1.   Ta uredba določa zahteve glede trajnostnosti, varnosti, etiketiranja, označevanja in obveščanja za omogočanje dajanja baterij na trg ali v uporabo v Uniji. Določa tudi minimalne zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca, zbiranje in obdelavo odpadnih baterij ter poročanje.

2.   Ta uredba določa obveznosti glede potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami za gospodarske subjekte, ki dajejo baterije na trg ali v uporabo. Določa tudi zahteve za zelena javna naročila pri naročanju baterij ali proizvodov, v katere so vgrajene baterije.

3.   Ta uredba se uporablja za vse kategorije baterij, in sicer prenosne baterije, baterije za zagon, osvetljavo in vžig (v nadaljnjem besedilu: baterije SLI), baterije za lahka vozila, baterije za električna vozila in industrijske baterije, ne glede na njihovo obliko, velikost, maso, zasnovo, snovno sestavo, vrsto, kemijsko sestavo, uporabo ali namen. Uporablja se tudi za baterije, ki so vgrajene v proizvode ali dodane proizvodom ali so posebej zasnovane za vgradnjo v proizvode ali dodajanje v proizvode.

Kadar se za baterije, dane na trg, lahko šteje, da spadajo v več kot eno kategorijo, se za namene poglavja II šteje, da spadajo v kategorijo, za katero se uporabljajo najstrožje zahteve.

4.   Kadar so baterijske celice ali baterijski moduli na trgu dostopni za končno uporabo, ne da bi se nadalje vgradili ali sestavili v večje baterijske sklope ali baterije, se za namene te uredbe šteje, da so bili dani na trg kot baterije, pri čemer se uporabljajo zahteve za najbolj podobno kategorijo baterij. Kadar se lahko šteje, da take baterijske celice ali baterijski moduli spadajo v več kot eno kategorijo baterij, se šteje, da spadajo v kategorijo, za katero se uporabljajo najstrožje zahteve.

5.   Ta uredba se ne uporablja za baterije, ki so vgrajene v ali posebej zasnovane za vgradnjo v:

6.   Poglavji III in VIII te uredbe se ne uporabljata za opremo, ki je posebej zasnovana za varnost jedrskih objektov, kot so opredeljeni v členu 3 Direktive Sveta 2009/71/Euratom (42).

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Poleg opredelitev iz odstavka 1 se uporabljajo:

1.   Države članice iz razlogov v zvezi z zahtevami glede trajnostnosti, varnosti, označevanja in obveščanja za baterije, ki jih zajema ta uredba, ne prepovejo, omejujejo ali ovirajo omogočanja dostopnosti baterij, skladnih s to uredbo, na trgu ali njihovega dajanja v uporabo.

2.   Na sejmih, razstavah, predstavitvah ali podobnih prireditvah države članice ne preprečijo prikazovanja baterij, ki niso skladne s to uredbo, če je vidno in jasno označeno, da z njo niso skladne in da ni mogoče omogočiti njihove dostopnosti na trgu ali jih dati v uporabo, dokler niso skladne s to uredbo. Zadevni gospodarski subjekt med predstavitvami takih baterij sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi.

1.   Baterije se dajo na trg ali v uporabo le, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

2.   Kar zadeva vidike, ki niso zajeti s poglavjema II in III, baterije, ki se dajo na trg ali v uporabo na podlagi odstavka 1, ne predstavljajo tveganja za zdravje in varnost ljudi, lastnino ali okolje.

1.   Poleg omejitev iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 in člena 4(2), točka (a), Direktive 2000/53/ES baterije ne vsebujejo snovi, za katere je v Prilogi I k tej uredbi določena omejitev, razen če so izpolnjeni pogoji navedene omejitve.

2.   V primeru nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi ali okolje, ki nastane zaradi uporabe snovi pri proizvodnji baterij ali njene prisotnosti v baterijah ob njihovem dajanju na trg ali v poznejših fazah življenjskega cikla, tudi med spreminjanjem namena ali med obdelavo odpadnih baterij, ki ni pod ustreznim nadzorom in ga je treba obravnavati na ravni Unije, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 89, da spremeni omejitve iz Priloge I na podlagi postopka iz členov 86, 87 in 88.

3.   Omejitve, sprejete na podlagi odstavka 2 tega člena, se ne uporabljajo za uporabo snovi pri znanstvenih raziskavah in razvoju, kot so opredeljeni v členu 3, točka 23, Uredbe (ES) št. 1907/2006, v zvezi z baterijami.

4.   Kadar se omejitev, sprejeta na podlagi odstavka 2 tega člena, ne uporablja za v proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj, kot so opredeljeni v členu 3, točka 22, Uredbe (ES) št. 1907/2006, se ta izjema skupaj z največjo količino snovi, ki je izvzeta, navede v Prilogi I k tej uredbi.

5.   Komisija ob pomoči Evropske agencije za kemikalije, ustanovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: Agencija), do 31. decembra 2027 pripravi poročilo o snoveh, ki vzbujajo zaskrbljenost, in sicer snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi ali okolje ali ovirajo recikliranje varnih in visokokakovostnih sekundarnih surovin, ki so prisotne v baterijah ali se uporabljajo pri njihovi proizvodnji. Komisija to poročilo s podrobnimi ugotovitvami predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter preuči ustrezne nadaljnje ukrepe, vključno s sprejetjem delegiranih aktov iz odstavka 2 tega člena.

1.   Za baterije za električna vozila, polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh in baterije za lahka vozila se za vsak model baterije na proizvodni obrat pripravi izjava o ogljičnem odtisu, v skladu z izvedbenim aktom iz četrtega pododstavka in vsebuje vsaj naslednje informacije:

Izjava o ogljičnem odtisu se uporablja od:

Izjava o ogljičnem odtisu se priloži bateriji, dokler ni dostopna prek kode QR iz člena 13(6).

Komisija do 18. februarja 2024 za baterije za električna vozila, 18. februarja 2025 za polnilne industrijske baterije, razen tistih z zunanjim sistemom shranjevanja, 18. februarja 2027 za baterije za lahka vozila in 18. februarja 2029 za industrijske baterije z zunanjim sistemom shranjevanja sprejme:

2.   Baterije za električna vozila, polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh in baterije za lahka vozila so označene z vidno, jasno čitljivo in neizbrisno etiketo, ki kaže ogljični odtis baterije iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (d), in navaja razred učinkovitosti v zvezi z ogljičnim odtisom, ki mu zadevni model baterije na proizvodni obrat ustreza.

Za baterije iz prvega pododstavka tehnična dokumentacija iz Priloge VIII dokazuje, da ogljični odtis, naveden na izjavi, in povezana razvrstitev v razred učinkovitosti v zvezi z ogljičnim odtisom temeljita na izračunu, opravljenem v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih, ki jih je Komisija sprejela v skladu z odstavkom 1, četrti pododstavek, točka (a), in četrtim pododstavkom, točka (a), tega odstavka.

Zahteve glede razreda učinkovitosti v zvezi z ogljičnim odtisom iz prvega pododstavka se uporabljajo od:

Komisija do 18. februarja 2025 za baterije za električna vozila, 18. avgusta 2026 za polnilne industrijske baterije, razen tistih z izključno zunanjim sistemom shranjevanja, 18. avgusta 2028 za baterije za lahka vozila in 18. avgusta 2030 za polnilne industrijske baterije z zunanjim sistemom shranjevanja sprejme:

Komisija v skladu s pogoji iz točke 8 Priloge II vsaka tri leta pregleda število razredov učinkovitosti in mejnih vrednosti med njimi ter, kadar je ustrezno, sprejme delegirane akte v skladu s členom 89 in spremeni število razredov učinkovitosti in mejnih vrednosti med njimi tako, da bodo še naprej reprezentativni za dejansko stanje na trgu in pričakovani razvoj na trgu.

3.   Za baterije za električna vozila, polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh in baterije za lahka vozila tehnična dokumentacija iz Priloge VIII dokazuje, da je v izjavi navedena vrednost ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu za zadevni model baterije na proizvodni obrat manjša od zgornje mejne vrednosti, določene z delegiranim aktom, ki je bil sprejet na podlagi tretjega pododstavka.

Zahteva za zgornjo mejno vrednost ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu iz prvega pododstavka se uporablja od:

Komisija do 18. avgusta 2026 za baterije za električna vozila, 18. februarja 2028 za polnilne industrijske baterije, razen tistih z zunanjim sistemom shranjevanja, 18. februarja 2030 za baterije za lahka vozila in 18. februarja 2032 za industrijske baterije z zunanjim sistemom shranjevanja sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo zgornje mejne vrednosti ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu iz prvega pododstavka. Komisija pri pripravi tega delegiranega akta upošteva ustrezne pogoje iz točke 9 Priloge II.

Če je potrebno, se zaradi uvedbe zgornje mejne vrednosti ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu razredi učinkovitosti v zvezi z ogljičnim odtisom iz odstavka 2 preoblikujejo.

4.   Komisija do 31. decembra 2030 oceni izvedljivost razširitve zahtev iz tega člena na prenosne baterije in zahteve iz odstavka 3 na polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo 2 kWh ali manj. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo ter preuči možnost sprejetja ustreznih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov.

5.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za baterijo, ki je bila pripravljena za ponovno uporabo ali pripravljena za spremembo namena, katere namen je bil spremenjen ali ki je bila ponovno izdelana, če je bila baterija že dana na trg ali v uporabo pred začetkom takih postopkov.

1.   Od 18. avgusta 2028 ali 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta iz tretjega pododstavka, kar je pozneje, se industrijskim baterijam z zmogljivostjo nad 2 kWh, razen tistim z izključno zunanjim sistemom shranjevanja, baterijam za električna vozila in baterijam SLI, ki v aktivnih materialih vsebujejo kobalt, svinec, litij ali nikelj, za vsak model baterije na leto in na proizvodni obrat priloži dokumentacija z informacijami o odstotnem deležu kobalta, litija ali niklja, ki je prisoten v aktivnih materialih in je bil pridobljen iz odpadkov iz proizvodnje baterij ali popotrošniških odpadkov, in odstotnem deležu svinca, ki je prisoten v bateriji in je bil pridobljen iz odpadkov.

Prvi pododstavek se uporablja od 18. avgusta 2033 za baterije za lahka vozila, ki vsebujejo kobalt, svinec, litij ali nikelj v aktivnih materialih.

Komisija do 18. avgusta 2026 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe, tako da za baterije iz prvega in drugega pododstavka določi metodologijo za izračun in preverjanje odstotnega deleža kobalta, litija ali niklja, ki je prisoten v aktivnih materialih in je bil pridobljen iz odpadkov iz proizvodnje baterij ali popotrošniških odpadkov, in odstotnega deleža svinca, ki je prisoten v bateriji in je bil pridobljen iz odpadkov, ter obliko dokumentacije.

2.   Od 18. avgusta 2031 za industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh, razen tistih z izključno zunanjim sistemom shranjevanja, baterije za električna vozila in baterije SLI, ki vsebujejo kobalt, svinec, litij ali nikelj v aktivnih materialih, tehnična dokumentacija iz Priloge VIII za vsak model baterije na leto in na proizvodni obrat dokazuje, da te baterije v aktivnih materialih vsebujejo naslednji minimalni odstotni delež kobalta, litija oziroma niklja, ki je bil pridobljen iz odpadkov iz proizvodnje baterij ali popotrošniških odpadkov, in minimalni odstotni delež svinca, ki je prisoten v bateriji in je bil pridobljen iz odpadkov:

3.   Od 18. avgusta 2036 za industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh, razen tistih z izključno zunanjim sistemom shranjevanja, baterije za električna vozila, baterije za lahka vozila in baterije SLI, ki v aktivnih materialih vsebujejo kobalt, svinec, litij ali nikelj, tehnična dokumentacija iz Priloge VIII za vsak model baterije na leto in na proizvodni obrat dokazuje, da te baterije v aktivnih materialih vsebujejo naslednji minimalni odstotni delež kobalta, litija oziroma niklja, ki je bil pridobljen iz odpadkov iz proizvodnje baterij ali popotrošniških odpadkov, in minimalni odstotni delež svinca, ki je prisoten v bateriji in je bil pridobljen iz odpadkov:

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za baterije, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, če je bila baterija že dana na trg ali v uporabo pred začetkom takih postopkov.

5.   Komisija po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 1, in najpozneje do 31. decembra 2028 oceni, ali je zaradi obstoječe in napovedane razpoložljivosti ali pomanjkanja kobalta, svinca, litija ali niklja, pridobljenega iz odpadkov, v letih 2030 in 2035 ter glede na tehnični in znanstveni napredek primerno revidirati cilje iz odstavkov 2 in 3.

Komisija do 18. avgusta 2029 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za spremembo ciljev iz odstavkov 2 in 3, kadar je to utemeljeno in ustrezno na podlagi ocene, opravljene na podlagi prvega pododstavka, ali zaradi drugih znatnih sprememb v tehnologiji baterij, ki vplivajo na vrsto pridobljenih materialov.

6.   Kadar je to upravičeno in ustrezno zaradi razvoja trga glede kemijskih sestav baterij, ki vpliva na vrsto materialov, ki jih je mogoče pridobiti iz odpadkov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo te uredbe, tako da se v odstavka 2 in 3 tega člena poleg kobalta, svinca, litija in niklja dodajo drugi materiali z določenimi minimalnimi deleži vsebnosti recikliranih materialov za določen material.

1.   Od 18. avgusta 2028 ali 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta iz odstavka 2, kar je pozneje, prenosne baterije za splošno rabo, z izjemo gumbastih baterij, dosegajo minimalne vrednosti za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz Priloge III, opredeljene z delegiranim aktom, ki se sprejme na podlagi odstavka 2.

2.   Komisija do 18. avgusta 2027 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo minimalnih vrednosti za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz Priloge III za prenosne baterije za splošno rabo, z izjemo gumbastih baterij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo minimalnih vrednosti iz prvega pododstavka ali dodajanje parametrov elektrokemijskega delovanja in trajnosti k tistim iz Priloge III glede na tehnični in znanstveni napredek.

Komisija pri pripravi delegiranega akta iz prvega pododstavka upošteva potrebo po zmanjšanju vpliva, ki ga imajo prenosne baterije za splošno rabo v svojem življenjskem ciklu na okolje, tudi prek povečanja njihove učinkovitosti rabe virov, ter ustrezne mednarodne standarde in sisteme označevanja.

Komisija prav tako zagotovi, da določbe v delegiranem aktu iz prvega pododstavka nimajo znatnega škodljivega vpliva na varnost in delovanje navedenih baterij ali aparatov, lahkih ali drugih vozil, v katere so navedene baterije vgrajene, cenovno dostopnost in stroške končnih uporabnikov ter konkurenčnost industrije.

3.   Komisija do 31. decembra 2030 oceni izvedljivost ukrepov za postopno odpravljanje uporabe nepolnilnih prenosnih baterij za splošno rabo za čim večje zmanjšanje njihovega vpliva na okolje na podlagi metodologije ocene življenjskega cikla in izvedljivih alternativnih možnosti za končne uporabnike. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo ter preuči možnost sprejetja ustreznih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov za postopno opustitev ali določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo.

1.   Od 18. avgusta 2024 se polnilnim industrijskim baterijam z zmogljivostjo nad 2 kWh, baterijam za lahka vozila in baterijam za električna vozila priloži dokument, ki vsebuje vrednosti za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz dela A Priloge IV.

Za baterije iz prvega pododstavka tehnična dokumentacija iz Priloge VIII vsebuje tudi pojasnilo tehničnih specifikacij, standardov in pogojev, uporabljenih za merjenje, izračun ali oceno vrednosti za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti. Navedeno pojasnilo vključuje vsaj elemente iz dela B Priloge IV.

2.   Od 18. avgusta 2027 ali 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta iz prvega pododstavka odstavka 5, kar je pozneje, polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh, razen tistih z izključno zunanjim sistemom shranjevanja, dosegajo minimalne vrednosti iz delegiranega akta, ki se sprejme na podlagi prvega pododstavka odstavka 5, za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz dela A Priloge IV.

3.   Od 18. avgusta 2028 ali 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka odstavka 5, kar je pozneje, baterije za lahka vozila dosegajo minimalne vrednosti iz delegiranega akta, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka odstavka 5, za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz dela A Priloge IV.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za baterijo, ki je bila pripravljena za ponovno uporabo ali pripravljena za spremembo namena, katere namen je bil spremenjen ali ki je bila ponovno izdelana, kadar gospodarski subjekt, ki je to baterijo dal na trg ali v uporabo, dokaže, da je bila baterija, preden so se izvedli taki postopki, dana na trg ali v uporabo pred datumi, ko se začnejo uporabljati navedene obveznosti v skladu z navedenimi odstavki.

5.   Komisija do 18. februarja 2026 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo minimalnih vrednosti za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz dela A Priloge IV, ki jih dosegajo polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh, razen tistih z izključno zunanjim sistemom shranjevanja.

Komisija do 18. februarja 2027 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo minimalnih vrednosti za parametre elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz dela A Priloge IV, ki jih dosegajo baterije za lahka vozila.

Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz prvega in drugega pododstavka upošteva potrebo po zmanjšanju vpliva, ki ga imajo polnilne industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh, razen tistih z izključno zunanjim sistemom shranjevanja, in baterije za lahka vozila, v svojem življenjskem ciklu na okolje, ter zagotovi, da zahteve iz delegiranega akta nimajo znatnega škodljivega vpliva na delovanje navedenih baterij ali aparatov, lahkih ali drugih vozil, v katere so navedene baterije vgrajene, njihovo cenovno dostopnost in konkurenčnost industrije.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo parametrov elektrokemijskega delovanja in trajnosti iz Priloge IV zaradi razvoja trga ter tehničnega in znanstvenega napredka, zlasti tudi v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ki jih določi neformalna delovna skupina UN/ECE za električna vozila in okolje.

1.   Katera koli fizična ali pravna oseba, ki daje na trg proizvode z vgrajenimi prenosnimi baterijami, zagotovi, da lahko te baterije končni uporabnik kadar koli v času življenjske dobe proizvoda brez težav odstrani in zamenja. Ta obveznost se uporablja samo za baterije kot celoto in ne za posamezne celice ali druge dele, vključene v take baterije.

Za prenosno baterijo se šteje, da jo lahko končni uporabnik brez težav odstrani, kadar jo je mogoče odstraniti iz proizvoda z uporabo komercialno dostopnega orodja in za razstavljanje ni treba uporabiti specializiranega orodja, razen če je to brezplačno zagotovljeno s proizvodom, lastniškega orodja, toplotne energije ali topil za razstavljanje proizvoda.

Katera koli fizična ali pravna oseba, ki daje na trg proizvode z vgrajenimi prenosnimi baterijami, zagotovi, da so tem proizvodom priložena navodila in varnostne informacije o uporabi, odstranitvi in zamenjavi baterij. Ta navodila in te varnostne informacije so stalno na voljo na spletu na javno dostopnem spletišču, in sicer tako, da so končnim uporabnikom zlahka razumljivi.

Ta odstavek ne posega v nobene posebne določbe, ki za primere, ko imajo končni uporabniki možnost odstraniti in zamenjati prenosno baterijo, zagotavljajo višjo raven varstva okolja in zdravja ljudi, kot so določene v katerem koli pravnem aktu Unije o električni in elektronski opremi, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (a), Direktive 2012/19/EU.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko naslednji proizvodi z vgrajenimi prenosnimi baterijami zasnovani tako, da lahko baterijo odstranijo in zamenjajo le neodvisni strokovnjaki:

Odstopanje iz točke (a) tega odstavka se uporablja le, kadar je tako odstopanje potrebno za zagotovitev varnosti uporabnika in aparata.

3.   Obveznosti iz odstavka 1 se ne uporabljajo, kadar je potrebna neprekinjena oskrba z električno energijo in neprekinjena povezava med proizvodom in zadevno prenosno baterijo, da se zagotovi varnost uporabnika in aparata, za proizvode, katerih glavna funkcija je zbiranje in zagotavljanje podatkov, pa iz razlogov v zvezi s celovitostjo podatkov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo odstavka 2 tega člena z vključitvijo dodatnih proizvodov, ki se izvzamejo iz zahtev glede odstranljivosti in zamenljivosti iz odstavka 1 tega člena. Taki delegirani akti se sprejmejo le zaradi razvoja trga ter tehničnega in znanstvenega napredka in pod pogojem, da obstajajo znanstveno utemeljeni pomisleki glede varnosti končnih uporabnikov, ki odstranjujejo ali zamenjujejo prenosno baterijo, ali v primerih, kadar obstaja tveganje, da bi odstranitev ali zamenjava baterije s strani končnih uporabnikov pomenila kršitev kakršnih koli zahtev glede varnosti proizvodov, določenih z veljavnim pravom Unije.

5.   Vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg proizvode z vgrajenimi baterijami za lahka vozila, zagotovi, da lahko te baterije in posamezne baterijske celice, vključene v baterijski sklop, kadar koli v življenjski dobi proizvoda brez težav odstrani in zamenja neodvisni strokovnjak.

6.   Za namene odstavkov 1 in 5 se šteje, da je prenosna baterija ali baterija za lahka vozila brez težav zamenljiva, kadar jo je mogoče po odstranitvi iz aparata ali lahkega vozila nadomestiti z drugo združljivo baterijo, ne da bi to vplivalo na delovanje, zmogljivost ali varnost navedenega aparata ali lahkega vozila.

7.   Vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg proizvode z vgrajenimi prenosnimi baterijami ali baterijami za lahka vozila, zagotovi, da so te baterije kot rezervni deli opreme, ki jo napajajo, na voljo še najmanj pet let po tem, ko so na trg dane zadnje enote modela opreme, in sicer po razumni in nediskriminatorni ceni za neodvisne strokovnjake in končne uporabnike.

8.   Programska oprema se ne sme uporabljati za oviranje zamenjave prenosne baterije ali baterije za lahka vozila ali njihovih ključnih sestavnih delov z drugo združljivo baterijo ali ključnimi sestavnimi deli.

9.   Komisija objavi smernice za olajšanje harmonizirane uporabe tega člena.

1.   Stacionarni baterijski sistemi za shranjevanje energije, dani na trg ali v uporabo, so varni med običajnim delovanjem in uporabo.

2.   Do 18. avgusta 2024 se pripravi tehnična dokumentacija iz Priloge VIII, ki:

Tehnična dokumentacija se pregleda, če je baterija pripravljena za ponovno uporabo, pripravljena za spremembo namena, če je bil njen namen spremenjen ali je bila ponovno izdelana.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo parametrov varnosti iz Priloge V glede na tehnični in znanstveni napredek.

1.   Od 18. avgusta 2026 ali 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 10, kar je pozneje, so baterije opremljene z etiketo, ki vsebuje splošne informacije o baterijah iz dela A Priloge VI.

2.   Od 18. avgusta 2026 ali 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 10, kar je pozneje, so polnilne prenosne baterije, baterije za lahka vozila in baterije SLI opremljene z etiketo, ki vsebuje informacije o njihovi zmogljivosti.

3.   Od 18. avgusta 2026 oziroma 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 10, kar je pozneje, so nepolnilne prenosne baterije opremljene z etiketo, ki vsebuje splošne informacije o njihovem minimalnem povprečnem trajanju pri specifični uporabi, in etiketo „ni primerno za ponovno polnjenje“.

4.   Od 18. avgusta 2025 so vse baterije označene s simbolom za ločeno zbiranje baterij (v nadaljnjem besedilu: simbol za ločeno zbiranje), kot je prikazano v delu B Priloge VI.

Znak za ločeno zbiranje pokriva najmanj 3 % površine največje ploskve baterije in ne presega velikosti 5 × 5 cm.

V primeru valjastih baterijskih celic znak za ločeno zbiranje pokriva najmanj 1,5 % površine baterije in ne presega velikosti 5 × 5 cm.

Kadar je velikost baterije takšna, da bi bil simbol za ločeno zbiranje manjši od 0,47 × 0,47 cm, baterije ni treba označiti s tem simbolom. Namesto tega se na embalažo natisne ločen znak za zbiranje, ki meri najmanj 1 × 1 cm.

5.   Vse baterije, ki vsebujejo več kot 0,002 % kadmija ali več kot 0,004 % svinca, so označene s kemijskim simbolom za zadevno kovino: Cd ali Pb.

Znak, ki označuje vsebnost zadevne težke kovine, je natisnjen pod znakom za ločeno zbiranje in pokriva površino, ki je enaka vsaj eni četrtini velikosti navedenega znaka.

6.   Od 18. februarja 2027 so vse baterije označene s kodo QR, kot je opisano v delu C Priloge VI. Koda QR omogoča dostop do naslednjega:

Te informacije morajo biti popolne, aktualne in točne.

7.   Etikete in koda QR iz odstavkov 1 do 6 so natisnjene ali vgravirane na vidnem mestu baterije, čitljive in neizbrisne. Kadar to zaradi narave in velikosti baterije ni mogoče ali upravičeno, se etikete in koda QR namestijo na embalažo in na dokumente, ki so priloženi bateriji.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo te uredbe, s katerimi se določijo alternativne vrste pametnih etiket za uporabo namesto kode QR ali v kombinaciji z njo glede na tehnološki in znanstveni napredek na tem področju.

9.   Baterije, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, se opremijo z novimi etiketami ali se označijo z oznakami v skladu s tem členom, ki vsebujejo informacije o spremembi njihovega statusa v skladu s točko 4 Priloge XIII, ki so dostopne prek kode QR.

10.   Komisija do 18. avgusta 2025 sprejme izvedbene akte za določitev harmoniziranih specifikacij za zahteve za etiketiranje iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

1.   Od 18. avgusta 2024 stacionarni baterijski sistemi za shranjevanje energije, baterije za lahka vozila in baterije za električna vozila v svojem krmilnem sistemu vsebujejo posodobljene podatke o parametrih za ugotavljanje stanja staranja in pričakovane življenjske dobe baterij iz Priloge VII.

2.   Fizični ali pravni osebi, ki je zakonito kupila baterijo, vključno z neodvisnimi izvajalci ali izvajalci ravnanja z odpadki, ali kateri koli tretji strani, ki deluje v njenem imenu, se ob spoštovanju varstva pravic intelektualne lastnine izdelovalca baterij kadar koli nediskriminatorno zagotovi dostop samo za vpogled do podatkov o parametrih iz Priloge VII prek krmilnega sistema baterije iz odstavka 1, in sicer za:

3.   Krmilni sistem baterije vključuje funkcijo ponastavitve programske opreme za primere, kadar morajo gospodarski subjekti, ki izvajajo dejavnosti priprave za ponovno uporabo, priprave za spremembo namena, spreminjanja namena ali ponovne proizvodnje, naložiti drugo programsko opremo krmilnega sistema baterije. Če se uporablja funkcija ponastavitve programske opreme, prvotni izdelovalec baterije ni odgovoren za morebitno kršitev varnosti ali funkcionalnosti baterije, ki bi jo bilo mogoče pripisati programski opremi krmilnega sistema baterije, naloženi po tem, ko je bila ta baterija dana na trg.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, s katerimi se spremenijo parametri za določanje stanja staranja in pričakovane življenjske dobe baterij iz Priloge VII glede na razvoj trga ter tehnični in znanstveni napredek ter zagotovijo sinergije s parametri iz globalnega tehničnega predpisa ZN št. 22 o trajnosti baterij v električnih vozilih, pri čemer se ustrezno upoštevajo pravice intelektualne lastnine izdelovalca baterij.

5.   Določbe tega člena se uporabljajo poleg določb zakonodaje Unije o homologaciji vozil.

1.   Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti baterij z zahtevami iz členov 9, 10, 12, 13, 14 in 78 se preizkusi, meritve in izračuni opravijo z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode ter dajejo rezultate, ki veljajo za visoko zanesljive, vključno z metodami, določenimi v standardih, na katere so bili v ta namen objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Namen harmoniziranih standardov je čim bolj simulirati dejansko uporabo in hkrati ohranjati standardne preizkuse.

3.   Za baterije, ki so skladne s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, na katere so bili objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da so skladne z zahtevami iz členov 9, 10, 12, 13, 14 in 78, kolikor so navedene zahteve zajete s takimi harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, in, če je ustrezno, kolikor so bile dosežene minimalne vrednosti, določene za navedene zahteve, na podlagi členov 9 in 10.

1.   Komisija lahko v izjemnih primerih sprejme izvedbene akte za opredelitev skupnih specifikacij za zahteve iz členov 9, 10, 12, 13, 14 in 78 ali preizkuse iz člena 15(1), kadar:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta o določitvi skupnih specifikacij upošteva mnenja ustreznih organov ali strokovne skupine in se ustrezno posvetuje z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

2.   Za baterije, ki so skladne s skupnimi specifikacijami ali njihovimi deli, se domneva, da so v skladu z zahtevami iz členov 9, 10, 12, 13, 14 in 78, kolikor so navedene zahteve zajete s takimi skupnimi specifikacijami ali njihovimi deli in, če je ustrezno, kolikor so bile dosežene minimalne vrednosti, določene za navedene zahteve, na podlagi členov 9 in 10.

3.   Kadar harmoniziran standard sprejme evropska organizacija za standardizacijo in ga predlaga Komisiji zaradi objave sklica nanj v Uradnem listu Evropske unije, ga Komisija oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko je sklic na harmonizirani standard objavljen v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 1 ali njihove dele, ki se nanašajo na enake zahteve ali preizkuse, kot so tisti iz odstavka 1.

1.   Ugotavljanje skladnosti baterij z zahtevami iz členov 6, 9, 10, 12, 13 in 14 se opravi v skladu z enim od naslednjih postopkov:

2.   Ugotavljanje skladnosti baterij z zahtevami iz členov 7 in 8 se opravi v skladu z enim od naslednjih postopkov:

3.   Dodatno ugotavljanje skladnosti baterij, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, se izvede v skladu s postopkom „Modul A – Notranji nadzor proizvodnje“ iz dela A Priloge VIII, ob upoštevanju zahtev iz členov 6, 9, 10, 12, 13 in 14.

4.   Zapisi in korespondenca v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti baterij so v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri ima sedež priglašeni organ, ki izvaja postopke ugotavljanja skladnosti, ali v jeziku ali jezikih, ki so za navedeni organ sprejemljivi.

1.   V EU izjavi o skladnosti je navedeno, da je bila dokazana skladnost z zahtevami iz členov 6 do 10 ter členov 12, 13 in 14.

2.   EU izjava o skladnosti ima vzorčno strukturo, navedeno v Prilogi IX, vsebuje elemente, določene v ustreznih modulih iz Priloge VIII, in se posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri je baterija dana na trg ali dostopna na trgu ali dana v uporabo. Pripravljena je v elektronski obliki, na zahtevo pa se predloži v papirni obliki.

3.   Kadar se za baterijo uporablja več aktov Unije, ki zahtevajo EU izjavo o skladnosti, se pripravi enotna EU izjava o skladnosti v zvezi z vsemi takimi akti Unije. V tej izjavi so navedeni zadevni akti Unije in sklici na njihove objave.

4.   Izdelovalec s pripravo EU izjave o skladnosti prevzame odgovornost za skladnost baterije z zahtevami iz te uredbe.

5.   Brez poseganja v odstavek 3 je lahko enotna EU izjava o skladnosti sestavljena iz ene ali več posameznih EU izjav o skladnosti, ki so že pripravljene v skladu z drugim aktom ali akti Unije, da se zmanjša upravno breme za gospodarske subjekte.

1.   Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na bateriji. Kadar to zaradi narave baterije ni mogoče ali upravičeno, se oznaka CE namesti na embalažo in na dokumente, ki so priloženi bateriji.

2.   Oznaka CE se namesti, preden se baterija da na trg ali v uporabo.

3.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, kadar je to zahtevano na podlagi Priloge VIII. Navedeno identifikacijsko številko namesti priglašeni organ ali pa jo po njegovih navodilih namesti izdelovalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.   Oznaki CE in identifikacijski številki iz odstavka 3 lahko, če je to potrebno, sledi piktogram ali druga oznaka, ki označuje specifično tveganje, uporabo ali kakršno koli nevarnost, povezano z uporabo, skladiščenjem, obdelavo ali prevozom baterije.

5.   Države članice nadgrajujejo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema za označevanje z oznako CE, in sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru nepravilne rabe te oznake.

1.   Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za spremljanje priglašenih organov, vključno s spremljanjem skladnosti s členom 27.

2.   Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 765/2008 in v skladu z določbami navedene uredbe.

3.   Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 tega člena pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, je navedeni organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 23 ter ima urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ je v celoti odgovoren za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

1.   Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne prihaja do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.   Priglasitveni organ je organiziran in se upravlja tako, da se zagotovi objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki so vložili zahtevek za priglasitev v skladu s členom 28.

4.   Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja kakršnih koli dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, in ne ponuja storitev svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotavlja zaupnost pridobljenih informacij. Vendar si informacije o priglašenih organih izmenjuje s Komisijo, priglasitvenimi organi drugih držav članic in drugimi ustreznimi nacionalnimi organi.

6.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja in dovolj finančnih sredstev za pravilno izvajanje svojih nalog.

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi na podlagi nacionalnega prava države članice in ima pravno osebnost.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje strani, neodvisen od poslovne povezave ter, kar zadeva baterije, katerih skladnost ugotavlja, zlasti od izdelovalcev baterij, njihovih trgovskih partnerjev, delničarjev, ki zagotavljajo naložbe v obrate izdelovalcev baterij, ter drugih priglašenih organov in njihovih poslovnih združenj, matičnih ali odvisnih družb.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo biti načrtovalec, izdelovalec, dobavitelj, uvoznik, distributer, monter, kupec, lastnik, uporabnik ali vzdrževalec baterij, katerih skladnost ugotavljajo, niti zastopnik katere od teh oseb. Ta prepoved ne onemogoča uporabe baterij, katerih skladnost se ugotavlja, ki so potrebne za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe teh baterij v osebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo sodelovati neposredno pri načrtovanju, proizvodnji, trženju, uvozu, distribuciji, vgradnji, uporabi ali vzdrževanju navedenih baterij ali zastopati oseb, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne smejo sodelovati pri nobeni dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali njihovo integriteto v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organ za ugotavljanje skladnosti zagotovi, da dejavnosti njegovih matičnih ali sestrskih družb, odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njegovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.   Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo stopnjo poklicne integritete in potrebno strokovno usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, predvsem v zvezi z osebami ali skupinami oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene v prilogi VIII, redne revizije v skladu s členom 48(2) in neodvisno preverjanje v skladu s členom 51, za katera je bil priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja sam ali so izvedene v njegovem imenu in v okviru njegove odgovornosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge VIII, za redne revizije v skladu s členom 48(2) in neodvisno preverjanje v skladu s členom 51 ter za vsako kategorijo baterij, za katere je priglašen, na voljo:

Organ za ugotavljanje skladnosti ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z njegovimi dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, in dostop do vseh potrebnih informacij ter opreme ali naprav za preizkušanje. To vključuje določanje notranjih postopkov, splošnih politik, kodeksov ravnanja ali drugih notranjih pravil in nadzor nad njimi, dodeljevanje posameznih nalog osebju in sprejemanje odločitev o ugotavljanju skladnosti, česar se ne sme prenesti na podizvajalca ali odvisno družbo.

7.   Osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti:

8.   Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ni odvisno od števila opravljenih ugotavljanj skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj skladnosti.

9.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom priglasitvene države članice ali če je navedena država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano varovanju poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog ugotavljanja skladnosti v skladu s Prilogo VIII, rednih revizij v skladu s členom 48(2) ali neodvisnega preverjanja v skladu s členom 51, razen pred priglasitvenim organom in nacionalnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninska pravica je zaščitena.

11.   Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih sektorske koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene na podlagi člena 37, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, ter kot splošne smernice uporabljajo upravne odločbe in dokumente, ki jih je pripravila navedena skupina.

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalcem ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 25, ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organ je v celoti odgovoren za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

3.   Priglašeni organ lahko dejavnosti prenese na podizvajalca ali odvisno družbo samo s soglasjem stranke.

4.   Priglašeni organ hranijo, da so na voljo priglasitvenemu organu, dokumente v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s členoma 48(2) in 51 ter Prilogo VIII.

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti vloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Zahtevku za priglasitev se priloži opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti iz Priloge VIII ali postopkov iz člena 48(2) in člena 51 ter baterij, za katere organ za ugotavljanje skladnosti uveljavlja pristojnost, ter, kadar je to ustrezno, certifikat o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ in potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 25.

3.   Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti certifikata o akreditaciji, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 25, vključno z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje neodvisnost organa za ugotavljanje skladnosti v smislu člena 25(3).

1.   Priglasitveni organ priglasi samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 25.

2.   Priglasitveni organ Komisiji in priglasitvenim organom drugih držav članic pošlje uradno obvestilo o vsakem organu za ugotavljanje skladnosti iz odstavka 1 prek elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobne informacije o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti ali postopkih iz člena 48(2) in člena 51 ter kategorijah baterij in ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na certifikatu o akreditaciji iz člena 28(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti in uvedene ukrepe, s čimer se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 25.

5.   Zadevni organ za ugotavljanje skladnosti izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve, pri kateri je uporabljen certifikat o akreditaciji iz člena 28(2), ali v dveh mesecih od priglasitve, pri kateri so uporabljena dokumentarna dokazila iz odstavka 4 tega člena. Samo tak organ za ugotavljanje skladnosti se šteje za priglašeni organ za namene te uredbe.

6.   Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih spremembah priglasitve iz odstavka 2.

1.   Komisija vsakemu priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko. Dodeli mu samo eno številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.

2.   Komisija javno objavi in posodablja seznam organov, priglašenih na podlagi te uredbe, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so bili priglašeni.

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 25 ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali prekliče priglasitev, kot je ustrezno, glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem nemudoma ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali preklica priglasitve na podlagi odstavka 1 ali kadar je priglašeni organ prenehal opravljati dejavnost, priglasitveni organ sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali da ostanejo na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.

1.   Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila zlasti s strani gospodarskih subjektov in drugih relevantnih zainteresiranih strani opozorjena na dvom v sposobnost priglašenega organa ali v to, da ta še naprej izpolnjuje zahteve in obveznosti, ki veljajo zanj.

2.   Priglasitveni organ Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem sposobnosti zadevnega priglašenega organa.

3.   Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za njegovo priglasitev, sprejme izvedbeni akt, s katerim od priglasitvene države članice zahteva, da sprejme potrebne korektivne ukrepe, vključno s preklicem priglasitve, če je potrebno. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 74(2).

1.   Priglašeni organ izvaja ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz člena 48(2), člena 51 ali Priloge VIII, kot je določeno v okviru priglasitve v skladu s členom 29.

2.   Priglašeni organ izvaja ugotavljanje skladnosti sorazmerno, pri čemer se izogiba ustvarjanju nepotrebnih bremen za gospodarske subjekte ter upošteva velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo kompleksnosti baterije, v zvezi s katero se ugotavlja skladnost, ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka. Priglašeni organ kljub temu upošteva stopnjo strogosti in zaščite, ki sta potrebni za zagotovitev skladnosti baterije in gospodarskih subjektov s to uredbo.

3.   Kadar priglašeni organ ugotovi, da niso izpolnjene veljavne zahteve iz členov 6 do 10 ter členov 12, 13, 14, 49 in 50, iz ustreznih harmoniziranih standardov iz člena 15, skupnih specifikacij iz člena 16 ali drugih tehničnih specifikacij, od izdelovalca ali drugega zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe v pričakovanju drugega in končnega ugotavljanja skladnosti, razen če pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Kadar se pomanjkljivosti ne morejo odpraviti, priglašeni organ ne izda certifikata o skladnosti ali sprejme odločitve o odobritvi.

4.   Kadar priglašeni organ med spremljanjem skladnosti po sprejemu odločitve o odobritvi ugotovi, da ni več skladnosti, od izdelovalca oziroma gospodarskega subjekta iz člena 48(1) zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče odločitev o odobritvi.

5.   Kadar korektivni ukrepi iz odstavka 4 niso sprejeti ali nimajo potrebnega učinka, priglašeni organ omeji, začasno prekliče ali prekliče odločitev o odobritvi, kot je ustrezno.

1.   Priglašeni organ priglasitveni organ obvesti:

2.   Priglašeni organ drugim priglašenim organom, ki izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti v zvezi z istimi kategorijami baterij, zagotovi ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z:

1.   Izdelovalci pri dajanju baterije na trg ali v uporabo, tudi za lastne namene, zagotovijo, da je baterija:

2.   Izdelovalci pred dajanjem baterije na trg ali v uporabo pripravijo tehnično dokumentacijo iz Priloge VIII in izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti, kot je navedeno v členu 17, ali zagotovijo, da se ta postopek izvede.

3.   Kadar se z ustreznim postopkom za ugotavljanje skladnosti iz člena 17 dokaže skladnost baterije z veljavnimi zahtevami, izdelovalci pripravijo EU izjavo o skladnosti v skladu s členom 18 in namestijo oznako CE v skladu s členoma 19 in 20.

4.   Izdelovalci hranijo, da je na voljo nacionalnim organom, tehnično dokumentacijo iz Priloge IX in EU izjavo o skladnosti še 10 let po tem, ko je baterija dana na trg ali v uporabo.

5.   Izdelovalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji baterij izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s to uredbo. Pri tem izdelovalci ustrezno upoštevajo spremembe v proizvodnem postopku ali načrtovanju ali značilnosti baterije in spremembe harmoniziranih standardov iz člena 15, skupnih specifikacij iz člena 16 ali drugih tehničnih specifikacij, na podlagi katerih se pripravi izjava o skladnosti baterije ali z uporabo katerih se preveri njena skladnost.

6.   Izdelovalci zagotovijo, da so baterije, ki jih dajejo na trg, označene z identifikacijsko številko modela in številko serije ali serijsko številko ali številko proizvoda ali drugim elementom, ki omogoča njihovo identifikacijo. Kadar to ni mogoče zaradi velikosti ali narave baterije, se zahtevane informacije navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen bateriji.

7.   Izdelovalci na bateriji navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, svoj poštni naslov, pri čemer navedejo enotno kontaktno točko, ter, če je na voljo, spletni in elektronski naslov. Kadar to ni mogoče, se zahtevane informacije navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen bateriji. Kontaktni podatki so navedeni v jeziku ali jezikih, ki so končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljivi, kot jih določi država članica, v kateri naj bi bila baterija dana na trg ali v uporabo, ter so jasni, razumljivi in čitljivi.

8.   Izdelovalci zagotovijo dostop do podatkov o parametrih iz Priloge VII v krmilnem sistemu baterije iz člena 14(1) v skladu z zahtevami iz navedenega člena.

9.   Izdelovalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da baterija, ki so jo dali na trg ali v uporabo, ni skladna z eno ali več veljavnimi zahtevami iz členov 6 do 10 ter členov 12, 13 in 14, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost baterije, jo umaknejo s trga ali odpokličejo, kot je to ustrezno. Kadar baterija predstavlja tveganje, izdelovalci o tem takoj obvestijo organ za nadzor trga v državi članici, v kateri so omogočili dostopnost baterije na trgu, in mu predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.

10.   Izdelovalci na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa slednjemu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti baterije z zahtevami iz členov 6 do 10 ter členov 12, 13 in 14 v jeziku ali jezikih, ki so temu nacionalnemu organu zlahka razumljivi. Te informacije in dokumentacijo predložijo v elektronski obliki in na zahtevo v papirni obliki. Na zahtevo nacionalnega organa izdelovalci z njim sodelujejo pri vseh sprejetih ukrepih za odpravo tveganj, ki jih povzroča baterija, ki jo dajo na trg ali v uporabo.

11.   Gospodarski subjekti, ki pripravljajo baterije za ponovno uporabo ali jih pripravljajo za spremembo namena, spreminjajo njihov namen ali jih ponovno izdelajo, in dajo na trg ali v uporabo baterije, ki so bile predmet katerega koli od teh postopkov, se za namene te uredbe štejejo za izdelovalce.

1.   Izdelovalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Pooblastilo za pooblaščenega zastopnika je veljavno samo, če ga pooblaščeni zastopnik sprejme v pisni obliki.

2.   Obveznosti iz člena 38(1) in členov 48 do 52 ter obveznost priprave tehnične dokumentacije niso del pooblastil pooblaščenega zastopnika.

3.   Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od izdelovalca. Pooblaščeni zastopnik ima ustrezna sredstva za izvajanje nalog, določenih v pooblastilu. Pooblaščeni zastopnik organu za nadzor trga na zahtevo predloži izvod pooblastila v jeziku Unije, ki ga določi ta organ. Pooblastilo vključuje vsaj naslednje naloge:

4.   Kadar baterija predstavlja tveganje, pooblaščeni predstavniki o tem takoj obvestijo organe za nadzor trga.

1.   Uvozniki dajo na trg samo baterijo, ki je skladna s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14.

2.   Preden dajo baterijo na trg, uvozniki preverijo, ali:

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da baterija ni skladna s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14, ne da baterije na trg, dokler se ne zagotovi njena skladnost. Kadar baterija predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti izdelovalca in organe za nadzor trga in jim predloži podrobne informacije o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.

3.   Uvozniki na bateriji navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, svoj poštni naslov, pri čemer navedejo enotno kontaktno točko, ter, če je na voljo, spletni in elektronski naslov. Kadar to ni mogoče, se zahtevane informacije navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen bateriji. Kontaktni podatki so v jeziku ali jezikih, ki so končnim uporabnikom zlahka razumljivi, kot jih določi država članica, v kateri naj bi se baterija dala na trg ali v uporabo, ter so jasni, razumljivi in čitljivi.

4.   Uvozniki zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za baterijo, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14.

5.   Če je primerno glede na tveganje, ki ga predstavlja baterija, uvozniki zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov preverjajo vzorce baterij na trgu, raziskujejo pritožbe, po potrebi vodijo evidenco pritožb in seznam neustreznih in odpoklicanih baterij ter o tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

6.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da baterija, ki so jo dali na trg, ni skladna s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost baterije, jo umaknejo s trga ali odpokličejo, kot je to ustrezno. Kadar baterija predstavlja tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo organ za nadzor trga v državi članici, v kateri so omogočili dostopnost baterije na trgu, in mu predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.

7.   Uvozniki hranijo izvod EU izjave o skladnosti, ki je na voljo nacionalnim organom, in tem organom na zahtevo zagotovijo dostop do tehnične dokumentacije iz Priloge VIII še 10 let po tem, ko je bila baterija dana na trg.

8.   Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti baterije z zahtevami iz členov 6 do 10 ter členov 12, 13 in 14, in sicer v jeziku ali jezikih, ki so navedenemu organu zlahka razumljivi. Te informacije in dokumentacija se predložijo v elektronski obliki, na zahtevo pa tudi v papirni obliki; Na zahtevo nacionalnega organa uvozniki z njim sodelujejo pri vseh sprejetih ukrepih za odpravo tveganj, ki jih povzročajo baterije, ki jih dajo na trg.

1.   Distributerji pri omogočanju dostopnosti baterije na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

2.   Preden omogočijo dostopnost baterije na trgu, distributerji preverijo, ali:

3.   Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da baterija ni skladna s členi 6 do 10 ali členi 12, 13 ali 14, ne omogoči njene dostopnosti na trgu, dokler se ne zagotovi njena skladnost z zahtevami. Poleg tega, kadar baterija predstavlja tveganje, distributer obvesti izdelovalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

4.   Distributerji zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za baterijo, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14.

5.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da baterija, katere dostopnost na trgu so omogočili, ni skladna s členi 6 do 10 ali členi 12, 13 ali 14, zagotovijo, da se sprejmejo korektivni ukrepi za zagotovitev skladnosti baterije, njen umik s trga ali njen odpoklic, kot je to ustrezno. Kadar baterija predstavlja tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo organe za nadzor trga v državah članicah, v katerih so omogočili dostopnost baterije na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.

6.   Distributerji na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa slednjemu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti baterije s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14, in sicer v jeziku ali jezikih, ki so navedenemu nacionalnemu organu zlahka razumljivi. Te informacije in dokumentacija se predložijo v elektronski obliki in na zahtevo v papirni obliki. Na zahtevo nacionalnega organa distributerji z njim sodelujejo pri vseh sprejetih ukrepih za odpravo tveganj, ki jih povzročajo baterije, katerih dostopnost na trgu so omogočili.

1.   Gospodarski subjekti, ki dajejo na trg ali v uporabo baterije, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, zagotovijo, da se pregled, preizkušanje delovanja, pakiranje in odpošiljanje teh baterij in sestavnih delov takih baterij, ki so predmet katerega koli od navedenih postopkov, izvajajo v skladu z ustreznimi navodili za nadzor kakovosti in varnostnimi navodili.

2.   Gospodarski subjekti, ki dajejo na trg ali v uporabo baterije, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, zagotovijo, da je baterija ob dajanju na trg skladna z zahtevami iz te uredbe, vsemi ustreznimi zahtevami za proizvode, okoljskimi zahtevami in zahtevami za javno zdravje ter varnostnimi zahtevami pri prevozu, navedenimi v drugem pravu Unije, pri čemer se upošteva dejstvo, da je lahko zaradi navedenih postopkov baterija uvrščena v drugo kategorijo baterij. Za postopke ponovne proizvodnje taki gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo predložijo potrebno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila baterija ponovno izdelana v skladu s to uredbo.

1.   Gospodarski subjekti na zahtevo nacionalnega organa organom za nadzor trga predložijo naslednje informacije o:

2.   Gospodarski subjekti zagotovijo, da lahko predložijo informacije iz prvega odstavka 10 let po tem, ko jim je bila baterija dobavljena, in 10 let po tem, ko so baterijo dobavili.

1.   Od 18. avgusta 2025 gospodarski subjekti, ki dajejo baterije na trg ali v uporabo, izpolnjujejo obveznosti glede potrebne skrbnosti iz odstavkov 2 in 3 tega člena ter členov 49, 50 in 52 in v ta namen vzpostavijo in izvajajo politike potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami.

2.   Politike potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami gospodarskega subjekta iz odstavka 1 tega člena preveri priglašeni organ v skladu s členom 51 (v nadaljnjem besedilu: neodvisno preverjanje), in ta priglašeni organ jih redno revidira, da se zagotovita ohranjanje in uporaba politik potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami v skladu s členi 49, 50 in 52. Priglašeni organ revidiranemu gospodarskemu subjektu predloži poročilo o reviziji.

3.   Gospodarski subjekti iz odstavka 1 tega člena hranijo dokumentacijo, ki dokazuje njihovo izpolnjevanje obveznosti iz členov 49, 50 in 52, vključno s poročilom o preverjanju in odločitvijo o odobritvi iz člena 51 ter poročili o reviziji iz odstavka 2, še deset let po tem, ko je bila dana na trg zadnja baterija, proizvedena v skladu z ustreznimi politikami potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami.

4.   Brez poseganja v individualno odgovornost gospodarskih subjektov za njihove politike potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami lahko gospodarski subjekti iz odstavka 1 tega člena za namene skladnosti z zahtevami iz členov 48, 49, 50 in 52 sodelujejo z drugimi akterji, tudi prek shem potrebne skrbnosti, priznanih na podlagi te uredbe.

5.   Komisija do 18. februarja 2025 objavi smernice v zvezi z uporabo zahtev glede potrebne skrbnosti iz členov 49 in 50, ob upoštevanju tveganj iz točke 2 Priloge X ter zlasti v skladu z mednarodnimi instrumenti iz točk 3 in 4 Priloge X.

6.   Za zagotavljanje informacij in podpore gospodarskim subjektom pri izpolnjevanju obveznosti glede potrebne skrbnosti na podlagi te uredbe lahko države članice posamično ali skupaj vzpostavijo in upravljajo namenska spletišča, platforme ali portale.

7.   Komisija lahko na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo potrebno skrbnost v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe države članice iz odstavka 6 ter oblikuje nove ukrepe, da bi gospodarskim subjektom pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti na podlagi te uredbe.

8.   Komisija redno ocenjuje potrebo po posodobitvi seznama surovin in kategorij tveganja iz Priloge X.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da:

1.   Vsak gospodarski subjekt iz člena 48(1):

2.   Sistem iz odstavka 1, točka (d), je podprt z dokumentacijo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

Poročila o neodvisnem preverjanju iz točke (e) prvega pododstavka dajo na voljo dobavitelji iz člena 50(3) izvajalcem iz spodnjega dela oskrbovalne verige.

1.   Gospodarski subjekt iz člena 48(1):

2.   Če si gospodarski subjekt iz člena 48(1) prizadeva za obvladovanje tveganja, medtem ko nadaljuje trgovino ali jo začasno prekine, se pred oblikovanjem strategije za izmerljivo obvladovanje tveganja v okviru načrta obvladovanja tveganja iz odstavka 1, točka (b)(iii), tega člena posvetuje z dobavitelji in zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z lokalnimi in nacionalnimi državnimi organi, mednarodnimi organizacijami ali organizacijami civilne družbe in prizadetimi tretjimi stranmi, kot so lokalne skupnosti.

3.   Gospodarski subjekt iz člena 48(1) ugotovi in oceni, kakšna je verjetnost škodljivih vplivov v njegovi oskrbovalni verigi glede na kategorije tveganja iz točke 2 Priloge X. Ta gospodarski subjekt ugotovi in oceni, kakšna so tveganja v njegovi oskrbovalni verigi, v sklopu lastnega sistema za obvladovanje tveganj. Gospodarski subjekt izvaja neodvisna preverjanja potrebne skrbnosti v lastni oskrbovalni verigi prek priglašenega organa v skladu s členom 51. Gospodarski subjekt lahko uporabi poročila o neodvisnem preverjanju, ki jih na podlagi člena 51(2) izda tak priglašeni organ, v zvezi s politikami potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami, ki so jih dobavitelji v tej verigi izvajali v skladu s tem poglavjem. Gospodarski subjekt lahko ta poročila o neodvisnem preverjanju tudi uporabi, da po potrebi oceni prakse teh dobaviteljev glede potrebne skrbnosti.

4.   Gospodarski subjekt iz člena 48(1) o rezultatih ocene tveganja iz odstavka 3 tega člena poroča svoji najvišji vodstveni ravni, ki ji je bila dodeljena odgovornost v skladu s členom 49(1), točka (c), in izvaja strategijo iz odstavka 1, točka (b), tega člena.

1.   Neodvisna preverjanja opravi priglašeni organ. Taka neodvisna preverjanja:

2.   Priglašeni organ izda poročilo o preverjanju z navedbo dejavnosti, ki so bile izvedene v skladu z odstavkom 1 tega člena, in njihovih rezultatov. Kadar politike potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami iz člena 48 izpolnjujejo obveznosti iz členov 49, 50 in 52, priglašeni organ sprejme odločitev o odobritvi.

1.   Gospodarski subjekt iz člena 48(1) da organom držav članic za nadzor trga ali nacionalnim organom na zahtevo na voljo poročilo o preverjanju in odločitev o odobritvi, sprejeto v skladu s členom 51, revizijska poročila iz člena 48(2) ter razpoložljiva dokazila o skladnosti s shemo potrebne skrbnosti, ki jo je Komisija priznala v skladu s členom 53.

2.   Gospodarski subjekt iz člena 48(1) da svojim neposrednim kupcem iz spodnjega dela oskrbovalne verige na voljo vse ustrezne informacije, ki jih je pridobil in shranil na podlagi svoje politike potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami, pri čemer ustrezno upošteva poslovno zaupnost in druga vprašanja v zvezi s konkurenčnostjo.

3.   Gospodarski subjekt iz člena 48(1) vsako leto pregleda in javno objavi, tudi na spletu, poročilo o svoji politiki potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami. To poročilo vključuje podatke in informacije, predstavljene tako, da so končnim uporabnikom zlahka razumljivi in da so zadevne baterije jasno opredeljene, o ukrepih, ki jih je navedeni gospodarski subjekt sprejel zaradi izpolnjevanja zahtev iz členov 49 in 50, vključno z ugotovljenimi znatnimi škodljivimi vplivi glede na kategorije tveganja iz točke 2 Priloge X in načini za njihovo odpravljanje, ter zbirno poročilo o neodvisnem preverjanju v skladu s členom 51, vključno z nazivom priglašenega organa, pri čemer se ustrezno upoštevajo poslovna zaupnost in druga vprašanja v zvezi s konkurenčnostjo. Poročilu po potrebi vsebuje tudi podatke o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v zvezi s pridobivanjem in predelavo surovin, prisotnih v baterijah, ter trgovino z njimi.

4.   Kadar lahko gospodarski subjekt iz člena 48(1) dokaže, da so surovine iz točke 1 Priloge X, vsebovane v bateriji, pridobljene iz recikliranih virov, objavi svoje ustrezno podrobne sklepe, pri čemer ustrezno upošteva poslovno zaupnost in druga vprašanja v zvezi s konkurenčnostjo.

1.   Vlade, industrijska združenja in skupine zainteresiranih organizacij, ki razvijejo in nadzorujejo sheme potrebne skrbnosti (v nadaljnjem besedilu: lastniki shem), lahko Komisijo zaprosijo, da njihove sheme prizna. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev zahtev glede informacij, ki jih mora taka vloga za priznanje vsebovati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

2.   Kadar Komisija na podlagi dokazov in informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovi, da shema potrebne skrbnosti iz navedenega odstavka gospodarskim subjektom omogoča, da izpolnjujejo zahteve iz členov 48, 49, 50 in 52, sprejme izvedbeni akt, s katerim prizna enakovrednost navedene sheme z zahtevami iz te uredbe. Pred sprejetjem tega izvedbenega akta se posvetuje s Centrom OECD za odgovorno poslovno ravnanje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

Komisija pri odločanju o priznanju sheme potrebne skrbnosti upošteva različne industrijske prakse, ki jih zajema ta shema, ter pristop in metodo na podlagi tveganja, ki ju ta shema uporablja za opredelitev tveganj.

3.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, da določi merila in metodologijo, na podlagi katerih v skladu z odstavkom 2 tega člena ugotovi, ali sheme potrebne skrbnosti gospodarskim subjektom omogočajo, da izpolnjujejo zahteve iz členov 48, 49, 50 in 52. Komisija po potrebi tudi redno preverja, ali priznane sheme potrebne skrbnosti še naprej izpolnjujejo merila, na podlagi katerih je bila na podlagi odstavka 2 tega člena sprejeta odločitev, da se jim prizna enakovrednost.

4.   Lastnik sheme potrebne skrbnosti, za katero je bila priznana enakovrednost v skladu z odstavkom 2, Komisijo brez odlašanja obvesti o kakršnih koli spremembah ali posodobitvah zadevne sheme. Komisija oceni, ali take spremembe ali posodobitve vplivajo na priznanje enakovrednosti zadevne sheme, in sprejme ustrezne ukrepe.

5.   Če so na voljo dokazi o večkratnih ali hujših primerih, ko gospodarski subjekti, ki izvajajo shemo, priznano v skladu z odstavkom 2 tega člena, ne izpolnjujejo zahtev iz členov 48, 49, 50 in 52, Komisija ob posvetovanju z lastnikom priznane sheme potrebne skrbnosti preuči, ali ti primeri kažejo na pomanjkljivosti v shemi.

6.   Kadar Komisija ugotovi neizpolnjevanje zahtev iz členov 48, 49, 50 in 52 ali pomanjkljivosti v priznani shemi potrebne skrbnosti, lahko da lastniku sheme na voljo ustrezno obdobje za izvedbo popravnih ukrepov.

7.   Kadar lastnik sheme ne izvede potrebnih popravnih ukrepov ali to zavrne in kadar Komisija ugotovi, da neizpolnjevanje ali pomanjkljivosti iz odstavka 6 tega člena ogrožajo zmožnost gospodarskega subjekta iz člena 48(1), ki izvaja shemo, da izpolni zahteve iz členov 48, 49, 50 in 52, ali kadar so večkratni ali hujši primeri neizpolnjevanja s strani gospodarskih subjektov, ki izvajajo shemo, posledica pomanjkljivosti v shemi, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim prekliče priznanje enakovrednosti sheme. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

8.   Komisija vzpostavi in posodablja register priznanih shem potrebne skrbnosti. Navedeni register je javno dostopen na spletu.

1.   Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za izpolnjevanje obveznosti iz tega poglavja, zlasti za spremljanje in preverjanje, da proizvajalci in organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, izpolnjujejo svoje obveznosti iz tega poglavja.

2.   Poleg tega lahko vsaka država članica enega od pristojnih organov iz odstavka 1 imenuje za kontaktno točko za komuniciranje s Komisijo na podlagi odstavka 4.

3.   Države članice določijo podrobnosti v zvezi z organizacijo in delovanjem pristojnega organa oziroma organov, vključno z upravnimi in postopkovnimi pravili, za:

4.   Države članice do 18. novembra 2025 Komisijo uradno obvestijo o imenih in naslovih pristojnih organov, imenovanih na podlagi odstavka 1. Države članice brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov navedenih pristojnih organov.

1.   Države članice vzpostavijo register proizvajalcev, ki se uporablja za spremljanje skladnosti proizvajalcev z zahtevami iz tega poglavja.

2.   Proizvajalci se registrirajo v registru iz odstavka 1. V ta namen vložijo zahtevek za registracijo v vsaki državi članici, v kateri prvič omogočijo dostopnost baterije na trgu.

Proizvajalci vložijo zahtevek za registracijo prek sistema za elektronsko obdelavo podatkov iz odstavka 9, točka (a).

Proizvajalci omogočijo dostopnost baterij, vključno s tistimi, vgrajenimi v aparate, lahka ali druga vozila, na trgu države članice le, če so sami ali, v primeru pooblastitve, njihovi pooblaščeni zastopniki za razširjeno odgovornost proizvajalca registrirani v zadevni državi članici.

3.   Zahtevek za registracijo vključuje naslednje informacije:

4.   Brez poseganja v odstavek 3 tega člena se informacije iz točke (d) navedenega odstavka zagotovijo bodisi v zahtevku za registracijo v skladu z odstavkom 3 tega člena bodisi v zahtevku za odobritev v skladu s členom 58. Tak zahtevek za odobritev vključuje vsaj informacije o samostojnem ali skupnem izpolnjevanju obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca.

5.   Država članica lahko po potrebi zahteva dodatne informacije ali dokumente za učinkovito uporabo registra proizvajalcev.

6.   Kadar proizvajalec v skladu s členom 57(1) imenuje organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, navedena organizacija, če zadevna država članica ne določi drugače, smiselno izpolnjuje obveznosti iz tega člena.

7.   Obveznosti iz tega člena lahko v imenu proizvajalca izpolni pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca.

Kadar obveznosti na podlagi tega člena v imenu proizvajalca izpolni pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca, ki zastopa več kot enega proizvajalca, poleg informacij, zahtevanih na podlagi odstavka 3, ta pooblaščeni zastopnik ločeno predloži ime in kontaktne podatke za vsakega proizvajalca, ki ga zastopa.

8.   Države članice lahko odločijo, da postopek registracije na podlagi tega člena in postopek odobritve na podlagi člena 58 predstavljata enoten postopek, če so v zahtevku izpolnjene zahteve iz odstavkov 3 do 7 tega člena.

9.   Pristojni organ:

10.   Pristojni organ lahko:

11.   Pristojni organ lahko zavrne registracijo proizvajalca ali prekliče registracijo proizvajalca, kadar informacije iz odstavka 3 in z njimi povezana dokumentarna dokazila niso predloženi ali niso zadostni ali kadar proizvajalec ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 3, točka (d).

Pristojni organ prekliče registracijo proizvajalca, če je ta prenehal obstajati.

12.   Proizvajalec ali, kadar je ustrezno, pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, imenovana v imenu proizvajalcev, ki jih zastopa, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ o vseh spremembah informacij, vsebovanih v registraciji, in vsakem trajnem prenehanju omogočanja dostopnosti baterij, na katere se nanaša registracija, na trgu na ozemlju države članice.

13.   Kadar informacije v registru proizvajalcev niso javno dostopne, države članice zagotovijo, da se ponudnikom spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb s proizvajalci na daljavo, omogoči brezplačen dostop do informacij v registru.

1.   Proizvajalci imajo razširjeno odgovornost proizvajalca za baterije, katerih dostopnost prvič omogočajo na trgu na ozemlju države članice. Taki proizvajalci morajo izpolnjevati zahteve iz členov 8 in 8a Direktive 2008/98/ES ter tega poglavja.

2.   Gospodarski subjekt, ki na trgu na ozemlju države članice prvič omogoča dostopnost baterije, ki je bila pripravljena za ponovno uporabo, pripravljena za spremembo namena, katere namen je bil spremenjen ali ki je bila ponovno izdelana, se za namene te uredbe šteje za proizvajalca take baterije in ima razširjeno odgovornost proizvajalca.

3.   Proizvajalec, kot je opredeljen v členu 3, točka 47(d), imenuje pooblaščenega zastopnika za razširjeno odgovornost proizvajalca v vsaki državi članici, v kateri prodaja baterije. Tako imenovanje se opravi s pisnim pooblastilom.

4.   Finančni prispevki, ki jih mora plačati proizvajalec, krijejo naslednje stroške za proizvode, katerih dostopnost proizvajalec omogoča na trgu zadevne države članice:

5.   V primeru omogočanja dostopnosti baterij, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, lahko proizvajalci prvotnih baterij in proizvajalci baterij, ki so dane na trg kot rezultat teh postopkov, vzpostavijo in prilagodijo mehanizem za delitev stroškov na podlagi dejanske porazdelitve stroškov med različne proizvajalce iz odstavka 4, točke (a), (c) in (d).

Kadar za baterijo iz odstavka 2 velja več kot ena razširjena odgovornost proizvajalca, prvi proizvajalec, ki omogoči dostopnost te baterije na trgu, ne nosi dodatnih stroškov zaradi mehanizma delitve stroškov iz prvega pododstavka.

Komisija olajša izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami v zvezi s takimi mehanizmi delitve stroškov.

1.   Proizvajalci lahko imenujejo organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev in odobreno v skladu s členom 58, da v njihovem imenu izpolnjuje obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca. Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi tako imenovanje organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, določijo za obvezno. Taki ukrepi so upravičeni na podlagi posebnih značilnosti določene kategorije baterij, danih na trg, in s tem povezanih značilnosti ravnanja z odpadki.

2.   V primeru skupnega izpolnjevanja obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, zagotovijo enako obravnavo proizvajalcev ne glede na njihov izvor ali velikost, brez nalaganja nesorazmernega bremena proizvajalcem majhnih količin baterij, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Poleg tega zagotovijo, da se finančni prispevki, ki jim jih plačajo proizvajalci:

3.   Kadar je v državi članici več organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, odobrenih, da v imenu proizvajalcev izpolnjujejo obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, te organizacije zagotovijo pokritost dejavnosti iz člena 59(1), člena 60(1) in člena 61(1) na celotnem ozemlju države članice. Za zagotovitev, da organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, usklajeno izpolnjujejo svoje obveznosti, države članice imenujejo pristojni organ ali za ta namen imenujejo neodvisno tretjo stran.

4.   Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, zagotovijo zaupnost podatkov, s katerimi razpolagajo, glede notranjih informacij ali informacij, ki jih je mogoče neposredno pripisati posameznim proizvajalcem ali njihovim pooblaščenim zastopnikom za razširjeno odgovornost proizvajalca.

5.   Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, poleg informacij iz člena 8a(3), točka (e), Direktive 2008/98/ES na svojih spletiščih vsaj vsako leto ob upoštevanju poslovne in industrijske zaupnosti objavijo informacije o stopnji ločenega zbiranja odpadnih baterij, učinkovitosti recikliranja in deležih snovne predelave, ki so jih dosegli proizvajalci, ki so za izvajanje svojih obveznosti imenovali organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev.

6.   Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, poleg informacij iz odstavka 5 javno objavijo tudi informacije o izbirnem postopku za izvajalce ravnanja z odpadki, izbrane v skladu z odstavkom 8.

7.   Kadar je to potrebno za preprečitev izkrivljanja notranjega trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta o določitvi meril za uporabo odstavka 2, točka (a), tega člena. Ta izvedbeni akt se ne nanaša na natančno določitev ravni prispevkov in se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

8.   Proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, za izvajalce ravnanja z odpadki na podlagi preglednih meril za izbor izvedejo nediskriminatoren izbirni postopek, ki ne nalaga nesorazmernega bremena malim in srednjim podjetjem.

1.   Proizvajalec, v primeru samostojnega izpolnjevanja obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, in organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, imenovane v primeru skupnega izpolnjevanja obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, zaprosijo za odobritev za izpolnjevanje obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca s strani pristojnega organa.

2.   Odobritev je dana le, če se dokaže:

3.   Države članice v svoje ukrepe, ki določajo upravna in postopkovna pravila iz člena 54(3), točka (b), vključijo podrobnosti postopka odobritve, ki se lahko razlikuje glede na to, ali je povezan s samostojnim ali skupnim izpolnjevanjem obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, in načini preverjanja skladnosti proizvajalcev ali organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, vključno z informacijami, ki jih morajo v ta namen zagotoviti proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev. Postopek odobritve vključuje zahteve o preverjanju ureditev, vzpostavljenih za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz člena 59(1) in (2) ter iz člena 60(1), (2) in (4), ter časovne okvire za preverjanje, ki ne presegajo 12 tednov od predložitve popolne dokumentacije zahtevka. Preverjanje lahko izvede neodvisni strokovnjak, ki o rezultatih preverjanja izda poročilo o preverjanju.

4.   Proizvajalec ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo pristojni organ o vseh spremembah informacij iz odobritve, vseh spremembah v zvezi s pogoji odobritve ali trajnem prenehanju dejavnosti.

5.   Mehanizem samonadzora iz člena 8a(3), točka (d), Direktive 2008/98/ES se izvaja redno in vsaj vsaka tri leta ter na zahtevo pristojnega organa, da se preveri, ali so izpolnjene določbe iz navedene točke in ali so še vedno izpolnjeni pogoji za odobritev iz odstavka 2 tega člena. Proizvajalec ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, pristojnemu organu na zahtevo predloži poročilo o samonadzoru in po potrebi osnutek načrta korektivnih ukrepov. Brez poseganja v pristojnosti iz odstavka 6 tega člena lahko pristojni organ da pripombe na poročilo o samonadzoru in osnutek načrta korektivnih ukrepov ter vse take pripombe sporoči proizvajalcu ali organizaciji za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev. Proizvajalec ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, pripravi in izvede načrt korektivnih ukrepov na podlagi teh pripomb.

6.   Pristojni organ lahko razveljavi odobritev, če cilji zbiranja iz člena 59(3) ali člena 60(3) niso izpolnjeni ali če proizvajalec ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ne izpolnjuje več zahtev v zvezi z organizacijo zbiranja in obdelave odpadnih baterij ali ne poroča pristojnemu organu ali mu ne sporoči vseh sprememb, ki zadevajo pogoje odobritve, ali sta prenehala delovati.

7.   Proizvajalec, v primeru samostojnega izpolnjevanja obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, in organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, imenovane v primeru skupnega izpolnjevanja obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, zagotovijo jamstvo, namenjeno kritju stroškov, povezanih z dejavnostmi ravnanja z odpadki, ki jih mora plačati proizvajalec ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca, tudi v primeru trajnega prenehanja dejavnosti ali insolventnosti. Države članice lahko določijo dodatne zahteve v zvezi s takim jamstvom. V primeru državne organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev se lahko tako jamstvo zagotovi tudi na drugačen način in ne le s strani organizacije same ter ima lahko obliko javnega sklada, ki se financira s pristojbinami proizvajalcev in za katerega je država članica, ki vodi organizacijo, solidarno odgovorna.

1.   Proizvajalci prenosnih baterij ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), zagotovijo, da se vse odpadne prenosne baterije, ne glede na njihovo naravo, kemijsko sestavo, stanje, znamko ali poreklo, ločeno zbirajo na ozemlju države članice, kjer prvič omogočajo dostopnost prenosnih baterij na trgu. V ta namen:

2.   Proizvajalci prenosnih baterij ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), zagotovijo, da sistem za prevzem in zbiranje odpadnih prenosnih baterij:

3.   Proizvajalci prenosnih baterij ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), morajo doseči in trajno izpolnjevati najmanj naslednje cilje za zbiranje odpadnih prenosnih baterij:

Proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), izračunajo stopnjo zbiranja iz tega odstavka v skladu s Prilogo XI.

4.   Končni uporabniki lahko odpadne prenosne baterije zavržejo na zbirnih mestih iz odstavka 2, točka (a), in to storijo brezplačno ali brez zahteve po nakupu nove baterije ali zahteve, da je bila prenosna baterija kupljena pri proizvajalcih, ki so vzpostavili zbirna mesta.

5.   Za zbirna mesta, vzpostavljena v skladu z odstavkom 2, točke (a)(i), (iii) in (iv), ne veljajo zahteve za registracijo ali dovoljenje iz Direktive 2008/98/ES.

6.   Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi zahtevajo, da lahko zbirna mesta iz odstavka 2, točka (a), tega člena zbirajo odpadne prenosne baterije le, če sklenejo pogodbo s proizvajalci ali organizacijami za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1).

7.   Zaradi pričakovanega razvoja trga in podaljšanja pričakovane življenjske dobe polnilnih prenosnih baterij in da se bolje ugotovi dejanska količina odpadnih prenosnih baterij, ki so na voljo za zbiranje, na Komisijo prenese pooblastilo, da do 18. avgusta 2027 sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, s katerimi spremeni metodologijo za izračun stopnje zbiranja prenosnih baterij iz Priloge XI, in cilj zbiranja iz odstavka 3 tega člena, da se ta cilj zbiranja prilagodi novi metodologiji, pri čemer se ohranijo enake ambicije in časovni okvir.

1.   Proizvajalci baterij za lahka vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), zagotovijo, da se vse odpadne baterije za lahka vozila, ne glede na njihovo naravo, kemijsko sestavo, stanje, znamko ali poreklo, ločeno zbirajo na ozemlju države članice, kjer prvič omogočajo dostopnost baterij na trgu. V ta namen:

2.   Proizvajalci baterij za lahka vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), zagotovijo, da sistem za prevzem in zbiranje odpadnih baterij za lahka vozila:

3.   Proizvajalci baterij za lahka vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), dosegajo in trajno ohranijo najmanj naslednje cilje zbiranja odpadnih baterij za lahka vozila:

Proizvajalci baterij za lahka vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), izračunajo stopnjo zbiranja iz tega odstavka v skladu s Prilogo XI.

4.   Proizvajalci baterij za lahka vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1):

5.   Končni uporabniki lahko odpadne baterije za lahka vozila zavržejo na zbirnih mestih iz odstavka 2, točka (a), in to storijo brezplačno ali brez zahteve po nakupu nove baterije ali zahteve, da je bila baterija za lahka vozila kupljena pri proizvajalcih, ki so vzpostavili zbirna mesta.

6.   Za zbirna mesta, vzpostavljena v skladu z odstavkom 2, točke (a)(i), (iii) in (iv), ne veljajo zahteve za registracijo ali dovoljenje iz Direktive 2008/98/ES.

7.   Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi zahtevajo, da lahko zbirna mesta iz odstavka 2, točka (a), tega člena zbirajo odpadne baterije za lahka vozila le, če so sklenila pogodbo s proizvajalci ali organizacijami za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1).

8.   Zaradi pričakovanega razvoja trga in podaljšanja pričakovane življenjske dobe baterij za lahka vozila in da se bolje ugotovi dejanska količina odpadnih baterij za lahka vozila, na voljo za zbiranje, na Komisijo prenese pooblastilo, da do 18. avgusta 2027 sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, s katerimi spremeni metodologijo za izračun stopnje zbiranja odpadnih baterij za lahka vozila iz Priloge XI, in cilj zbiranja iz odstavka 3 tega člena, da se cilj zbiranja prilagodi novi metodologiji, pri čemer se ohranijo enake ambicije in časovni okvir.

1.   Proizvajalci baterij SLI, industrijskih baterij in baterij za električna vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), od končnega uporabnika brezplačno prevzamejo in zagotovijo, da se vse odpadne baterije SLI, odpadne industrijske baterije in odpadne baterije za električna vozila ne glede na naravo, kemijsko sestavo, stanje, znamko ali poreklo zadevnih kategorij, katerih dostopnost so prvič omogočili na trgu na ozemlju navedene države članice, zbirajo ločeno. V ta namen se strinjajo, da bodo odpadne baterije SLI, odpadne industrijske baterije in odpadne baterije za električna vozila prevzeli od končnih uporabnikov ali iz sistemov za prevzem in zbiranje, ki vključujejo zbirna mesta, ki so jih vzpostavili v sodelovanju z:

Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi zahtevajo, da lahko subjekti iz prvega pododstavka, točke (a) do (d), zbirajo odpadne baterije SLI, odpadne industrijske baterije ter odpadne baterije za električna vozila le, če so sklenili pogodbo s proizvajalci ali organizacijami za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1).

Kadar je treba odpadne industrijske baterije predhodno razstaviti v prostorih zasebnih, nekomercialnih uporabnikov, obveznost proizvajalca, da navedene odpadne baterije prevzame, ne povzroči nobenih stroškov v zvezi z razstavljanjem in zbiranjem teh odpadnih baterij, ki bi jih morali kriti ti uporabniki.

2.   Ureditve glede prevzema, kot so vzpostavljene v skladu z odstavkom 1, zajemajo celotno ozemlje države članice ob upoštevanju števila in gostote prebivalstva, pričakovane količine odpadnih baterij SLI, odpadnih industrijskih baterij in odpadnih baterij za električna vozila, dostopnosti in bližine končnim uporabnikom, pri čemer niso omejene na območja, kjer je zbiranje odpadnih baterij SLI, odpadnih industrijskih baterij in odpadnih baterij za električna vozila ter poznejše ravnanje z njimi dobičkonosno.

3.   Proizvajalci baterij SLI, industrijskih baterij in baterij za električna vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1):

4.   Subjekti iz odstavka 1, točke (a) do (d), tega člena lahko predajo zbrane odpadne baterije SLI, odpadne industrijske baterije in odpadne baterije za električna vozila izvajalcem ravnanja z odpadki, izbranim v skladu s členom 57(8), zaradi njihove obdelave v skladu s členom 70. V takih primerih se šteje, da so obveznosti proizvajalcev na podlagi odstavka 3, točka (c), tega člena izpolnjene.

1.   Distributerji od končnega uporabnika brezplačno prevzamejo odpadne baterije brez zahteve, da končni uporabnik kupi ali je kupil novo baterijo, ne glede na njihovo kemijsko sestavo, znamko ali poreklo, in sicer:

2.   Obveznost prevzema iz odstavka 1:

3.   Distributerji predajo odpadne baterije, ki so jih prevzeli, proizvajalcem ali organizacijam za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ki so odgovorne za zbiranje teh odpadnih baterij v skladu s členi 59, 60 oziroma 61, ali izvajalcu ravnanja z odpadki, izbranemu v skladu s členom 57(8), v obdelavo v skladu s členom 70.

4.   Obveznosti na podlagi tega člena se smiselno uporabljajo za distributerje, ki dobavljajo baterije na podlagi pogodb s končnimi uporabniki, sklenjenih na daljavo. Ti distributerji zagotovijo zadostno število zbirnih mest, ki pokrivajo celotno ozemlje države članice, ob upoštevanju števila in gostote prebivalstva, pričakovane količine odpadnih prenosnih baterij, odpadnih baterij za lahka vozila, odpadnih baterij SLI, odpadnih industrijskih baterij oziroma odpadnih baterij za električna vozila ter njihove dostopnosti in bližine končnim uporabnikom, ki jim omogočajo, da lahko baterije vrnejo.

5.   V primeru prodaje z dostavo distributerji ponudijo, da bodo na mestu dostave končnemu uporabniku ali na lokalnem zbirnem mestu brezplačno prevzeli odpadne prenosne baterije, odpadne baterije za lahka vozila, odpadne industrijske baterije, odpadne baterije SLI in odpadne baterije za električna vozila. Končni uporabnik je ob naročilu baterije obveščen o ureditvi prevzema odpadne baterije.

6.   Za namene skladnosti s členom 30(1), točki (d) in (e), Uredbe (EU) 2022/2065 ponudniki spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe oddelka 4 poglavja III navedene uredbe in ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s proizvajalci, pridobijo naslednje informacije od proizvajalcev, ki potrošnikom v Uniji ponujajo baterije, vključno z baterijami, vgrajenimi v aparate, lahka vozila ali druga vozila:

1.   Končni uporabniki zavržejo odpadne baterije ločeno od drugih tokov odpadkov, vključno z mešanimi komunalnimi odpadki.

2.   Končni uporabniki zavržejo odpadne baterije na označenih mestih za ločeno zbiranje, vzpostavljenih ali skladnih s posebnimi dogovori, sklenjenimi s proizvajalcem ali organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, v skladu s členi 59, 60 in 61.

1.   Upravljavci obratov za obdelavo, za katere velja Direktiva 2000/53/ES ali Direktiva 2012/19/EU, oddajo odpadne baterije iz obdelave izrabljenih vozil ali odpadne električne in elektronske opreme proizvajalcem ustrezne kategorije baterij ali organizacijam za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), ali izvajalcem ravnanja z odpadki, izbranim v skladu s členom 57(8), v obdelavo v skladu z zahtevami iz člena 70.

2.   Upravljavci obratov za obdelavo iz odstavka 1 vodijo evidence o navedenih transakcijah predaje.

1.   Odpadne baterije zasebnih, nekomercialnih končnih uporabnikov se lahko zavržejo na mestih za ločeno zbiranje, ki jih vzpostavijo javni organi, odgovorni za ravnanje z odpadki.

2.   Javni organi, odgovorni za ravnanje z odpadki, zagotovijo, da se zbrane odpadne baterije obdelajo v skladu s členom 70 tako, da:

1.   Prostovoljna zbirna mesta odpadnih prenosnih baterij predajo zbrane odpadne prenosne baterije proizvajalcem prenosnih baterij ali tretjim osebam, ki delujejo v njihovem imenu, vključno z organizacijami za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ali izvajalcem ravnanja z odpadki, izbranim v skladu s členom 57(8), v obdelavo v skladu s členom 70.

2.   Prostovoljna zbirna mesta odpadnih baterij za lahka vozila predajo zbrane odpadne baterije za lahka vozila proizvajalcem baterij za lahka vozila ali tretjim osebam, ki delujejo v njihovem imenu, vključno z organizacijami za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ali izvajalcem ravnanja z odpadki, izbranim v skladu s členom 57(8), v obdelavo v skladu s členom 70.

1.   Države članice lahko omejijo zmožnost distributerjev, upravljavcev obratov za obdelavo odpadkov iz člena 65, javnih organov, odgovornih za ravnanje z odpadki, iz člena 66 in prostovoljnih zbirnih mest iz člena 67, da zbrane odpadne prenosne baterije in odpadne baterije za lahka vozila predajo proizvajalcem ali organizacijam za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ali izvajalcu ravnanja z odpadki, da izvedejo obdelavo v skladu s členom 70. Države članice zagotovijo, da te omejitve ne vplivajo negativno na sisteme zbiranja in recikliranja.

2.   Države članice lahko sprejmejo tudi ukrepe, ki javnim organom, odgovornim za ravnanje z odpadki, iz člena 66 omogočajo, da sami izvajajo obdelavo v skladu s členom 70.

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), dosežejo cilje zbiranja iz člena 59(3), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), v zvezi z odpadnimi prenosnimi baterijami ter iz člena 60(3), prvi pododstavek, točki (a) in (b), v zvezi z odpadnimi baterijami za lahka vozila.

2.   Države članice zlasti redno, vsaj enkrat letno, spremljajo stopnje zbiranja proizvajalcev ali organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), da preverijo, ali so sprejeli ustrezne ukrepe za doseganje ciljev zbiranja iz člena 59(3), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), v zvezi z odpadnimi prenosnimi baterijami ter iz člena 60(3), prvi pododstavek, točki (a) in (b), v zvezi z odpadnimi baterijami za lahka vozila. Tako spremljanje temelji zlasti na informacijah, sporočenih pristojnim organom v skladu s členom 75, in vključuje preverjanje teh informacij in ali je proizvajalec upošteval metodologijo izračuna iz Priloge XI, rezultate sortirne analize iz odstavka 5 tega člena in vse druge informacije, ki so na voljo državi članici.

3.   Kadar država članica na podlagi spremljanja iz odstavka 2 tega člena ugotovi, da proizvajalec ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar je imenovana v skladu s členom 57(1), ni sprejela ukrepov, skladnih z doseganjem ciljev zbiranja iz člena 59(3), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), v zvezi z odpadnimi prenosnimi baterijami ali iz člena 60(3), prvi pododstavek, točki (a) in (b), v zvezi z odpadnimi baterijami za lahka vozila, pristojni organ te države članice od tega proizvajalca ali te organizacije za izpolnjevanje obveznosti zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, s katerimi zagotovi, da lahko doseže cilje zbiranja iz katerega koli od navedenih členov, kot je ustrezno.

4.   Brez poseganja v mehanizem samonadzora iz člena 58(5) proizvajalec ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar je imenovana v skladu s členom 57(1), pristojnemu organu v treh mesecih od zahteve pristojnega organa iz odstavka 3 tega člena predloži osnutek načrta korektivnih ukrepov. Ta pristojni organ lahko da pripombe na osnutek načrta korektivnih ukrepov in vse take pripombe sporoči proizvajalcu ali organizaciji za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, v enem mesecu od prejema osnutka načrta korektivnih ukrepov.

Kadar pristojni organ sporoči svoje pripombe o osnutku načrta korektivnih ukrepov, proizvajalec ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, v enem mesecu po prejemu teh pripomb pripravijo načrt korektivnih ukrepov ob upoštevanju teh pripomb in ga ustrezno izvedejo.

Vsebina načrta korektivnih ukrepov in zagotavljanje skladnosti z načrtom s strani proizvajalca ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, se upoštevata pri ocenjevanju tega, ali so pogoji za registracijo iz člena 55 in, kadar je ustrezno, odobritev iz člena 58 še vedno izpolnjeni.

5.   Države članice do 1. januarja 2026 in potem vsakih pet let izvedejo sortirno analizo tokov zbranih mešanih komunalnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme za preteklo koledarsko leto, da bi ugotovili delež odpadnih prenosnih baterij in odpadnih baterij za lahka vozila, ki ga vsebujejo. Pristojni organi lahko na podlagi teh raziskav od proizvajalcev prenosnih baterij in baterij za lahka vozila ali zadevnih organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), zahtevajo, da sprejmejo korektivne ukrepe za povečanje svoje mreže priključenih zbirnih mest in izvajajo kampanje obveščanja v skladu s členom 74(1).

1.   Zbrane odpadne baterije se ne odstranijo in se ne uporabijo v postopku energetske predelave.

2.   Naprave z dovoljenjem brez poseganja v Direktivo 2010/75/EU zagotovijo, da je obdelava odpadnih baterij skladna najmanj z delom A Priloge XII k tej uredbi in najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, opredeljenimi v členu 3, točka 10, Direktive 2010/75/EU.

3.   Kadar se baterije zbirajo, ko so še vedno vgrajene v odpadni aparat, odpadno lahko vozilo ali izrabljeno vozilo, se odstranijo iz odpadnega aparata, odpadnega lahkega vozila ali izrabljenega vozila v skladu z, kadar je ustrezno, zahtevami iz direktiv 2000/53/ES ali 2012/19/EU.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 v zvezi s spremembo zahtev za obdelavo odpadnih baterij iz dela A Priloge XII, ob upoštevanju tehnološkega in znanstvenega napredka ter novih tehnologij v vzponu na področju ravnanja z odpadki.

5.   Države članice lahko vzpostavijo sisteme spodbud za gospodarske subjekte, ki dosežejo višje stopnje od ciljev, določenih v delih B in C Priloge XII za doseganje učinkovitosti recikliranja oziroma snovne predelave.

1.   Vsaka naprava z dovoljenjem zagotovi, da se vse odpadne baterije, ki so na voljo tej napravi, sprejmejo in pripravijo za ponovno uporabo, pripravijo za spremembo namena ali reciklirajo.

2.   Izvajalci recikliranja zagotovijo, da recikliranje dosega cilje za učinkovitost recikliranja in cilje za snovno predelavo iz dela B oziroma C Priloge XII.

3.   Stopnje učinkovitosti recikliranja in snovne predelave se izračunajo v skladu s pravili, določenimi v delegiranem aktu, ki se sprejme na podlagi odstavka 4 tega člena.

4.   Komisija do 18. februarja 2025 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije za izračun in preverjanje stopenj učinkovitosti recikliranja in snovne predelave v skladu z delom A Priloge XII ter oblike dokumentacije.

5.   Komisija do 18. avgusta 2026 in nato vsaj vsakih pet let oceni, ali je zaradi razvoja trga, zlasti v zvezi s tehnologijami baterij, ki vplivajo na vrsto pridobljenih materialov, ter obstoječe in napovedane razpoložljivosti kobalta, bakra, svinca, litija ali niklja ali njihovega pomanjkanja ter glede na tehnični in znanstveni napredek primerno revidirati cilje za učinkovitost recikliranja in snovno predelavo iz delov B in C Priloge XII. Kadar je to utemeljeno in primerno na podlagi te ocene, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 89 za spremembo ciljev za učinkovitost recikliranja in snovno predelavo iz delov B in C Priloge XII.

6.   Kadar je to ustrezno zaradi razvoja trga, ki vpliva na vrsto materialov, ki jih je mogoče predelati, ter glede na tehnični in znanstveni napredek, vključno z novimi tehnologijami v vzponu na področju ravnanja z odpadki, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo dela C Priloge XII, tako da se dodajo dodatni materiali s posebnimi cilji za snovno predelavo na določen material, in dela B Priloge XII, tako da se dodajo dodatne kemijske sestave baterij s posebnimi cilji za učinkovitost recikliranja.

1.   Obdelava se lahko izvaja zunaj zadevne države članice ali zunaj Unije, pod pogojem, da je pošiljka odpadnih baterij ali njihovih delov skladna z uredbama (ES) št. 1013/2006 in (ES) št. 1418/2007.

2.   Za razlikovanje med rabljenimi baterijami in odpadnimi baterijami lahko pristojni organi držav članic pregledajo pošiljke rabljenih baterij, za katere se sumi, da so odpadne baterije, glede skladnosti z minimalnimi zahtevami iz Priloge XIV, in take pošiljke ustrezno spremljajo.

Kadar pristojni organi v državi članici ugotovijo, da predvidena pošiljka rabljenih baterij vsebuje odpadne baterije, se lahko stroški ustreznih analiz, inšpekcijskih pregledov in skladiščenja rabljenih baterij, za katere se sumi, da so odpadne, zaračunajo proizvajalcem zadevne kategorije baterij, tretjim osebam, ki delujejo v njihovem imenu, ali drugim osebam, ki organizirajo pošiljko. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 89, ki dopolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge XIV, zlasti glede stanja staranja baterij, da se zagotovi razlikovanje med pošiljko rabljenih baterij in odpadnih baterij.

3.   Odpadne baterije ali njihovi deli, izvoženi iz Unije v skladu z odstavkom 1 tega člena, se upoštevajo pri izpolnjevanju obveznosti, učinkovitosti in ciljev iz členov 70 in 71 le, če izvoznik odpadnih baterij ali njihovih delov predloži dokumentarna dokazila, ki jih odobri pristojni organ ciljne države, o tem, da je obdelava potekala pod pogoji, enakovrednimi tistim, ki so zahtevani v tej uredbi, in v skladu z drugim pravom Unije o zdravju ljudi in varstvu okolja.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 89 o določitvi podrobnih pravil, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 3 tega člena, z določitvijo meril za ocenjevanje enakovrednih pogojev.

1.   Za namene dokumentiranja, da odpadne baterije za lahka vozila, odpadne industrijske baterije in baterije za električna vozila, ki so pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, niso več odpadek, imetnik baterije na zahtevo pristojnega organa dokaže:

2.   Informacije iz odstavka 1, točka (a), se dajo na voljo končnim uporabnikom in tretjim osebam, ki delujejo v njihovem imenu, pod enakimi pogoji kot del dokumentacije, priložene bateriji, iz odstavka 1 ob dajanju na trg ali v uporabo.

3.   Zagotavljanje informacij v skladu z odstavkoma 1 in 2 ne posega v obveznosti za varovanje zaupnosti poslovno občutljivih informacij na podlagi ustreznega prava Unije in nacionalnega prava.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določijo podrobne tehnične zahteve in zahteve glede preverjanja, ki jih morajo izpolnjevati odpadne baterije za lahka vozila, odpadne industrijske baterije ali odpadne baterije za električna vozila, da prenehajo biti odpadki. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

1.   Poleg informacij iz člena 8a(2) Direktive 2008/98/ES proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), dajo končnim uporabnikom in distributerjem na voljo naslednje informacije o preprečevanju nastajanja odpadnih baterij in ravnanju z njimi glede na kategorije baterij, ki jih proizvajalci dobavljajo na ozemlju države članice, in sicer informacije, ki se nanašajo na:

Te informacije se dajo na voljo:

2.   Proizvajalci dajo distributerjem in izvajalcem iz členov 62, 65 in 66 ter drugim izvajalcem ravnanja z odpadki, ki izvajajo pripravo za ponovno uporabo, pripravo za spremembo namena ali obdelavo, na voljo informacije v zvezi z varnostnimi in zaščitnimi ukrepi, med drugim tudi o varnosti pri delu, ki se uporabljajo pri skladiščenju in zbiranju odpadnih baterij.

3.   Od trenutka, ko se baterija dobavi na ozemlju države članice, proizvajalci dajo izvajalcem ravnanja z odpadki, ki izvajajo pripravo za ponovno uporabo ali pripravo za spremembo namena ali obdelavo, brezplačno, na zahtevo in v elektronski obliki ter v obsegu, ki ga ti izvajalci potrebujejo za izvajanje teh dejavnosti, na voljo naslednje specifične informacije v zvezi z modelom baterije glede ustreznega in okolju primernega ravnanja z odpadnimi baterijami:

V informacijah iz točk (a) in (b) prvega pododstavka so opredeljeni sestavni deli in materiali ter mesto vseh nevarnih snovi v bateriji, v obsegu, ki ga izvajalci, ki izvajajo pripravo za ponovno uporabo ali pripravo za spremembo namena ali obdelavo, potrebujejo za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

Navedene informacije so na voljo v jeziku ali jezikih, ki so za izvajalce iz prvega pododstavka zlahka razumljivi, kot jih opredeli država članica, na katere trgu bo omogočena dostopnost baterije.

4.   Distributerji, ki dobavljajo baterije končnim uporabnikom, jim na svojih prodajnih mestih v trajni obliki zagotovijo lahko dostopne in jasno vidne informacije iz odstavkov 1 in 2 ter informacije o tem, kako lahko končni uporabniki baterij brezplačno vrnejo odpadne baterije na ustrezna zbirna mesta v maloprodajnih trgovinah ali zbirna mesta, ki so vzpostavljena v imenu spletne platforme. Ta obveznost je omejena glede na kategorije baterij, ki jih distributer ali prodajalec na drobno ima ali je imel v svoji ponudbi novih baterij.

Distributerji zagotovijo informacije iz odstavkov 1 in 2 tudi, kadar prodajajo svoje proizvode prek spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci.

5.   Stroški, ki jih krije proizvajalec na podlagi člena 56(4), točke (a) do (d), se končnemu uporabniku pokažejo ločeno na prodajnem mestu nove baterije.

6.   Proizvajalci zadevne kategorije baterij ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, izvajajo kampanje ozaveščanja in ponudijo spodbude za končne uporabnike, da odpadne baterije zavržejo na način, ki je skladen z informacijami, ki so na voljo končnim uporabnikom, o preprečevanju nastajanja odpadnih baterij in ravnanju z njimi v skladu z odstavkom 1.

7.   Kadar se informacije dajo javno na voljo končnim uporabnikom na podlagi tega člena, se ohrani zaupnost poslovno občutljivih informacij v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom.

1.   Proizvajalci prenosnih baterij in proizvajalci baterij za lahka vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), sporočijo pristojnemu organu za vsako koledarsko leto vsaj naslednje informacije glede na kemijsko sestavo in kategorijo odpadnih baterij:

Kadar izvajalci ravnanja z odpadki, razen proizvajalcev ali organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), zbirajo odpadne prenosne baterije ali odpadne baterije za lahka vozila od distributerjev ali na drugih zbirnih mestih za odpadne prenosne baterije ali odpadne baterije za lahka vozila, sporočijo pristojnemu organu za vsako koledarsko leto količino zbranih odpadnih prenosnih baterij in odpadnih baterij za lahka vozila glede na njihovo kemijsko sestavo.

2.   Proizvajalci baterij SLI, industrijskih baterij in baterij za električna vozila ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), sporočijo pristojnemu organu za vsako koledarsko leto naslednje informacije glede na kemijsko sestavo in kategorije odpadnih baterij:

3.   Kadar izvajalci ravnanja z odpadki zbirajo odpadne baterije od distributerjev ali na drugih zbirnih mestih za odpadne baterije SLI, odpadne industrijske baterije in odpadne baterije za električna vozila ali od končnih uporabnikov, sporočijo pristojnemu organu za vsako koledarsko leto naslednje informacije glede na kemijsko sestavo in kategorije odpadnih baterij:

4.   Informacije iz odstavka 1, točke (a) do (g), tega člena vključujejo informacije o baterijah, vgrajenih v vozila in aparate, ter odpadnih baterijah odstranjenih iz vozil in aparatov v skladu s členom 65.

5.   Izvajalci ravnanja z odpadki, ki izvajajo obdelavo, in izvajalci recikliranja pristojnim organom države članice, v kateri poteka obdelava odpadnih baterij, za vsako koledarsko leto in po državah članicah, v katerih so bile odpadne baterije zbrane, sporočijo naslednje informacije:

V poročanje o učinkovitosti recikliranja in snovni predelavi se vključijo vse posamezne faze recikliranja in vse ustrezne izstopne frakcije. Kadar se postopki recikliranja izvajajo v več napravah, je prvi izvajalec recikliranja odgovoren za zbiranje in sporočanje teh informacij pristojnim organom.

Pristojni organ države članice, v kateri se izvaja obdelava odpadnih baterij, pristojnemu organu države članice, v kateri so bile baterije zbrane, predloži informacije iz tega odstavka, če gre za dve različni državi članici.

Odpadne baterije, poslane v drugo državo članico v obdelavo, se vključijo v podatke o učinkovitosti recikliranja in snovni predelavi ter se upoštevajo pri doseganju ciljev iz Priloge XII s strani države članice, v kateri so bili ti odpadki zbrani.

6.   Kadar imetniki odpadkov, razen tistih, ki so navedeni v odstavku 5, izvažajo baterije za obdelavo, sporočijo podatke o količini ločeno zbranih odpadnih baterij, izvoženih za obdelavo, ter podatke iz odstavka 5, točki (b) in (c), pristojnim organom držav članic, v katerih se nahajajo.

7.   Proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 57(1), izvajalci ravnanja z odpadki in imetniki odpadkov iz tega člena podatke sporočijo v šestih mesecih po izteku leta poročanja, na katero se nanašajo zbrani podatki. Prvo obdobje poročanja se nanaša na prvo celotno koledarsko leto po začetku veljavnosti izvedbenega akta, v katerem je v skladu s členom 76(5) opredeljena oblika za poročanje Komisiji.

8.   Pristojni organi vzpostavijo elektronske sisteme, prek katerih se jim sporočajo podatki, in opredelijo oblike, ki jih je treba uporabljati.

9.   Država članica lahko pristojnim organom dovoli, da zahtevajo kakršne koli dodatne informacije, potrebne za zagotovitev, da so sporočeni podatki zanesljivi.

1.   Države članice za vsako koledarsko leto v združeni obliki, ki jo določi Komisija v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 5, javno objavijo naslednje podatke o prenosnih baterijah, baterijah za lahka vozila, baterijah SLI, industrijskih baterijah in baterijah za električna vozila glede na kategorije baterij in njihovo kemijsko sestavo:

Države članice dajo te podatke na voljo v 18 mesecih od izteka leta poročanja, na katero se nanašajo zbrani podatki. Te podatke javno objavijo elektronsko v obliki, ki jo Komisija opredeli v skladu z odstavkom 5, pri čemer se uporabijo lahko dostopne podatkovne storitve. Podatki so strojno berljivi, možno jih je razvrstiti in po njih iskati in upoštevajo odprte standarde, da jih lahko uporabljajo tretje strani. Države članice Komisijo uradno obvestijo, ko so podatki iz prvega pododstavka dani na voljo.

Prvo obdobje poročanja se nanaša na prvo celotno koledarsko leto po začetku veljavnosti izvedbenega akta, v katerem je v skladu z odstavkom 5 opredeljena oblika za poročanje Komisiji.

Poleg obveznosti na podlagi direktiv 2000/53/ES in 2012/19/EU podatki iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a) do (d), tega člena vključujejo baterije, vgrajene v vozila in aparate, ter odpadne baterije, ki so iz njih odstranjene v skladu s členom 65.

2.   V poročanje o učinkovitosti recikliranja in snovni predelavi iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (d), se vključijo vse posamezne faze recikliranja in vse ustrezne izstopne frakcije.

3.   Podatkom, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5.

4.   Komisija zbere in pregleda informacije, ki so dane na voljo, v skladu s tem členom. Komisija objavi poročilo o oceni organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti teh podatkov. Ta ocena lahko vključuje specifična priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi v 6 mesecih po tem, ko so države članice prvič sporočile podatke, in nato vsaka štiri leta.

5.   Za namene odstavkov 1 in 4 tega člena Komisija do 18. avgusta 2025 sprejme izvedbene akte o določitvi oblike za sporočanje podatkov in informacij Komisiji ter metod za ocenjevanje in pogojev delovanja v zvezi z zbiranjem in obdelavo odpadnih baterij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

1.   Od 18. februarja 2027 ima vsaka baterija za lahka vozila, vsaka industrijska baterija z zmogljivostjo nad 2 kWh, in vsaka baterija za električna vozila, dana na trg ali v uporabo, elektronski zapis (v nadaljnjem besedilu: potni list baterije).

2.   Potni list baterije vsebuje informacije v zvezi z modelom baterije in informacije, specifične za posamezno baterijo, vključno z informacijami, ki izhajajo iz uporabe te baterije, kot je določeno v Prilogi XIII.

Informacije v potnem listu baterije vključujejo:

Za namene dostopa do informacij in obdelave informacij iz točke (c) drugega pododstavka:

Informacije iz drugega pododstavka se vključijo v potni list baterije v obsegu, ki se uporablja za zadevno kategorijo ali podkategorijo baterije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge XIII, v zvezi z informacijami, ki morajo biti vključene v potni list baterije glede na tehnični in znanstveni napredek.

3.   Potni list baterije je dostopen prek kode QR iz člena 13(6), ki povezuje edinstveno identifikacijsko oznako, dodeljeno s strani gospodarskega subjekta, ki daje baterijo na trg.

Koda QR in posebna identifikacijska oznaka sta v skladu s standardi ISO/IEC 15459–1:2014, 15459–2:2015, 15459–3:2014, 15459–4:2014, 15459–5:2014 in 15459–6:2014 ali enakovrednimi standardi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo drugega pododstavka tega odstavka glede na tehnični in znanstveni napredek, tako da se nadomestijo standardi iz navedenega pododstavka ali dodajo drugi evropski ali mednarodni standardi, ki jih morata izpolnjevati koda QR in posebni identifikator.

4.   Gospodarski subjekt, ki da baterijo na trg, zagotovi, da so informacije v potnem listu baterije točne, popolne in posodobljene. Lahko pooblasti katerega koli drugega operaterja, da deluje v njegovem imenu.

5.   Vse informacije, vključene v potni list baterije, temeljijo na odprtih standardih, in so v interoperabilni obliki, prenosljive prek odprtega interoperabilnega omrežja za izmenjavo podatkov brez vezanosti na ponudnika, strojno berljive, strukturirane in jih je mogoče iskati v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 78.

6.   Dostop do informacij, vključenih v potni list baterije, se ureja v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 78.

7.   Za baterije, ki so bile pripravljene za ponovno uporabo ali pripravljene za spremembo namena, katerih namen je bil spremenjen ali ki so bile ponovno izdelane, se odgovornost za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 4 tega člena prenese na gospodarski subjekt, ki da zadevno baterijo na trg ali v uporabo. Taka baterija ima nov potni list baterije, povezan s potnim listom baterije ali potnimi listi originalne baterije ali baterije.

Kadar se baterija po statusu spremeni v odpadno baterijo, se odgovornost za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 4 tega člena prenese na proizvajalca ali organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar je imenovana v skladu s členom 57(1), ali na izvajalca ravnanja z odpadki, izbranega v skladu s členom 57(8).

8.   Potni list baterije preneha obstajati, ko je baterija reciklirana.

9.   Komisija do 18. avgusta 2026 sprejme izvedbene akte, v katerih določi, katere osebe se štejejo za osebe z zakonitim interesom iz točk 2 oziroma 4 Priloge XIII za namene odstavka 2, točka (c), ter do katerih informacij iz navedenih točk imajo dostop in v kolikšnem obsegu lahko te informacije prenesejo, delijo, objavijo in ponovno uporabijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

Merila za določitev oseb iz odstavka 2, točka (c), in za določitev obsega, v katerem lahko te osebe prenesejo, delijo, objavijo in ponovno uporabijo informacije iz točk 2 in 4 Priloge XIII, so naslednja:

1.   Kadar organi za nadzor trga ene države članice utemeljeno domnevajo, da baterija, ki jo zajema ta uredba, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi, premoženje ali okolje, brez poseganja v člen 19 Uredbe (EU) 2019/1020 ocenijo, ali zadevna baterija izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te uredbe.

Kadar organi za nadzor trga med ocenjevanjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da baterija ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe (v nadaljnjem besedilu: neskladna baterija), od zadevnega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahtevajo, da v razumnem roku, ki ga določijo organi za nadzor trga in je sorazmeren z naravo tveganja, sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe za zagotovitev, da baterija izpolnjuje te zahteve, ali pa jo umakne s trga ali odpokliče.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

2.   Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo vsi ustrezni korektivni ukrepi v zvezi z vsemi neskladnimi baterijami, katerih dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

4.   Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz odstavka 1, drugi pododstavek, ne sprejme zadostnih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti neskladnih baterij na svojem nacionalnem trgu ali pa te baterije umaknejo ali jih odpokličejo s tega trga.

Organi za nadzor trga brez odlašanja obvestijo Komisijo in druge države članice o teh ukrepih.

5.   Informacije iz odstavka 4, drugi pododstavek, vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladne baterije, njeno poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in z njo povezanega tveganja, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališče zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost nastala, ker:

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek na podlagi tega člena, brez odlašanja obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevne baterije, ter v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 4, drugi pododstavek, ne predloži nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki so ga sprejeli organi za nadzor trga, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.

8.   Države članice brez odlašanja zagotovijo izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z neskladno baterijo, na primer umik neskladne baterije s trga.

1.   Kadar so po zaključku postopka iz člena 79(4), (6) in (7) vloženi ugovori zoper ukrep organov za nadzor trga ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju s pravom Unije, Komisija brez odlašanja začne posvetovanja z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija si prizadeva, do to oceno pripravi v enem mesecu.

Komisija na podlagi rezultatov te ocene sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

2.   Komisija izvedbeni akt iz odstavka 1, drugi pododstavek, naslovi na vse države članice ter ga takoj predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Če se nacionalni ukrep šteje kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladne baterije s svojega trga, in o tem obvestijo Komisijo.

Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se nacionalni ukrep šteje kot upravičen, baterija pa ni skladna zaradi pomanjkljivih harmoniziranih standardov iz člena 15 te uredbe, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

4.   Kadar se nacionalni ukrep šteje kot upravičen, baterija pa ni skladna zaradi pomanjkljivih skupnih specifikacij iz člena 16, Komisija brez odlašanja sprejme izvedbeni akt, s katerim spremeni ali razveljavi zadevne skupne specifikacije. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

1.   Kadar država članica po izvedbi ocenjevanja iz člena 79(1) ugotovi, da baterija kljub skladnosti s členi 6 do 10 ter členi 12, 13 in 14 predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi, varovanje premoženja ali okolje (v nadaljnjem besedilu: skladna baterija, ki predstavlja tveganje), od zadevnega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahteva, da v razumnem roku, ki ga določijo organi za nadzor trga in je sorazmeren z naravo tveganja, sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da skladna baterija, ki predstavlja tveganje, ko se omogoči njena dostopnost na trgu, ne predstavlja več navedenega tveganja, ali pa to baterijo umakne s trga ali jo odpokliče.

2.   Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo korektivni ukrepi v zvezi z vsemi skladnimi baterijami, ki predstavljajo tveganje in katerih dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

3.   Država članica takoj obvesti Komisijo in druge države članice o pojavu razmer iz odstavka 1. Te informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo skladnih baterij, ki predstavljajo tveganje, poreklo in dobavno verigo takih baterij, naravo povezanega tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se brez odlašanja posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov tega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

5.   V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti ljudi ter premoženja ali varstvom okolja Komisija v skladu s postopkom iz člena 90(4) sprejme izvedbeni akt, ki se začne uporabljati takoj.

6.   Komisija izvedbeni akt iz odstavkov 4 in 5 naslovi na vse države članice ter ga nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

1.   Kadar država članica ugotovi eno od naslednjega, brez poseganja v člen 79 od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi:

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti baterije na trgu ali pa zagotovi njen umik s trga ali odpoklic.

1.   Kadar država članica ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje svojih obveznosti glede potrebne skrbnosti iz členov 48, 49 in 50, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi.

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje in ni drugih učinkovitih sredstev za odpravo te neskladnosti, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti baterij, katere dostopnost na trgu omogoča gospodarski subjekt iz odstavka 1, na trgu in, če gre za resno neskladnost, zagotovi njihov umik s trga ali odpoklic.

1.   Javni naročniki, opredeljeni v členu 2, točka 1, Direktive 2014/24/EU ali členu 3(1) Direktive 2014/25/EU, ali naročniki, opredeljeni v členu 4(1) Direktive 2014/25/EU, pri naročanju baterij ali proizvodov, ki vsebujejo baterije, v primerih, ki jih zajemata navedeni direktivi, upoštevajo vplive na okolje, ki jih imajo te baterije v svojem življenjskem ciklu, da zagotovijo, da so taki vplivi čim manjši.

2.   Po 12 mesecih po datumu začetka veljavnosti prvega delegiranega akta iz odstavka 3 tega člena, v katerem so določena merila za oddajo v postopkih javnih naročil, se obveznost iz odstavka 1 tega člena izpolni z uporabo navedenih meril za oddajo. V vseh postopkih javnih naročil, ki jih javni naročniki ali naročniki oddajo za nakup baterij ali proizvodov, ki vsebujejo baterije, ki jih zajemajo členi 7 do 10, morajo ti javni naročniki in naročniki vključiti sklice na navedeni prvi delegirani akt v svojih tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo, s čimer zagotovijo, da se te baterije ali proizvodi, ki vsebujejo baterije, naročijo glede na znatno manjše vplive na okolje v svojem življenjskem ciklu.

3.   Komisija 12 mesecev po sprejetju zadnjih delegiranih aktov iz člena 7(2), četrti pododstavek, točka (a), člena 8(1), člena 9(2) in člena 10(5) sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, ki dopolnjujejo to uredbo z opredelitvijo meril za oddajo v postopkih javnih naročil za baterije ali proizvode, ki vsebujejo baterije, na podlagi zahtev glede trajnostnosti iz členov 7 do 10.

1.   Če Komisija meni, da uporaba snovi pri proizvodnji baterij ali prisotnost snovi v baterijah ob njihovem dajanju na trg ali v poznejših fazah življenjskega cikla, tudi med spremembo namena ali obdelavo odpadnih baterij, predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni pod primernim nadzorom in ga je treba obravnavati na ravni Unije, od Agencije zahteva, da pripravi dokumentacijo za omejitve, ki je skladna z zahtevami iz Priloge XV k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Dokumentacija za omejitve vsebuje socialno-ekonomsko oceno, vključno z analizo alternativ.

2.   Agencija v 12 mesecih po prejemu zahteve Komisije iz odstavka 1 tega člena in če dokumentacija za omejitve, ki jo Agencija pripravi na podlagi navedenega odstavka, pokaže, da je treba poleg vseh že veljavnih ukrepov sprejeti ukrep na ravni Unije, predlaga omejitve, da bi se začel postopek iz odstavkov 3 do 9 tega člena ter členov 87 in 88.

3.   Če država članica meni, da uporaba snovi pri proizvodnji baterij ali prisotnost snovi v baterijah ob njihovem dajanju na trg ali v poznejših fazah življenjskega cikla, vključno med spremembo namena ali obdelavo odpadnih baterij, predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni pod primernim nadzorom in ga je treba obravnavati na ravni Unije, Agencijo uradno obvesti, da predlaga pripravo dokumentacije za omejitve. Država članica pripravi dokumentacijo za omejitve. Dokumentacija za omejitve vsebuje socialno-ekonomsko oceno, vključno z analizo alternativ.

Če se z dokumentacijo za omejitve izkaže, da je treba poleg vseh že veljavnih ukrepov sprejeti ukrep na ravni Unije, država članica to dokumentacijo predloži Agenciji v obliki iz Priloge XV k Uredbi (ES) št. 1907/2006, da bi začela postopek iz odstavkov 4 do 9 tega člena ter členov 87 in 88.

4.   Za namene dokumentacije za omejitve in postopka za omejitev Agencija ali države članice upoštevajo vso dokumentacijo, poročila o kemijski varnosti ali ocene tveganja, predložene Agenciji ali državi članici na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006. Agencija ali države članice prav tako upoštevajo vse razpoložljive informacije in se sklicujejo na vse ustrezne ocene tveganja, predložene za namene drugega prava Unije, ki zajema življenjski cikel snovi, uporabljene v bateriji, vključno s fazo odpadkov. V ta namen Agenciji ali zadevni državi članici informacije na zahtevo zagotovijo drugi organi, ustanovljeni na podlagi prava Unije, ki izvajajo podobne naloge.

5.   Za dostop do informacij, ki jih ima Agencija pri izvajanju nalog iz člena 6 te uredbe in iz tega člena, se uporablja člen 118 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

6.   Agencija vzdržuje seznam snovi, za katere Agencija ali država članica načrtuje ali že pripravlja dokumentacijo za omejitve na podlagi tega člena.

7.   Odbor za oceno tveganja, ustanovljen na podlagi člena 76(1)(c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, in Odbor za socialno-ekonomsko analizo, ustanovljen na podlagi člena 76(1)(d) navedene uredbe, preverita, ali predložena dokumentacija za omejitve izpolnjuje zahteve iz Priloge XV k navedeni uredbi. V 30 dneh po prejemu dokumentacije zadevni odbor Agencijo ali državo članico, ki je predlagala omejitve, obvesti o tem, ali je dokumentacija skladna z zahtevami. Če dokumentacija ni skladna z zahtevami, se Agencijo ali državo članico o razlogih pisno obvesti v 45 dneh po prejemu. Agencija ali država članica dokumentacijo uskladi z zahtevami v 60 dneh po prejemu obvestila o razlogih s strani zadevnega odbora, sicer se postopek na podlagi tega člena zaključi.

8.   Agencija brez odlašanja objavi namero Komisije ali države članice za začetek postopka omejitve za snov na podlagi tega člena, in o tem obvesti zadevne zainteresirane strani.

9.   Agencija na svojem spletišču brez odlašanja javno objavi dokumentacijo za omejitve skupaj z omejitvami, predlaganimi na podlagi odstavkov 2 in 3, pri čemer se jasno navede datum objave. Agencija pozove vse zadevne zainteresirane strani, da v štirih mesecih po datumu objave posamezno ali skupno predložijo:

10.   Delegirani akti iz člena 6(2) se sprejmejo v devetih mesecih po prejemu mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo Agencije iz člena 87(2). Če Odbor za socialno-ekonomsko analizo ne sprejme mnenja do roka, določenega v členu 87(2) ali (5), kot je ustrezno, Komisija upošteva socialno-ekonomski vpliv omejitve, vključno z razpoložljivostjo alternativ za snov, ter sprejme delegirani akt do roka, določenega v členu 87(2).

11.   Kadar se osnutek spremembe Priloge I razlikuje od prvotnega predloga dokumentacije za omejitve, pripravljene na podlagi postopka iz tega člena ter členov 87 in a 88, ali če osnutek ne upošteva mnenj Agencije, Komisija priloži podrobno obrazložitev za to razlikovanje.

1.   V 12 mesecih po datumu objave iz člena 86(9) Odbor za oceno tveganja na podlagi proučitve ustreznih delov dokumentacije za omejitve sprejme mnenje o tem, ali so predlagane omejitve primerne za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi ali okolje. Pri tem mnenju upošteva dokumentacijo za omejitve, ki jo na zahtevo Komisije ali države članice pripravi Agencija, in stališča zainteresiranih strani iz člena 86(9), točka (a).

2.   V 15 mesecih po datumu objave iz člena 86(9) Odbor za socialno-ekonomsko analizo na podlagi proučitve ustreznih delov dokumentacije za omejitve in socialno-ekonomskega vpliva sprejme mnenje o predlaganih omejitvah. Pred tem pripravi osnutek mnenja o predlaganih omejitvah in njihovem socialno-ekonomskem vplivu, pri čemer upošteva analize ali informacije v skladu s členom 86(9), točka (b), če so bile predložene.

3.   Agencija na svojem spletišču brez odlašanja objavi osnutek mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo in zainteresirane strani pozove, da svoje pripombe na osnutek mnenja predložijo najpozneje 60 dni po objavi tega osnutka mnenja.

4.   Odbor za socialno-ekonomsko analizo brez odlašanja sprejme svoje mnenje, pri čemer upošteva, kadar je to ustrezno, dodatne pripombe, prejete v roku iz odstavka 3 tega člena. V tem mnenju se upoštevajo pripombe zainteresiranih strani, predložene na podlagi člena 86(9), točka (b), in odstavkom 3 tega člena.

5.   Kadar mnenje Odbora za oceno tveganja bistveno odstopa od predlaganih omejitev v dokumentaciji za omejitve, Agencija rok za sprejetje mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo podaljša za največ 90 dni.

6.   Kadar Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo predložita mnenji na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena, pri tem uporabita poročevalce iz člena 87 Uredbe (ES) št. 1907/2006, in sicer v skladu s pogoji iz navedenega člena.

1.   Agencija Komisiji brez odlašanja predloži mnenji Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo o predlaganih omejitvah na podlagi člena 86. Kadar mnenji Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo bistveno odstopata od predlaganih omejitev, Agencija predloži Komisijo pojasnilo, v katerem podrobno obrazloži razloge za tako razlikovanje. Če eden ali oba odbora ne sprejmeta mnenja do roka, določenega v členu 87(1) oziroma (2), Agencija o tem obvesti Komisijo in pri tem navede razloge.

2.   Agencija na svojem spletišču brez odlašanja objavi mnenji obeh odborov.

3.   Agencija Komisiji ali državi članici na zahtevo zagotovi vse dokumente in dokazila, ki so ji bila predložena ali ki jih je upoštevala.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2), člena 7(1), (2) in (3), člena 8(1) in (5), člena 9(2), člena 10(5) in (6), člena 11(4), člena 12(3), člena 13(8), člena 14(4), člena 48(8),člena 53(3), člena 59(7), člena 60(8), člena 70(4), člena 71(4), (5) in (6), člena 72(4), člena 77(2) in (3) ter člena 85(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. avgusta 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 6(2), člena 7(1), (2) in (3), člena 8(1) in (5), člena 9(2), člena 10(5) in (6), člena 11(4), člena 12(3), 13(8), člena 14(4), člena 48(8), člena 53(3), člena 59(7), člena 60(8), člena 70(4), člena 71(4), (5) in (6), člena 72(4), člena 77(2) in (3) ter člena 85(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(2), člena7(1), (2) in (3),člena 8(1) in (5), člena 9(2), člena 10(5) in (6), člena 11(4), člena 12(3), člena 13(8), člena 14(4), člena 48(8),člena 53(3), člena 59(7), člena 60(8), člena 70(4), člena 71(4), (5) in (6), člena 72(4), člena 77(2) in (3) ali 85(3) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

„Za baterije, kot so opredeljene v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta (*4), države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev skladnosti sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, ki so bile vzpostavljene pred 4. julijem 2018, s tem členom do 18. avgusta 2025.

1.   Komisija do 30. junija 2031 pregleda in pripravi poročilo o uporabi te uredbe ter njenem vplivu na okolje, zdravje ljudi in delovanje notranjega trga ter poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Ob upoštevanju tehnološkega napredka in praktičnih izkušenj, pridobljenih v državah članicah, Komisija v svoje poročilo vključi oceno naslednjih vidikov te uredbe:

Kadar je ustrezno, se poročilu iz odstavka 1 priloži zakonodajni predlog spremembe ustreznih določb te uredbe.

3.   Ob upoštevanju revizije Uredbe (ES) št. 1907/2006 Komisija v svoje poročilo vključi posebno oceno potrebe po zakonodajnem predlogu za spremembo členov 6, 86, 87 in 88 te uredbe.

4.   Komisija oceni, ali so potrebne kakršne koli spremembe poglavja VII zaradi morebitnega sprejetja zakonodajnih aktov Unije, ki določajo pravila o trajnostnem upravljanju podjetij in potrebni skrbnosti, tudi obveznosti za podjetja glede škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih odvisnih družb in podružnic ter njihovim poslovanjem v vrednostni verigi.

Komisija objavi poročilo z rezultati take ocene v 12 mesecih po datumu začetka veljavnosti katerega koli zakonodajnega akta iz prvega pododstavka ali do 30. junija 2031, kar nastopi prej. Komisija svojemu poročilu, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog o spremembi poglavja VII.

5.   Komisija do 30. junija 2031 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni izvedljivost in tehnične posledice razširitve opredelitve baterije za lahka vozila iz člena 3, točka 11, predvsem z vključitvijo baterij za nekolesna vozila. Poročilu se, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog.

6.   Komisija do 1. januarja 2025 oceni, kako najbolje uvesti harmonizirane standarde za univerzalni polnilnik, ki naj bi se uporabljal za polnilne baterije, zasnovane za lahka vozila, in polnilne baterije, vgrajene v posebne kategorije električne in elektronske opreme, zajete v Direktivi 2012/19/EU. V to oceno niso vključene naprave za polnjenje radijske opreme, ki spada v kategorije in razrede iz člena 3(4) Direktive 2014/53/EU.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 18. februarja 2024, razen če ni drugače določeno v drugem pododstavku in drugih določbah te uredbe.

Naslednje določbe se uporabljajo: