija je v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1151/2012 pregledala zahtevek za registracijo imena „Лидский квас / Lidski kvas“ kot zaščitene geografske označbe (ZGO). Zahtevek se nanaša na fermentirano pijačo, proizvedeno v mestu Lida v Belorusiji, in ga je 21. julija 2021 vložila delniška družba „Lidskoe Pivo“ iz Belorusije (ZGO-BY-02788).

(2)

Komisija je po izvedbi pregleda poslala dopis, v katerem je zahtevala pojasnila o nekaterih vidikih zadeve. Zlasti glede na to, da mora voda za proizvodnjo proizvoda „Лидский квас / Lidski kvas“ izvirati iz določenih izvirov, ki se nahajajo na zemljišču v lasti vložnika zahtevka, proizvodnja proizvoda pa se izvaja v skladu z „ločenim edinstvenim tehnološkim navodilom“, kot je navedeno v specifikaciji proizvoda (katerega lastnik in edini uporabnik je vložnik zahtevka), je bil vložnik zahtevka pozvan, naj pojasni, ali je sodelovanje drugih proizvajalcev mogoče v skladu z načeli sheme geografskih označb v EU.

(3)

Poleg tega je Komisija pojasnila, da se lahko ena sama fizična ali pravna oseba ob vložitvi zahtevka obravnava kot skupina, če se izkaže, da sta izpolnjena oba pogoja iz člena 49(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012: (a) zadevna oseba je edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek; (b) v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami ima opredeljeno geografsko območje značilnosti, ki se znatno razlikujejo od značilnosti sosednjih območij, ali pa so značilnosti proizvoda drugačne od značilnosti proizvoda, proizvedenega v sosednjih območjih. Vložnik zahtevka je bil pozvan, naj predloži take utemeljitve.

(4)

Vložnik zahtevka je v odgovoru predložil posodobljen enotni dokument in specifikacijo proizvoda, v skladu s katerima je delniška družba „Lidskoe Pivo“ edini lastnik in upravljavec zajetij, ki jih je treba uporabljati za proizvodnjo proizvoda „Лидский квас / Lidski kvas“, in da celoten proizvodni proces na ozemlju mesta Lida izvaja vložnik zahtevka v skladu z „ločenim edinstvenim tehnološkim navodilom“, katerega lastnik in edini uporabnik je vložnik zahtevka.

(5)

Komisija je na podlagi predloženih informacij sklenila, da zahtevek ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, in vložnika zahtevka v dopisu o zavrnitvi obvestila, da namerava začeti postopek za sprejetje uradnega sklepa Komisije o zavrnitvi zahtevka v skladu s členom 52(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, če v dveh mesecih od prejema dopisa ne bo pripomb.

(6)

Komisija je upoštevala, da je bil sistem geografskih označb razvit in oblikovan tako, da se proizvajalcem določenega območja, katerih proizvod se razlikuje od katerega koli drugega proizvoda na trgu zaradi naravnega/socialnega okolja, v katerem je bil proizveden, omogoči zaščita njihovih proizvodov.

(7)

Komisija je menila, da zaščitene geografske označbe v nasprotju s posameznimi blagovnimi znamkami podeljujejo kolektivne pravice in v nasprotju z blagovnimi znamkami, ki so v lasti jasno prepoznavnih imetnikov, za geografske označbe velja, da so v lasti kolektivne abstraktne skupnosti, ki jo sestavljajo sedanji ali potencialni proizvajalci, ki spoštujejo zadevno specifikacijo. To pomeni, da lahko vsak proizvajalec, ki spoštuje zahteve specifikacije proizvoda, uporablja zaščiteno označbo.

(8)

Komisija je sklenila, da sodelovanje drugih proizvajalcev v primeru proizvoda „Лидский квас / Lidski kvas“, pri katerem je vložnik zahtevka edini lastnik in upravljavec zajetij, ki jih je treba uporabiti za proizvodnjo zadevnega proizvoda, očitno ni mogoče.

(9)

Poleg tega je Komisija upoštevala, da je lastnik in edini uporabnik „ločenega edinstvenega tehnološkega navodila“, v skladu s katerim se izdelek proizvaja, vložnik zahtevka. Zato značilnosti proizvoda ni mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu, kot se to zahteva v členu 5(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, temveč „posebni metodi proizvodnje“, kot jo je opisal vložnik zahtevka, ki je v njegovi izključni lasti. Proizvodne tehnike so opisane na splošno z navedbo zgolj proizvodnih faz in brez kakršnih koli podrobnosti, ki bi omogočale sodelovanje drugih potencialnih proizvajalcev.

(10)

Poleg tega člen 49(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 določa, da zahtevke za zaščito geografskih označb praviloma vloži skupina proizvajalcev. Za tako zaščito lahko en sam proizvajalec zaprosi samo v primeru izpolnjenih dodatnih pogojev iz člena 49(1), drugi pododstavek. Komisija je ugotovila, da vložnik zahtevka s tem v zvezi ni predložil nobene utemeljitve.

(11)

Vložnik zahtevka na dopis o zavrnitvi, ki ga je poslala Komisija, ni odgovoril v določenem roku.

(12)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da zahtevek za registracijo proizvoda „Лидский квас / Lidski kvas“ kot ZGO ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, in sicer člena 5(2) in člena 49(1) navedene uredbe.

(13)

Zato bi bilo treba zahtevek za zaščito imena „Лидский квас / Lidski kvas“ kot zaščitene geografske označbe zavrniti.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

EUROMARKPAT GERMANY

v.Füner Ebbinghaus Finck Hano

European Patent, Trademark and Design Attorneys

Mariahilfplatz 3

81541 München

Nemčija