(1)

Dišavne snovi so organske spojine z značilnimi, običajno prijetnimi vonjavami. Pogosto se uporabljajo v parfumih in drugih dišečih kozmetičnih izdelkih, pa tudi v številnih drugih izdelkih, kot so detergenti, mehčalci za tkanine in drugi gospodinjski izdelki.

(2)

Kontaktna alergija je vseživljenjska, spremenjena specifična reaktivnost človeškega imunskega sistema. Ob ponovni izpostavljenosti zadostni količini alergena se lahko razvije ekcem (alergijski kontaktni dermatitis). Če je oseba že občutljiva na alergen, za sprožitev simptomov alergije zadostuje precej nižja koncentracija. Delež alergične populacije na dišavne alergene v Uniji se po ocenah giblje od 1 do 9 % (2).

(3)

Različni ukrepi so namenjeni zaščiti celotnega prebivalstva pred razvojem alergij na dišave (primarno preprečevanje) in zaščiti preobčutljivih posameznikov pred razvojem simptomov alergije (sekundarno preprečevanje).

(4)

Za primarno preprečevanje morda zadostuje omejitev dišavnih alergenov. Pri preobčutljivih osebah pa se lahko pojavijo simptomi, če so izpostavljene nižjim koncentracijam alergena od najvišjih dovoljenih vrednosti. Zato je kot ukrep sekundarnega preprečevanja pomembno zagotoviti informacije o prisotnosti posameznih dišavnih alergenov v kozmetičnih izdelkih, da se lahko preobčutljive osebe izognejo stiku s snovjo, na katero so alergične.

(5)

V skladu s členom 19(1), točka (g), Uredbe (ES) št. 1223/2009 je kozmetični izdelek dostopen na trgu Unije le, če je na njegovi embalaži naveden seznam sestavin. Poleg tega navedeni člen določa, da se parfum in aromatične sestavine ter njihove surovine na seznamu sestavin navedejo z izrazom „parfum“ ali „aroma“ in da se poleg tega navedejo snovi, katerih navedba se zahteva v stolpcu „drugo“ v Prilogi III k navedeni uredbi. Trenutno je treba na seznamu sestavin navesti 24 dišavnih alergenov iz vnosov 45 in 67 do 92 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 (posamično označenih).

(6)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) je v odgovor na zahtevo Komisije za posodobitev seznama posamično označenih dišavnih alergenov na plenarnem zasedanju 26. in 27. junija 2012 sprejel mnenje (3). Potrdil je, da so dišavni alergeni iz vnosov 45 in 67 do 92 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 še vedno ustrezni. Poleg tega je opredelil 56 dodatnih dišavnih alergenov, ki so očitno povzročili alergije pri ljudeh in za katere trenutno ni zahteve po posamičnem označevanju.

(7)

Iz mnenja ZOVP je mogoče ugotoviti, da obstaja morebitno tveganje za zdravje ljudi zaradi uporabe dodatnih dišavnih alergenov, ki jih je opredelil ZOVP, in da je treba potrošnikom zagotoviti informacije o prisotnosti navedenih dišavnih alergenov. Zato bi bilo treba v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 uvesti obveznost posamičnega označevanja navedenih dišavnih alergenov, če njihova koncentracija v izdelkih, ki se ne odstranijo, presega 0,001 %, v izdelkih, ki se izperejo, pa presega 0,01 %. Poleg tega bi bilo treba dišavne snovi, kot so prehapteni in prohapteni, ki jih je mogoče z oksidacijo na zraku ali bioaktivacijo pretvoriti v znane kontaktne alergene, obravnavati kot enakovredne dišavnim alergenom in zanje uporabljati enake omejitve in druge regulativne zahteve.

(8)

Zaradi doslednosti in jasnosti je treba posodobiti tudi nekatere obstoječe vnose za dišavne alergene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in skupna imena snovi uskladiti z imeni v zadnji različici glosarja skupnih imen sestavin iz člena 33 navedene uredbe ter podobne snovi združiti v en vnos. Poleg tega bi bilo treba v primeru, ko je za snov več skupnih imen sestavin, v zahtevi za posamično označevanje določiti, katero ime je treba uporabiti na seznamu sestavin iz člena 19(1), točka (g), da bo označevanje enostavnejše in potrošniku prijaznejše ter da bodo imeli gospodarski subjekti in nacionalni organi lažje delo.

(9)

Zaradi popolnosti in jasnosti je treba posodobiti tudi nekatere obstoječe vnose za dišavne alergene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 ter dodati izomere in dopolniti in spremeniti zadevne številke CAS in ES, kar bo olajšalo delo gospodarskih subjektov in nacionalnih organov.

(10)

Ker bodo zaradi posodobitve seznama dišavnih alergenov verjetno potrebni vnosi v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1223/2009, s katerimi se bodo združile obstoječe in nove omejitve, je treba določiti, da bi morali gospodarski subjekti po eni strani še naprej uporabljati obstoječe omejitve, po drugi strani pa bi morali imeti na voljo razumno časovno obdobje za uskladitev z novimi omejitvami.

(11)

Gospodarskim subjektom bi moralo biti na voljo razumno časovno obdobje za prilagoditev novim omejitvam, tako da prilagodijo formulacije izdelkov in vsebnikov, če je to potrebno za zagotovitev, da se na trg dajo samo kozmetični izdelki, ki izpolnjujejo navedene zahteve. Na voljo bi jim moralo biti tudi razumno časovno obdobje, da kozmetične izdelke, ki niso skladni z novimi zahtevami in so bili dani na trg pred začetkom uporabe novih določb o označevanju, umaknejo s trga. Glede na to, da je odstotek potrošnikov, ki razvijajo alergijski kontaktni dermatitis, razmeroma nizek in se ne spreminja, da je treba veliko novih dišavnih alergenov posamično označiti in da to zadeva precej kozmetičnih izdelkov, bi moralo prehodno obdobje trajati tri oziroma pet let.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 so bili zahtevki Francije za registracijo imen „Pancetta de l’Ile de Beauté / Panzetta de l'Ile de Beauté“ (ZGO-FR-02427) (2), „Saucisson sec de l’Ile de Beauté / Salciccia de l'Ile de Beauté“ (ZGO-FR-02431) (3), „Bulagna de l’Ile de Beauté“ (ZGO-FR-02429) (4) in „Figatelli de l'Ile de Beauté / Figatellu de l'Ile de Beauté“ (ZGO-FR-02432) (5) kot zaščitenih geografskih označb (ZGO) objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

(2)

Italija, Španija in mednarodna organizacija s sedežem v Švici so zoper navedene zahtevke vložile tri ugovore.

(3)

Potem ko je Komisija proučila utemeljene ugovore in ugotovila, da so dopustni, je v skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 vložnike ugovorov pozvala, naj začnejo ustrezna posvetovanja za dosego dogovora.

(4)

Posvetovanja med Francijo in vložniki ugovorov so se končala brez dogovora. Komisija bi zato morala ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj sprejeti sklep o registraciji v skladu s postopkom iz člena 52(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(5)

Vložniki ugovorov so se najprej sklicevali na neskladnost zahtevkov za ZGO – „Pancetta de l’Ile de Beauté / Panzetta de l'Ile de Beauté“, „Saucisson sec de l’Ile de Beauté / Salciccia de l'Ile de Beauté“, „Bulagna de l’Ile de Beauté“ in „Figatelli de l'Ile de Beauté / Figatellu de l'Ile de Beauté“ – s pogoji iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012.

V zvezi s tem so vložniki ugovorov trdili, da zahteve iz opredelitve zaščitene geografske označbe po navedenem členu niso izpolnjene, ker po njihovem mnenju proizvodi, zajeti v zadevnih zahtevkih za ZGO, nimajo posebnih značilnosti, ki bi jih bilo mogoče povezati z zadevnim geografskim območjem. Opozorili so tudi na domnevno industrijske metode proizvodnje, kot je dimljenje, ki se uporabljajo za zadevne mesne proizvode, kar naj bi po mnenju vložnikov ugovorov dodatno kazalo na odsotnost povezave z geografskim območjem.

(6)

Poleg tega so vložniki ugovorov trdili, da se v nasprotju z zahtevami iz člena 7(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 v času vložitve zahtevkov za ZGO ime „Ile de Beauté“ pri trgovanju ni uporabljalo.

(7)

Vložniki ugovorov so se sklicevali tudi na morebitno kršitev pravil o homonimu iz člena 6(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 glede obstoječih ZOP s Korzike: „Lonzo de Corse / Lonzo de Corse – Lonzu“, „Jambon sec de Corse / Jambon sec de Corse – Prisuttu“ in „Coppa de Corse / Coppa de Corse – Coppa di Corsica“. V zvezi s tem so vložniki ugovorov vprašali, ali lahko ob upoštevanju posebnega cilja zgoraj navedenega člena homonim obstaja le v primeru enakih izrazov ali tudi v primeru sopomenk.

(8)

Poleg tega so vložniki ugovorov trdili, da bi predlagana registracija ZGO ogrozila obstoj navedenih ZOP, kot je navedeno v členu 10(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012. V zvezi s tem so opozorili na dejstvo, da se imena iz štirih zahtevkov za ZGO nanašajo na proizvode, proizvedene na geografskem območju, ki je skoraj enako kot za druge mesne proizvode, katerih imena so že priznana kot navedene ZOP. Čeprav se zdi, da se imena iz štirih zadevnih zahtevkov za ZGO z leksikalnega vidika razlikujejo od navedenih imen ZOP, potrošniki „Ile de Beauté“ običajno razumejo kot sopomenko za „Corse“ (Korzika), ki je del teh imen ZOP.

Zato vložniki ugovorov verjamejo, da bi lahko potrošniki napačno sklepali na povezavo med imeni „Pancetta de l’Ile de Beauté / Panzetta de l'Ile de Beauté“, „Saucisson sec de l’Ile de Beauté / Salciccia de l'Ile de Beauté“, „Bulagna de l’Ile de Beauté“ in „Figatelli de l'Ile de Beauté / Figatellu de l'Ile de Beauté“ in registriranimi ZOP: „Lonzo de Corse / Lonzo de Corse – Lonzu“, „Jambon sec de Corse / Jambon sec de Corse – Prisuttu“ in „Coppa de Corse / Coppa de Corse – Coppa di Corsica“. Vložniki ugovorov menijo, da je zmeda bolj verjetna zaradi dejstva, da vsi proizvodi, označeni kot navedeni ZGO in ZOP, spadajo v isto kategorijo proizvodov (mesni proizvodi).

(9)

Komisija je utemeljitve vložnikov ugovorov obravnavala glede na določbe Uredbe (EU) št. 1151/2012, pri čemer je upoštevala rezultate ustreznih posvetovanj med vložnikom zahtevkov in vložniki ugovorov.

(10)

Kar zadeva domnevno neskladnost zahtevkov za ZGO s pogoji iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012 zaradi neobstoja posebnih značilnosti, ki bi jih bilo mogoče povezati z zadevnim geografskim območjem, bi bilo treba upoštevati naslednje:

(11)

V zvezi s trditvami, da ni dokazov o prejšnji ali komercialni rabi imena „Ile de Beauté“ za zadevne mesne proizvode, je treba ponovno poudariti, da člen 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ne zahteva niti ne predvideva posebnega trajanja predhodne uporabe imen, ki se zaščitijo.

Vložnik zahtevkov je opozoril na dobro uveljavljeno uporabo imen ZGO v zadnjih letih in na različne dejavnosti obveščanja ali trženja, ki se od leta 2015 izvajajo za spodbujanje uporabe imen.

Glede na navedeno bi moral pogoj glede uporabe imena pri trgovanju iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 veljati za izpolnjenega.

(12)

Trditve o domnevni ali morebitni kršitvi člena 6(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 v primeru registracije zadevnih imen ZGO bi bilo treba zavrniti, saj obravnavana zadeva ne spada na področje uporabe navedene določbe, ki določa pravila izključno za delne ali celotne homonime. Homonimi se običajno razumejo kot besede, ki se enako črkujejo ali izgovarjajo, vendar imajo različne pomene in izvore. Za izraza „Ile de Beauté“ in „Corse / Corsica“ je jasno, da gre za različen zapis in izgovorjavo, zato ju ni mogoče obravnavati kot homonima. Tudi deli imen, ki se nanašajo na vrste mesnih proizvodov v imenih ZGO in ZOP, so popolnoma različni. Imena ZGO, predlagana za registracijo, kot taka niso niti v celoti niti delno homonimna registriranim imenom ZOP „Lonzo de Corse / Lonzo de Corse – Lonzu“, „Jambon sec de Corse / Jambon sec de Corse – Prisuttu“ in „Coppa de Corse / Coppa de Corse – Coppa di Corsica“.

(13)

Glede trditev vložnikov ugovorov, da bi predlagana registracija ZGO ogrozila obstoj navedenih ZOP, kot je določeno v členu 10(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012, Komisija meni, da je tak negativni učinek malo verjeten. Imena ZGO, na katera se nanašajo ti zahtevki, se dovolj razlikujejo od registriranih imen ZOP in z njimi povezanih proizvodov. Njihov soobstoj na trgu torej ne bi bil niti zavajajoč za potrošnike niti ne bi negativno vplival na zaščitene ZOP.

„Ile de Beauté“ je namreč tradicionalni opis, ki zlasti za francoske potrošnike pomeni Korziko, izraz „Ile de Beauté“ pa se predvsem na turističnih spletiščih uporablja za sklicevanje na Korziko. Zato se lahko ta dva izraza pri potrošnikih štejeta za sopomenki.

Vendar je z leksikalnega vidika, kot je pojasnjeno zgoraj, kakršna koli zmeda pri potrošniku malo verjetna. Zadevna imena z ZGO in ZOP so sestavljena imena, ki označujejo kraj porekla in vrsto proizvoda. Konkretni izrazi pancetta/panzetta, saucisson sec/salciccia, bulagna ali figatelli/figatellu se nanašajo na posebne mesne proizvode, ki se razlikujejo od proizvodov z označbami lonzo / lonzu, jambon sec / prisuttu ali coppa. Povprečni potrošnik, tudi če ni strokovnjak za vrste mesnih proizvodov, lahko razume, da se različni izrazi nanašajo na različne proizvode z različnimi značilnostmi.

Vizualni vidiki in oblika, v kateri se proizvodi ponujajo na trgu (predstavitev proizvoda končnemu potrošniku – videz, velikost, oblika itd.), imajo prav tako ključno vlogo pri razlikovanju med proizvodi.

Glede na razlike med proizvodi ZGO in ZOP ter njihovimi imeni Komisija meni, da registracija zadevnih štirih imen ZGO ne bi negativno vplivala na proizvode, povezane z imeni ZOP „Lonzo de Corse / Lonzo de Corse – Lonzu“, „Jambon sec de Corse / Jambon sec de Corse – Prisuttu“ in „Coppa de Corse / Coppa de Corse – Coppa di Corsica“. Taki proizvodi z ZGO in ZOP bi lahko soobstajali, saj bi jih potrošniki lahko razlikovali na trgu in sprejemali zavestne odločitve o nakupu. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da registracija predlaganih imen ZGO ne bi imela učinka iz člena 10(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(14)

Zato bi bilo treba imena „Pancetta de l’Ile de Beauté / Panzetta de l'Ile de Beauté“, „Saucisson sec de l’Ile de Beauté / Salciccia de l'Ile de Beauté“, „Bulagna de l’Ile de Beauté“ in „Figatelli de l'Ile de Beauté / Figatellu de l'Ile de Beauté“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Združenega kraljestva za registracijo imena „Gower Salt Marsh Lamb“ kot zaščitene označbe porekla objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je 8. marca 2022 prejela ugovor Francije. Komisija je ugovor 10. marca 2022 posredovala Združenemu kraljestvu. Francija je 6. maja 2022 Komisiji predložila utemeljen ugovor.

(3)

Potem ko je Komisija preučila utemeljeni ugovor in ga v skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ocenila kot dopustnega, je z dopisom z dne 30. junija 2022 Združeno kraljestvo in Francijo pozvala, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi dosegli dogovor.

(4)

Komisija je 28. septembra 2022 na zahtevo Združenega kraljestva rok za posvetovanja podaljšala za en mesec. Posvetovanja med Združenim kraljestvom in Francijo so se končala brez dogovora.

(5)

Komisija bi zato morala ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj sprejeti sklep o registraciji v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(6)

Glavni argumenti Francije, kot jih je navedla v utemeljenem ugovoru in na posvetovanjih z Združenim kraljestvom, se lahko povzamejo, kot sledi.

(7)

Francija je trdila, da bi bilo treba v skladu s členom 7(1)(e) Uredbe (EU) št. 1151/2012 navesti, ali je zamrzovanje mesa odobreno. Vlagateljica ugovora je navedla, da bi odobritev zamrznitve lahko destabilizirala trg dveh francoskih ZOP „Prés-salés de la baie de Somme“ in „Prés-salés du Mont-Saint-Michel“, ki sta na trgu na voljo samo od julija do novembra, in povzročila nelojalno konkurenco. Specifikacije teh proizvodov prepovedujejo zamrzovanje in odtajanje mesa.

(8)

Poleg tega je vlagateljica ugovora trdila, da bi bilo treba v enotni dokument dodati določbe, ki opredeljujejo slana močvirja in so navedena v specifikaciji proizvoda, saj je treba povezavo med proizvodom, prijavljenim kot ZOP, in razmejenim geografskim območjem opredeliti v enotnem dokumentu v skladu s členom 8(1)(c)(ii) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(9)

Združeno kraljestvo je navedlo, da je priporočljivo, da se meso prodaja in uživa sveže, vendar se lahko meso zamrzne. Ko se meso zamrzne, ga je treba prodati v zamrznjenem stanju. Specifikacija proizvoda kot tudi enotni dokument sta bila ustrezno spremenjena.

(10)

Združeno kraljestvo je v enotni dokument vključilo tudi zemljevide in koordinate GPS, ki razmejujejo slana močvirja.

(11)

Francija je menila, da so navedene spremembe nezadosten odgovor na njene trditve, in zahtevala dodatna pojasnila v zvezi z obdobjem, v katerem je zamznjen izdelek na voljo na trgu. V zvezi z opredelitvijo slanih močvirij je zahtevala vključitev nekaterih delov specifikacije proizvoda v enotni dokument, zlasti podrobne opredelitve „slanega močvirja“ in povezanih posebnih zahtev.

(12)

Komisija je argumente, navedene v utemeljenem ugovoru Francije, obravnavala glede na določbe Uredbe (EU) št. 1151/2012, pri čemer je upoštevala rezultate ustreznih posvetovanj med vlagateljico zahtevka in vlagateljico ugovora, in ugotovila naslednje.

(13)

Kar zadeva domnevno neskladnost zahtevka za ZOP s pogoji iz člena 7(1)(e) Uredbe (EU) št. 1151/2012, zamrzovanje mesa samo po sebi ni metoda pridobivanja proizvoda. Člen 7(1)(e) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ne zahteva vključitve posebnega pravila o možnosti zamrznitve mesa ali obdobju, v katerem se proizvod lahko prodaja zamrznjen. To je prepuščeno izbiri vlagateljice zahtevka, ali bo vključila taka pravila. Vlagateljica zahtevka se je po ugovoru odločila, da bo pojasnila ureditev zamrznjenega proizvoda. Pravila o zamrzovanju proizvoda so pomembna za opis proizvoda.

Glede na navedeno bi bilo treba pogoj iz člena 7(1)(e) Uredbe (EU) št. 1151/2012 šteti za izpolnjenega.

(14)

Kar zadeva trditev v zvezi z domnevno neskladnostjo s členom 8(1)(c)(ii) Uredbe (EU) št. 1151/2012, enotni dokument pravilno in izčrpno opisuje „povezavo med proizvodom in geografskim okoljem ali geografskim poreklom“.

Na značilnosti in lastnosti proizvoda vplivata dva ključna dejavnika, vključno z naravno prehrano jagnjet na paši z edinstvenim rastjem slanih močvirij, značilnim za severno obalo polotoka Gower. Enotni dokument nadalje navaja, da v slanih močvirjih uspeva edinstven nabor halofitov, prevladuje pa srednje in višje močvirsko rastje, zlasti – kot je navedeno v Prilogi 1 k direktivi (ES) o habitatih in vrstah: atlantska slana travišča ter pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku. Vlagateljica zahtevka je v odgovor na trditev Francije v enotni dokument vključila tudi zemljevid in koordinate GPS, ki prikazujejo območje teh slanih močvirij.

Enotni dokument je povzetek specifikacije proizvoda. Dodatni elementi, za katere vlagateljica ugovora zahteva vključitev, niso bistveni elementi za razumevanje proizvodne metode.

Glede na zgoraj navedeno je treba zahteve iz člena 8(1)(c)(ii) navedene uredbe šteti za izpolnjene.

(15)

V okviru posvetovanj med stranmi sta bila spremenjena enotni dokument in specifikacija proizvoda. Ker se navedene spremembe ne štejejo za bistvene, Komisija v skladu s členom 51(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni ponovno pregledala zahtevka in je ugotovila, da so pogoji za registracijo izpolnjeni.

(16)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Gower Salt Marsh Lamb“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. Prečiščeno besedilo enotnega dokumenta bi bilo treba objaviti zgolj v informativne namene.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

(1)

Cilj Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) je izkazati solidarnost in spodbujati dostojno in trajnostno zaposlovanje v Uniji z zagotavljanjem podpore delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so prenehale opravljati dejavnost, v primeru velikih prestrukturiranj ter pomoči pri tem, da se čim prej vrnejo v dostojno in trajnostno zaposlitev.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 186 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018), kot je določeno v členu 8 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (3).

(3)

Uredba (EU) 2021/691 določa, da se lahko vsako leto na pobudo Komisije za tehnično pomoč uporabi največ 0,5 % najvišjega letnega zneska ESPG.

(4)

Ta pomoč je potrebna za izpolnjevanje obveznosti pri izvajanju ESPG, kot določa člen 11 Uredbe (EU) 2021/691, zlasti glede spremljanja in zbiranja podatkov ter komunikacijskih dejavnosti in dejavnosti za povečanje prepoznavnosti ESPG.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi znesek v višini 190 000 EUR za tehnično pomoč na pobudo Komisije –

(1)

Mandat enega od sedanjih namestnikov izvršnega direktorja Europola se izteče 31. julija 2023. Zato je treba imenovati novega namestnika izvršnega direktorja Europola.

(2)

Sklep upravnega odbora Europola z dne 1. maja 2017 določa pravila za izbor, podaljšanje mandata in razrešitev izvršnega direktorja Europola in njegovih namestnikov.

(3)

Eno od mest namestnika izvršnega direktorja Europola velja za prosto na podlagi člena 3(1), točka (b), sklepa upravnega odbora Europola z dne 1. maja 2017 od 1. novembra 2022. Obvestilo o prostem delovnem mestu namestnika izvršnega direktorja Europola je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije31. oktobra 2022 (2).

(4)

V skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) 2016/794 ožji seznam kandidatov pripravi izbirna komisija, ki jo ustanovi upravni odbor (v nadaljnjem besedilu: „izbirna komisija“). Izbirna komisija je 13. marca 2023 pripravila ustrezno obrazloženo poročilo in ga predložila upravnemu odboru.

(5)

Na podlagi poročila izbirne komisije in v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 ter sklepom upravnega odbora z dne 1. maja 2017 je upravni odbor 22. marca 2023 izdal obrazloženo mnenje o imenovanju novega namestnika izvršnega direktorja Europola, v katerem je Svetu predložil ožji seznam treh kandidatov, primernih za to delovno mesto.

(6)

Svet je 24. aprila 2023 za novega namestnika izvršnega direktorja Europola izbral Ștefan-Andrei LINȚĂ in o izboru obvestil Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: odbor LIBE), ki je pristojni odbor za namene člena 54(2), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2016/794.

(7)

Ștefan-Andrei LINȚĂ je 23. maja 2023 nastopil pred Odborom LIBE. Odbor LIBE je 1. junija 2023 izdal mnenje v skladu s členom 54(2), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2016/794 –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bil imenovan Peter KURZ, se bo 3. avgusta 2023 sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(4)

Nemška vlada je za nadomestnega člana Odbora regij od 1. septembra 2023 do konca trenutnega mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Wolframa LEIBEJA, izvoljenega predstavnika lokalne skupnosti, Oberbürgermeister der Stadt Trier (župan Trierja) –

(1)

Nemčija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 10. novembra 2022, vložila zahtevo za dovoljenje za posebni ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES, da bi uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov za vse transakcije, izvedene med davčnimi zavezanci s sedežem na ozemlju Nemčije (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(2)

Nemčija je v dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 8. februarja 2023, navedla zahtevani datum začetka veljavnosti posebnega ukrepa, tj. 1. januar 2025.

(3)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES z dopisi z dne 22. februarja 2023 zahtevo posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 23. februarja 2023 je Komisija uradno obvestila Nemčijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(4)

Nemčija namerava kot prvi korak pri izvajanju sistema poročanja na podlagi transakcij uvesti posebni ukrep. Tak sistem poročanja bi bil koristen v boju proti goljufijam in utajam na področju davka na dodano vrednost (DDV). Davčnim organom bi omogočil pravočasno in samodejno preverjanje skladnosti med prijavljenim in dolgovanim DDV. V primeru takih neskladnosti bi sistem poročanja na podlagi transakcij omogočil njihovo zgodnje odkrivanje in preverjanje. Nemčija tudi pričakuje, da zaradi pravočasnega dostopa do podatkov na računu ne bi bila več potrebna bolj birokratska zahteva za predložitev računov s strani davčnih organov, kar bi pospešilo in olajšalo boj proti goljufijam na področju DDV.

(5)

Nemčija meni, da uvedba posebnega ukrepa ne bi pretirano obremenila davčnih zavezancev, saj je v Nemčiji v mnogih gospodarskih sektorjih izdajanje elektronskih računov že uveljavljena praksa, na področju javnega naročanja pa je obvezno. Poleg tega bi posebni ukrep davčnim zavezancem koristil z digitalizacijo postopkov in zmanjšanjem njihovega upravnega bremena. Uporaba elektronskih računov bi nenazadnje omogočila dolgoročne prihranke zaradi opustitve papirnatih računov ter s tem zmanjšala stroške njihovega izdajanja, pošiljanja, obdelovanja in shranjevanja.

(6)

Komisija je 8. decembra 2022 sprejela predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV za digitalno dobo. Komisija predlaga spremembo člen 218 in črtanje člen 232 Direktive 2006/112/ES. Zato je možno, da bo direktiva o spremembi navedenih členov sprejeta, kar bi državam članicam omogočilo uvedbo obveznega izdajanja elektronskih računov ter odpravilo potrebo, da zahtevajo nadaljnje posebne ukrepe za odstopanja od Direktive 2006/112/ES. Zato se ta sklep od datuma, od katerega bi morale države članice uporabljati nacionalne določbe za prenos direktive o spremembi navedenih členov, ne bi smel več uporabljati.

(7)

Glede na široko področje uporabe in novost posebnega ukrepa je pomembno oceniti njegov učinek na boj proti goljufijam in utajam na področju DDV ter na davčne zavezance. Če bi torej Nemčija menila, da je treba posebni ukrep podaljšati, bi morala Komisiji skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo, ki bi vključevalo oceno posebnega ukrepa z vidika njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi pobiranja DDV.

(8)

Posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico pridobiteljev, da v primeru transakcij znotraj Skupnosti prejmejo račun v papirnati obliki.

(9)

Posebni ukrep bi moral biti časovno omejen, da se omogoči ocena njegove primernosti in učinkovitosti glede na njegove cilje.

(10)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen časovno in tudi z vidika področja uporabe. Poleg tega ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(11)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

(1)

Italiji je bilo z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2015/1401 (2) do 31. decembra 2017 dovoljeno, da zahteva, da javni organi davek na dodano vrednost, dolgovan za njim namenjene dobave, plačajo na ločen in blokiran bančni račun davčnih organov (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep je pomenil odstopanje od členov 206 in 226 Direktive 2006/112/ES v zvezi s plačilom DDV in pravili o izdajanju računov.

(2)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2017/784 (3) je bilo Italiji dovoljeno, da posebni ukrep uporablja do 30. junija 2020, področje uporabe posebnega ukrepa pa je bilo razširjeno, da je vključevalo dobave nekaterim podjetjem, ki so pod nadzorom javnih organov, ter podjetjem, ki kotirajo na borzi in so vključena v indeks Financial Times Stock Exchange Milano Indice di Borsa (v nadaljnjem besedilu: FTSE MIB). Posebni ukrep je bil naknadno z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2020/1105 (4) podaljšan do 30. junija 2023.

(3)

Italija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 26. septembra 2022, vložila zahtevo, da se dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa podaljša do 31. decembra 2026. Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 8. maja 2023, je Italija vložila zahtevo, da se od 1. julija 2025 področje uporabe posebnega ukrepa omeji na dobave blaga in storitev javnim organom in nekaterim podjetjem, ki so pod nadzorom javnih organov.

(4)

V skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija zahtevo Italije posredovala drugim državam članicam z dopisom z dne 11. maja 2023. Komisija je z dopisom z dne 12. maja 2023 uradno obvestila Italijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(5)

Posebni ukrep je del svežnja ukrepov, ki jih je Italija uvedla za preprečevanje davčnih goljufij in utaj. Ta sveženj ukrepov, vključno z obveznostjo izdajanja elektronskih računov, kakor je bila dovoljena z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/593 (5), je nadomestil druge nadzorne ukrepe in italijanskim davčnim organom omogoča, da navzkrižno preverijo različne operacije, ki jih prijavljajo davčni zavezanci, in spremljajo njihova plačila DDV.

(6)

Italija meni, da v okviru svežnja izvedenih ukrepov obvezno izdajanje elektronskih računov skrajša obdobje, ki ga davčni organi potrebujejo, da bi izvedeli za morebitno davčno goljufijo ali utajo. Vendar Italija obenem meni, da bi lahko bila ob odsotnosti mehanizma deljenega plačila, ki ga uvaja posebni ukrep, izterjava dolgovanih zneskov DDV od davčnih zavezancev vpletenih v davčne goljufije ali utaje po opravljenem navzkrižnem preverjanju nemogoča, če bi ti medtem postali plačilno nesposobni. Zato se je izkazalo, da je mehanizem deljenega plačila kot predhodni ukrep zelo učinkovit in dopolnjuje izdajanje elektronskih računov, pri katerem pa gre za naknadni ukrep.

(7)

Italija se je večkrat zavezala, da si za obnovo posebnega ukrepa ne bo več prizadevala, ko bo sveženj ukrepov v celoti izveden. Vendar meni, da bi bilo treba posebni ukrep glede na njegovo učinkovitost in njegove sinergije z drugimi uporabljenimi ukrepi, zlasti z obveznim izdajanjem elektronskih računov, podaljšati, da se prepreči nazadovanje pri prizadevanjih za zmanjšanje skupne razlike med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim zneskom v Italiji. Da pa bi Italija vendarle izpolnila svojo zavezo o postopni odpravi posebnega ukrepa, je svojo zahtevo spremenila tako, da je od 1. julija 2025 iz področja uporabe posebnega ukrepa izključila dobave blaga in storitev podjetjem, ki kotirajo in borzi in so vključena v FTSE MIB. Navedeni časovni okvir bo davčnim zavezancem, ki jih zadeva omejitev področja uporabe posebnega ukrepa, omogočil, da uvedejo ustrezne operativne prilagoditve. To bo italijanskim davčnim organom omogočilo tudi, da spremljajo učinkovitost posebnega ukrepa in ustrezno ocenijo morebitne alternativne ukrepe.

(8)

Eden od učinkov posebnega ukrepa je, da dobavitelji, ki so davčni zavezanci, DDV, ki so ga plačali za dobavljene izdelke ali storitve, ne morejo izravnati z DDV, ki so ga prejeli od svojih strank. Ti dobavitelji so lahko ves čas v položaju upnika in bodo morda morali od davčninh organov zahtevati dejansko vračilo DDV, ki so ga plačali za dobavljene izdelke ali storitve. Po informacijah, ki jih je predložila Italija, so davčni zavezanci, ki izvajajo transakcije, za katere se uporablja posebni ukrep, prednostno upravičeni do prejetja plačila ustreznih dobropisov DDV, v mejah kreditnega limita, ki izhaja iz takih transakcij. Navedena praksa pomeni, da se zahteve za vračilo, povezane z posebnim ukrepom, obravnavajo prednostno med fazo predhodne preiskave in kadar so plačani zneski, dolgovani za neprednostna vračila.

(9)

Zaprošeno nadaljnje podaljšanje dovoljenja za uporabo posebnega ukrepa bi moralo biti časovno omejeno, da se omogoči izvedba ocene primernosti in učinkovitosti posebnega ukrepa. Dovoljenje za uporabo posebnega ukrepa bi se torej moralo podaljšati do 30. junija 2026. To bi zagotovilo dovolj časa za oceno učinkovitosti ukrepov, ki jih Italija izvaja z namenom zmanjšanja davčnih utaj v zadevnih sektorjih.

(10)

Da se zagotovi nujno nadaljnje ukrepanje v okviru posebnega ukrepa, zlasti pa, da se oceni učinek na vračila DDV davčnim zavezancem, ki jih zajema posebni ukrep, bi od Italije morali zahtevati, da Komisiji do septembra 2024 predloži poročilo. To poročilo bi moralo obravnavati splošno stanje vračil DDV davčnim zavezancem, zlasti pa povprečni čas, potreben za ta vračila, ter učinkovitost posebnega ukrepa in morebitnih drugih ukrepov, ki jih Italija izvaja z namenom zmanjšanja davčnih utaj v zadevnih sektorjih. To poročilo bi moralo vsebovati tudi seznam teh ukrepov, skupaj z datumom začetka njihove veljavnosti.

(11)

Posebni ukrep je sorazmeren z želenimi cilji, saj je časovno omejen in zadeva le sektorje, ki so z vidika davčnih utaj zelo problematični. Poleg tega posebni ukrep ne ustvarja tveganja, da bi davčna utaja prešla na druge sektorje ali druge države članice.

(12)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih v fazi končne potrošnje, in ne bo imel nobenega negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.

(13)

Da se zagotovi doseganje ciljev posebnega ukrepa, vključno z neprekinjeno uporabo posebnega ukrepa, in da se zagotovi pravna varnost v zvezi z davčnim obdobjem, je primerno, da se odobri dovoljenje za podaljšanje posebnega ukrepa z učinkom od 1. julija 2023. Ker je Italija 26. septembra 2022 zahtevala, da se dovoljenje za posebni ukrep podaljša in da se pravna ureditev, določena v njenem nacionalnem pravu, od 1. julija 2023 še naprej uporabljala na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/784, so legitimna pričakovanja zadevnih oseb ustrezno upoštevana.

(14)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/784 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Romunija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 14. januarja 2022, zahtevala dovoljenje za posebni ukrep, ki odstopa od členov 178, 218 in 232 Direktive 2006/112/ES, da bi uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov za vse transakcije, izvedene med davčnimi zavezanci s sedežem na ozemlju Romunije (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep je zahtevala za obdobje od 1. julija 2022 do 31. decembra 2025.

(2)

Romunija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 30. septembra 2022, slednjo uradno obvestila, da zahtevano odstopanje od člena 178 Direktive 2006/112/ES ni več potrebno. Poleg tega je Romunija zahtevala, da se dovoljenje odobri za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2026 namesto za prvotno zahtevano obdobje.

(3)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES z dopisi z dne 8. decembra 2022 zahtevo Romunije predložila drugim državam članicam. Z dopisom z dne 9. decembra 2022 je Komisija uradno obvestila Romunijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(4)

Romunija je navedla, da bi obvezno izdajanje elektronskih računov za transakcije med davčnimi zavezanci s sedežem v Romuniji skupaj z obveznostjo poročanja podatkov o navedenih transakcijah davčnim organom prineslo koristi v boju proti goljufijam in utajam na področju davka na dodano vrednost (DDV). To bi davčni organom omogočilo, da pravočasno in samodejno preverijo skladnosti med prijavljenim DDV in dolgovanim DDV. S takim samodejnim preverjanjem bi se znatno izboljšale analitične sposobnosti romunskih davčnih organov. Poleg tega bi se z uvedbo obveznega izdajanja elektronskih računov zagotovilo tudi močno orodje za sledenje verigam goljufij na področju DDV v realnem času, kar bi davčnim organom omogočilo takojšnje ukrepanje, da bi odkrili in ustavili davčne zavezance, ki sodelujejo v takih goljufivih dejavnostih.

(5)

Romunija meni, da bi uvedba posebnega ukrepa zaradi digitalizacije postopkov izdajanja računov in zmanjšanja upravnega bremena koristila tudi davčnim zavezancem, hkrati pa bo zagotovila pravično konkurenčno okolje za davčne zavezance. Digitalizacija postopkov izdajanja računov bi za davčne zavezance pomenila hitrejša plačila, prihranke pri stroških pošiljanja, hitro in cenovno ugodno obdelavo podatkov na računih in nižje stroške arhiviranja. Uvedba posebnega ukrepa bi privedla do odprave sedanje obveznosti sporočanja informacij o domačih dobavah, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za davčne zavezance.

(6)

Komisija je 8. decembra 2022 sprejela predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV za digitalno dobo. Komisija predlaga spremembo člena 218 in črtanje člena 232 Direktive 2006/112/ES. Zato je možno, da bo direktiva o spremembi navedenih členov sprejeta, kar bi državam članicam omogočilo uvedbo obveznega izdajanja elektronskih računov ter odpravilo potrebo, da zahtevajo nadaljnje posebne ukrepe za odstopanja od Direktive 2006/112/ES. Zato se ta sklep od datuma, od katerega bi morale države članice uporabljati nacionalne določbe za prenos direktive o spremembi navedenih členov, ne bi smel več uporabljati.

(7)

Glede na široko področje uporabe in novost posebnega ukrepa je pomembno oceniti njegov učinek na boj proti goljufijam in utajam na področju DDV ter na davčne zavezance. Če bi torej Romunija menila, da je treba posebni ukrep podaljšati, bi morala Komisiji skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo, ki bi vključevalo oceno posebnega ukrepa z vidika njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi pobiranja DDV.

(8)

Ta posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico pridobiteljev, da pri transakcijah znotraj Skupnosti prejmejo papirnate račune.

(9)

Posebni ukrep bi moral biti časovno omejen, da se omogoči ocena njegove primernosti in učinkovitosti glede na njegove cilje.

(10)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen tako časovno kot z vidika področja uporabe. Poleg tega ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(11)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih v fazi končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

(1)

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

V primeru izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih obstaja resno tveganje za širjenje navedene bolezni med drugimi divjimi prašiči in v obrate gojenih prašičev.

(3)

Delegirana uredba Komisije 2020/687 (2) dopolnjuje pravila za obvladovanje bolezni s seznama iz člena 9(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2016/429, ki so opredeljene kot bolezni kategorij A, B in C v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882 (3). Zlasti členi 63 do 66 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določajo nekatere ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru uradne potrditve izbruha bolezni kategorije A pri divjih živalih, vključno z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih. Navedene določbe zlasti predvidevajo vzpostavitev okuženega območja ter prepovedi premikov divjih živali vrst s seznama in njihovih proizvodov živalskega izvora.

(4)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/594 (4) določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni v zvezi z afriško prašičjo kugo. Natančneje, člen 3, točka (b), navedene izvedbene uredbe v primeru izbruha navedene bolezni pri divjih prašičih na območju države članice določa vzpostavitev okuženega območja v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687. Poleg tega člen 6 navedene izvedbene uredbe določa, da je treba navedeno območje uvrstiti na seznam v delu II Priloge I k navedeni uredbi kot območje z omejitvami II ter da se okuženo območje, vzpostavljeno v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, brez odlašanja prilagodi tako, da obsega najmanj zadevno območje z omejitvami II. Posebni ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe (EU) 2023/594 med drugim vključujejo prepovedi premikov pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II, in proizvodov iz njih izven navedenih območij z omejitvami.

(5)

Hrvaška je 13. julija 2023 Komisijo obvestila o potrditvi enega izbruha afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v Karlovački županiji. Zato je pristojni organ navedene države članice vzpostavil okuženo območje v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687 in Izvedbeno uredbo (EU) 2023/594.

(6)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju s Hrvaško opredeliti okuženo območje afriške prašičje kuge v navedeni državi članici.

(7)

Da bi preprečili nadaljnje širjenje afriške prašičje kuge, dokler se navedeno območje na Hrvaškem, kjer je prišlo do izbruhov pri divjih prašičih, ne uvrsti na seznam v delu II Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2023/594 kot območje z omejitvami II, bi se morali posebni ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz navedene uredbe, ki se uporabljajo za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II, in proizvodov iz njih izven navedenih območij, uporabljati tudi za premike navedenih pošiljk z okuženega območja, ki ga vzpostavi Hrvaška po zadnjem izbruhu, in sicer poleg ukrepov iz členov 63 do 66 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

(8)

V skladu s tem bi moralo biti navedeno okuženo območje uvrščeno na seznam v Prilogi k temu sklepu in bi zanj morali veljati posebni ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge, ki se uporabljajo za območja z omejitvami II iz Izvedbene uredbe (EU) 2023/594. Vendar zaradi epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo in ob upoštevanju povečanega neposrednega tveganja za nadaljnje širjenje bolezni premiki pošiljk gojenih prašičev in proizvodov iz njih z okuženega območja v skladu z navedeno izvedbeno uredbo v druge države članice in tretje države ne bi smeli biti dovoljeni. Trajanje vzpostavitve okuženega območja bi moralo biti prav tako določeno v tem sklepu.

(9)

Da bi ublažili tveganje zaradi nedavnega izbruha afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Hrvaškem, bi bilo treba s tem sklepom določiti, da Hrvaška do izteka veljavnosti tega sklepa ne bi smela dovoliti premikov pošiljk prašičev, gojenih na okuženem območju, in proizvodov iz njih v druge države članice in tretje države.

(10)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da se ukrepi, določeni v tem izvedbenem sklepu, začnejo izvajati čim prej.

(11)

Zato bi bilo treba do sprejetja mnenja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo vzpostaviti okuženo območje na Hrvaškem in ga uvrstiti na seznam v Prilogi k temu sklepu ter opredeliti trajanje vzpostavitve okuženega območja.

(12)

Ta sklep se ponovno pregleda na naslednji seji Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 25(2) Direktive (EU) 2017/2397 morajo države članice v podatkovni zbirki Komisije zanesljivo in brez odlašanja zabeležiti potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike za izvajanje, izvrševanje in ocenjevanje navedene direktive, ohranjanje varnosti, enostavno plovbo ter statistične namene, pa tudi za lažjo izmenjavo informacij med organi, ki izvajajo navedeno direktivo. Komisija je v ta namen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/473 (2) vzpostavila evropsko zbirko podatkov o posadkah za potrdila o usposobljenosti in pomorske knjižice ter evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih za ladijske dnevnike.

(2)

Člen 25(2) Direktive (EU) 2017/2397 in člen 1 Delegirane uredbe (EU) 2020/473 poleg tega določata, da je treba informacije v zvezi s potrdili o usposobljenosti, pomorskimi knjižicami in ladijskimi dnevniki, priznanimi v skladu s členom 10(2) Direktive (EU) 2017/2397, vključiti v podatkovne zbirke Komisije. Člen 10(2) Direktive (EU) 2017/2397 se nanaša na potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijske dnevnike, ki so bili izdani v skladu s Pravilnikom o osebju, ki pluje po Renu (3), in veljajo na celinskih plovnih poteh Unije, če so zahteve iz navedenega pravilnika enake zahtevam iz Direktive (EU) 2017/2397 in če tretja država izdajateljica v svoji jurisdikciji priznava dokumente Unije, izdane na podlagi Direktive (EU) 2017/2397.

(3)

Švica izdaja potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijske dnevnike v skladu s Pravilnikom o osebju, ki pluje po Renu, na podlagi zahtev, ki so enake zahtevam iz Direktive (EU) 2017/2397, ter v svoji jurisdikciji priznava ustrezne dokumente Unije, zato ta švicarska potrdila o usposobljenosti veljajo na celinskih plovnih poteh Unije v skladu s členom 10(2) Direktive (EU) 2017/2397.

(4)

Na podlagi člena 2.01 Pravilnika o osebju, ki pluje po Renu, sprejetega v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2022/1912 (4), mora Švica vsa potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike, ki jih izdajo pristojni organi, ter v njih vsebovane podatke vključiti v nacionalni register, ki ga vodi v skladu s členom 25 Direktive (EU) 2017/2397, ter svoje nacionalne registre povezati z registrom, ki ga vodi Komisija v skladu z zahtevami iz Delegirane uredbe (EU) 2020/473.

(5)

Švica je 20. oktobra 2021 Komisiji predložila zahtevo za odobritev dostopa do podatkovnih zbirk Komisije.

(6)

V skladu s členom 25(4) Direktive (EU) 2017/2397 se lahko organom tretjih držav, ki izdajajo potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijske dnevnike na podlagi Pravilnika o osebju, ki pluje po Renu, odobri dostop do podatkovne zbirke, če je to potrebno za namene iz člena 25(2) Direktive (EU) 2017/2397, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve o varstvu osebnih podatkov iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlament in Sveta (5), da tretja država ne omejuje dostopa držav članic ali Komisije do svoje ustrezne podatkovne zbirke in da Komisija zagotovi, da tretja država ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji brez izrecnega pisnega dovoljenja Komisije in pod pogoji, ki jih določi Komisija.

(7)

Komisija je potrdila, da Švica zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov (6). Poleg tega je Švica z uradnim dopisom zagotovila, da bo odobrila dostop do svojih ustreznih podatkovnih zbirk ter da ne bo posredovala nobenih podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji brez izrecnega pisnega dovoljenja Komisije in pod pogoji, ki jih določi Komisija.

(8)

Dostop do podatkovnih zbirk Komisije je potreben za namene iz člena 25(2) Direktive (EU) 2017/2397, tj. za izvajanje, izvrševanje in ocenjevanje Direktive, ohranjanje varnosti, enostavno plovbo in statistične namene ter lažjo izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

(9)

Ob upoštevanju, da člani posadke s švicarskimi kvalifikacijami redno plujejo po celinskih plovnih poteh Unije in da morajo potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijski dnevniki, ki jih izda Švica, izpolnjevati zahteve, enake zahtevam iz Direktive (EU) 2017/2397, je potrebna izmenjava ustreznih informacij med državami članicami in Švico za izvajanje, izvrševanje in ocenjevanje Direktive (EU) 2017/2397 ter zagotavljanje neprekinjene varne in zakonite plovbe po celinskih plovnih poteh Unije. Odobritev dostopa Švici do evropske zbirke podatkov o posadkah in evropske zbirke podatkov o ladijskih trupih bo poleg tega Komisiji omogočila, da vodi popoln register ustreznih podatkov o posadkah, ter bo koristna v statistične namene. Zato je treba za namene iz člena 25(2) Direktive (EU) 2017/2397 pristojnim organom Švice odobriti dostop do evropske zbirke podatkov o posadkah in evropske zbirke podatkov o ladijskih trupih.

(10)

Po oceni zahteve Švice Komisija meni, da je primerno, da se švicarskim organom odobri dostop do evropske zbirke podatkov o posadkah in evropske zbirke podatkov o ladijskih trupih –

(1)

Svet je 31. marca 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/472, s katerim je vzpostavil in začel vojaško operacijo Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) za obdobje do 31. marca 2021.

(2)

V členu 8(3) Sklepa (SZVP) 2020/472 je določeno, da se ne glede na to obdobje odobritev operacije ponovno potrdi vsake štiri mesece in da Politični in varnostni odbor operacijo podaljša, razen če ima uporaba pomorskih zmogljivosti operacije spodbujevalni učinek na migracije na podlagi utemeljenih dokazov, zbranih v skladu z merili, določenimi v načrtu delovanja.

(3)

Svet je 20. marca 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/653 (2), s katerim je bila operacija podaljšana do 31. marca 2025, pri čemer se zanjo uporablja enak postopek ponovne potrditve.

(4)

Poveljnik operacije je zagotavljal mesečna poročila o spodbujevalnih dejavnikih.

(5)

Odobritev operacije bi bilo treba ponovno potrditi za 11. štirimesečno podobdobje njenega mandata in operacijo skladno s tem podaljšati –

1.

2.

1.

2.

3.

4.