(1)

Svet je 24. februarja 2023 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2023/420 (2), ki določa posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001 (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(2)

Svet je, kjer je bilo to praktično izvedljivo, vsem osebam, skupinam in subjektom podal utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam.

(3)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil te osebe, skupine in subjekte, da lahko od njega zahtevajo utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam, če jim ta še ni bila sporočena.

(4)

Svet je seznam pregledal, kot to zahteva člen 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001. Pri opravljanju tega pregleda je upošteval pripombe, ki so mu jih predložile zadevne osebe, skupine in subjekti, in posodobljene informacije, ki jih je prejel od pristojnih nacionalnih organov, glede statusa posameznikov in subjektov, uvrščenih na sezname na nacionalni ravni.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP (3) sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti s seznama, v katerih je ugotovljeno, da so bili vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(6)

Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) 2023/420 pa razveljaviti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2023/194 (1) določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Celotne dovoljene ulove (TAC), določene z Uredbo (EU) 2023/194, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali objava znanstvenega mnenja in izidi posvetovanj s tretjimi državami.

(2)

Uredba (EU) 2023/194 določa začasni TAC za severno kozico (Pandalus borealis) v vodah Unije in norveških vodah razdelka ICES 3a za leto 2023. Unija in Norveška sta se posvetovali o ravni TAC za severno kozico v razdelkih ICES 3a in 4a vzhodno za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024. Navedena posvetovanja so potekala na podlagi stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 12. junija 2023. Unija in Norveška sta se 29. junija 2023 dogovorili o TAC 6 076 ton v razdelkih ICES 3a in 4a vzhodno, od katerih se 4 253 ton dodeli razdelku ICES 3a. Navedena raven TAC ustreza ravni iz mnenja ICES za navedeni stalež za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, če bi mnenje temeljilo na predpostavki, da ribolovne možnosti v prvi polovici leta 2023 niso bile v celoti izkoriščene in da 1. julija 2023 900 ton ni bilo ulovljenih. Glede na podatke o ulovu, ki sta jih predložili Unija in Norveška, ta poznejša predpostavka ustreza ravni izkoriščenosti ribolovnih možnosti 1. julija 2023. Za prehod z določitve TAC za severno kozico v razdelku ICES 3a dvakrat letno na enkrat letno: (i) bi bilo treba začasni TAC za navedeni stalež za leto 2023 nadomestiti z dokončnim TAC za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2023 na ravni, dogovorjeni z Norveško 17. marca 2023, in (ii) bi bilo treba TAC za navedeni stalež za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 določiti na ravni, dogovorjeni z Norveško 29. junija 2023.

(3)

Uredbo (EU) 2023/194 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da bi se ribolov lahko nadaljeval, bi morala ta uredba začeti veljati nemudoma.

(5)

Določbe te uredbe v zvezi z ribolovnimi možnostmi za severno kozico bi se morale uporabljati od 1. januarja 2023 oziroma 1. julija 2023. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj so zadevne ribolovne možnosti bodisi večje bodisi še niso bile izčrpane –

(1)

Tema „uporaba IKT in e-trgovanje“ zagotavlja podatke, ki jih digitalni kompas potrebuje v okviru digitalnega desetletja EU za spremljanje digitalnih ciljev EU za leto 2030, na primer kazalnik digitalne intenzivnosti, ki odraža digitalno preobrazbo podjetij. Zagotavlja tudi informacije za različne druge politike Unije, povezane z digitalno uspešnostjo Evrope in prednostno nalogo Evropske komisije – Evropa, pripravljena na digitalno dobo.

(2)

Da bi lahko ocenili kakovost podatkov o uporabi IKT in e-trgovanju ter zagotovili njihovo primerljivost in usklajenost, je treba pred objavo podatkov predložiti poročila o metapodatkih in kakovosti.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

(1)

V skladu s členom 44(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 lahko države članice od 16. oktobra do 30. novembra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil, pred 1. decembrom pa lahko izplačajo predplačila v višini do 75 % za intervencije za razvoj podeželja na osnovi površin in živali v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Zaradi pandemije COVID-19, njenega vpliva na prehranske verige ter zvišanja cen energije in kmetijskih vložkov od jeseni 2021 je kmetijski sektor pod pritiskom. Poleg tega je ruska invazija na Ukrajino poslabšala razmere in dodatno negativno vplivala na kmetijski sektor. Cene vložkov, kot so stroški energije, gnojil in krme, so se znatno povečale v vseh kmetijskih sektorjih.

(3)

Zato se je delež stroškov energije in gnojil v skupni vmesni potrošnji leta 2022 znatno povečal, pri čemer je bilo največje povečanje opaženo za poljščine in kmetije s trajnimi nasadi, v obeh primerih zaradi njihove izpostavljenosti stroškom gnojil. Cene gnojil so še vedno na rekordno visoki ravni. Iz podatkov je razvidno, da so se kmetje odzvali z zmanjšanjem porabe gnojil, kar ima negotove negativne posledice za donos ter kakovost živil in krme.

(4)

Cene drugih vložkov za kmete in nosilce dejavnosti v prehranski verigi v Uniji, kot so na primer fitofarmacevtska sredstva in zdravljenje živali, stroji in embalaža, so se zvišale v skladu s splošno inflacijo.

(5)

Nedavno so se cene večine primarnih kmetijskih proizvodov, kot so žita, oljnice in mlečni izdelki, znatno znižale. V nekaterih državah članicah so razmere še posebej težke, saj se je razmerje med vhodnimi cenami in cenami primarnih proizvodov poslabšalo.

(6)

Te okoliščine lahko skupaj z nedavnimi neugodnimi vremenskimi pojavi v nekaterih regijah, kot so huda suša in poplave, kmetijskim proizvajalcem povzročijo likvidnostne težave. Za reševanje teh likvidnostnih težav bi bilo treba državam članicam dovoliti plačilo povečanih predplačil za leto zahtevka 2023.

(7)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada in Odbora za skupno kmetijsko politiko –

(1)

V skladu s členom 104(1), drugi pododstavek, točka (a)(iv), Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se člen 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013 še naprej uporablja, kar zadeva EKSRP v zvezi z izdatki, ki so jih imeli upravičenci, in plačili, ki jih je plačilna agencija plačala v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

V skladu s členom 75(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko države članice izplačajo predplačila v višini do 75 % za podporne ukrepe za razvoj podeželja na površino in žival v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013.

(3)

Zaradi pandemije COVID-19, njenega vpliva na prehranske verige ter zvišanja cen energije in kmetijskih vložkov od jeseni 2021 je kmetijski sektor pod pritiskom. Poleg tega je ruska invazija na Ukrajino poslabšala razmere in dodatno negativno vplivala na kmetijski sektor. Cene vložkov, kot so stroški energije, gnojil in krme, so se znatno povečale v vseh kmetijskih sektorjih.

(4)

Zato se je delež stroškov energije in gnojil v skupni vmesni potrošnji leta 2022 znatno povečal, pri čemer je bilo največje povečanje opaženo za poljščine in kmetije s trajnimi nasadi, v obeh primerih zaradi njihove izpostavljenosti stroškom gnojil. Cene gnojil so še vedno na rekordno visoki ravni. Iz podatkov je razvidno, da so se kmetje odzvali z zmanjšanjem porabe gnojil, kar ima negotove negativne posledice za donos ter kakovost živil in krme.

(5)

Cene drugih vložkov za kmete in nosilce dejavnosti v prehranski verigi v Uniji, kot so na primer fitofarmacevtska sredstva in zdravljenje živali, stroji in embalaža, so se zvišale v skladu s splošno inflacijo.

(6)

Nedavno so se cene večine primarnih kmetijskih proizvodov, kot so žita, oljnice in mlečni izdelki, znatno znižale. V nekaterih državah članicah so razmere še posebej težke, saj se je razmerje med vhodnimi cenami in cenami primarnih proizvodov poslabšalo.

(7)

Te okoliščine lahko skupaj z nedavnimi neugodnimi vremenskimi pojavi v nekaterih regijah, kot so huda suša in poplave, kmetijskim proizvajalcem povzročijo likvidnostne težave. Za reševanje teh likvidnostnih težav bi bilo treba državam članicam dovoliti plačilo povečanih predplačil za leto zahtevka 2023 za ukrepe za razvoj podeželja na površino in žival.

(8)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada in Odbora za skupno kmetijsko politiko –

(1)

Uredba Komisije (EU) 2023/915 (2) določa mejne vrednosti kadmija v različnih živilih.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 30. januarja 2009 sprejela znanstveno mnenje o kadmiju v živilih (3). Agencija je ugotovila, da je kadmij predvsem strupen za ledvice, zlasti za celice proksimalnega tubula, kjer se sčasoma kopiči in lahko povzroči ledvično disfunkcijo. Zaradi strupenih učinkov kadmija na ledvice je Agencija določila dopustni tedenski vnos kadmija v višini 2,5 μg/kg telesne teže. Agencija je nadalje ugotovila, da je povprečna izpostavljenost odraslih po vsej Uniji blizu dopustnega tedenskega vnosa ali ga nekoliko presega. Poleg tega je ugotovila, da je lahko dopustni tedenski vnos pri podskupinah, kot so vegetarijanci, otroci, kadilci in ljudje, ki živijo na zelo onesnaženih območjih, za približno dvakrat presežen. Agencija je zato sklenila, da je treba zmanjšati trenutno izpostavljenost kadmiju na ravni prebivalstva. Na podlagi navedenega znanstvenega mnenja je Agencija 17. januarja 2012 izdala znanstveno poročilo, v katerem je potrdila, da bi lahko izpostavljenost otrok in odraslih pri 95. percentilu presegla orientacijske vrednosti na podlagi zdravstvenih razlogov (4).

(3)

Ob upoštevanju znanstvenega mnenja in znanstvenega poročila Agencije so bile z Uredbo Komisije (EU) št. 488/2014 določene nove mejne vrednosti za kadmij v otroški hrani in čokoladnih/kakavovih proizvodih (5). Sprejeto je bilo Priporočilo Komisije 2014/193/EU (6), v katerem so bile države članice pozvane, naj zagotovijo, da se razpoložljive metode za zmanjšanje prisotnosti predstavijo in oglašujejo kmetom ter začnejo ali nadaljujejo izvajati, naj redno spremljajo napredek izvedenih ukrepov za zmanjšanje prisotnosti z zbiranjem podatkov o prisotnosti kadmija v živilih in naj podatke, zlasti o ravneh kadmija, ki so blizu mejnim vrednostim ali pa jih presegajo, sporočijo do februarja 2018.

(4)

Na podlagi podatkov o prisotnosti, zbranih po izvedbi ukrepov za zmanjšanje prisotnosti, so bile z Uredbo Komisije (EU) 2021/1323 (7) mejne vrednosti kadmija znižane v številnih živilih.

(5)

Od objave Uredbe (EU) 2021/1323 so na voljo novi podatki o prisotnosti za užitno ostrico in nekatere redkeje uživane vrste gojenih gob.

(6)

Mejna vrednost kadmija v redkvah, ki je bila z Uredbo (EU) 2021/1323 znižana z 0,10 na 0,020 mg/kg, se uporablja za užitno ostrico. Ta mejna vrednost je bila znižana na podlagi takrat razpoložljivih podatkov o prisotnosti za najpogosteje uživane vrste v skupini proizvodov „redkev“ (Raphanus sativus var. sativus). Vendar so v vmesnem času postali dostopni novejši podatki o prisotnosti prav za užitno ostrico, ki kažejo, da užitna ostrica vsebuje višje koncentracije kadmija kot druge redkve. Zato je postalo jasno, da mejna vrednost, določena za kadmij v užitni ostrici, ni v skladu z načelom „tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov“. Poleg tega je zaradi majhnega obsega uživanja užitne ostrice njen prispevek k izpostavljenosti potrošnikov kadmiju omejen.

(7)

Z Uredbo (EU) 2021/1323 so bile mejne vrednosti za gojene gobe znižane z 0,20 mg/kg za Agaricus bisporus, Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus in z 1,0 mg/kg za druge gojene gobe na 0,15 mg/kg za Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus in na 0,050 mg/kg za vse druge gojene gobe, vključno z Agaricus bisporus. Mejna vrednost za gojene gobe, razen Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus, je bila znižana na podlagi takrat razpoložljivih podatkov o prisotnosti za najpogosteje uživane vrste iz te skupine proizvodov (Agaricus bisporus). Vendar so v vmesnem času postali dostopni novejši podatki o prisotnosti za določene vrste gojenih gob, ki se uživajo redkeje kot Agaricus bisporus, Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus, ki kažejo, da te vsebujejo višje koncentracije kadmija kot Agaricus bisporus. Zato je postalo jasno, da mejna vrednost, določena za kadmij v gojenih gobah, razen Agaricus bisporus, Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus, ni v skladu z načelom „tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov“. Poleg tega vrste Agaricus bisporus, Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus predstavljajo glavni del skupne količine gob, ki se uživajo v Uniji, zato je prispevek drugih gojenih gob k izpostavljenosti potrošnikov kadmiju omejen.

(8)

Da bi upoštevali načelo „tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov“ in se izognili nesorazmernim stopnjam neskladnosti za užitno ostrico in gojene gobe, razen Agaricus bisporus, Lentinula edodes in Pleurotus ostreatus, hkrati pa ohranili visoko raven varnosti hrane, bi bilo treba zvišati mejne vrednosti za kadmij v navedenih vrstah.

(9)

Uredbo (EU) 2023/915 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2019 (2) je bil na podlagi predhodne ocene tveganja določen seznam zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(2)

Po predhodni oceni je na seznam v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 začasno uvrščenih 34 rodov in ena vrsta rastlin za saditev s poreklom iz tretjih držav kot zelo tveganih rastlin. Eden od rodov na seznamu je Malus Mill.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1213 (3) določa fitosanitarne ukrepe za vnos na ozemlje Unije nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so bili črtani iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019, toda za katere fitosanitarna tveganja še niso v celoti ocenjena. Razlog za to je, da en ali več škodljivih organizmov, katerih gostiteljice so navedene rastline, še ni vključenih na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 (4), vendar lahko izpolnjujejo pogoje za vključitev na ta seznam na podlagi nadaljnje popolne ocene tveganja.

(4)

Združeno kraljestvo (5) je 4. marca 2022 Komisiji predložilo zahtevek za izvoz v Unijo: do sedem let starih rastlin za saditev Malus sylvestris z golimi koreninami in največjim premerom 40 mm na spodnjem delu stebla ter do sedem let starih rastlin za saditev Malus sylvestris v rastnem substratu z največjim premerom 40 mm na spodnjem delu stebla (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline). Navedenemu zahtevku je bila priložena zadevna tehnična dokumentacija.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 24. maja 2023 sprejela znanstveno mnenje o oceni tveganja za zadevne rastline s poreklom iz Združenega kraljestva (6). Agencija je opredelila Colletotrichum aenigma, Meloidogyne mali, Eulecanium excrescens, Takahashia japonica, Tobacco ringspot virus, Tomato ringspot virus in Erwinia amylovora kot škodljive organizme za navedene rastline.

(6)

Agencija je ocenila ukrepe za zmanjšanje tveganja, opisane v dokumentaciji, za Colletotrichum aenigma, Meloidogyne mali, Eulecanium excrescens, Takahashia japonica, Tobacco ringspot virus in Tomato ringspot virus ter ocenila verjetnost nenapadenosti zadevnih rastlin z navedenimi škodljivimi organizmi. Ugotovila je, da je verjetnost, da so zadevne rastline nenapadene z navedenimi škodljivimi organizmi, velika. Glede Erwinia amylovora je Agencija ocenjevala, ali so izpolnjene posebne zahteve za vnos rastlin Malus Mill., razen plodov in semen, na določena varovana območja iz točke 9 Priloge X k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ter njihove premike po njih. Ugotovila je, da Združeno kraljestvo izpolnjuje navedene posebne zahteve.

(7)

Na podlagi navedenega mnenja se šteje, da je fitosanitarno tveganje pri vnosu zadevnih rastlin na ozemlje Unije zmanjšano na sprejemljivo raven, pod pogojem, da se uporabljajo ustrezni ukrepi za obravnavanje tveganja škodljivih organizmov v zvezi z navedenimi rastlinami.

(8)

Ukrepi, ki jih je Združeno kraljestvo opisalo v tehnični dokumentaciji, se štejejo za zadostne za zmanjšanje tveganja zaradi vnosa zadevnih rastlin na ozemlje Unije na sprejemljivo raven. Navedene ukrepe bi bilo zato treba sprejeti kot fitosanitarne uvozne zahteve za zagotovitev fitosanitarne zaščite ozemlja Unije pred vnosom zadevnih rastlin na ozemlje Unije.

(9)

Zato se zadevne rastline ne bi smele več šteti za zelo tvegane rastline.

(10)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2019 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Erwinia amylovora je v prilogah III in IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 navedena kot karantenski škodljivi organizem za varovano območje za nekatera varovana območja oz. kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo za preostalo ozemlje Unije. V točki 9 Priloge X k navedeni uredbi so določene posebne zahteve za preprečevanje vnosa škodljivega organizma na določena varovana območja in širjenja po njih. Tobacco ringspot virus in Tomato ringspot virus sta v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 navedena kot karantenska škodljiva organizma za Unijo.

(12)

Colletotrichum aenigma, Eulecanium excrescens in Takahashia japonica še niso vključeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Na voljo mora biti popolna ocena tveganja za navedene škodljive organizme, da se določi, ali navedeni škodljivi organizmi izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, zadevne rastline s poreklom iz Združenega kraljestva pa na seznam v Prilogi VII k navedeni uredbi skupaj z ustreznimi ukrepi.

(13)

Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1213 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Meloidogyne mali ni vključen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) je septembra 2017 (7) objavila analizo tveganja zaradi navedenega škodljivega organizma. Na podlagi razprav z državami članicami je bilo ugotovljeno, da se škodljivi organizem ne bi smel regulirati kot karantenski škodljivi organizem za Unijo ali kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo, saj se kljub temu, da je v nekaterih državah članicah prisoten že dalj časa brez ukrepov uradnega nadzora, njegovo fitosanitarno tveganje v teh državah članicah šteje za majhno. V zvezi z navedenim škodljivim organizmom zato niso potrebne nobene uvozne zahteve.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Na podlagi člena 8(1) Sklepa (SZVP) 2019/2110 je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja svetovalne misije Evropske unije v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUAM RCA), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

S Sklepom PVO (SZVP) 2022/1436 (2) je bil 25. avgusta 2022 José Manuel MARQUES DIAS imenovan za vodjo misije EUAM RCA od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.

(3)

Svet je 28. julija 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/1333 (3) o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/2110 in podaljšanju mandata EUAM RCA do 9. avgusta 2024.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se podaljša mandat Joséja Manuela MARQUESA DIASA kot vodje misije EUAM RCA za obdobje od 1. septembra 2023 do 9. avgusta 2024 –

(1)

Na podlagi člena 9(3) Sklepa (SZVP) 2023/162 je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejetje ustreznih sklepov o sprejetju predlaganih prispevkov tretjih držav k misiji EUMA.

(2)

Na podlagi priporočila poveljnika civilnih operacij v zvezi s predlaganim prispevkom Kanade k misiji EUMA bi bilo treba ta prispevek sprejeti in šteti za znatnega –

(1)

Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP (1).

(2)

Svet je 24. februarja 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/422 (2) o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)

V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP je treba v rednih obdobjih pregledovati imena oseb, skupin in subjektov s seznama, da se zagotovi utemeljenost njihovega ohranjanja na seznamu.

(4)

V tem sklepu je naveden izid pregleda, ki ga je Svet opravil v zvezi z osebami, skupinami in subjekti, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931/SZVP sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti s seznama, v katerih so ugotovili, da so bili ti vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(6)

Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Sklep (SZVP) 2023/422 pa razveljaviti –

(1)

Svet je 21. junija 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/1026 (1).

(2)

Organizacija za prepoved kemičnega orožja, ki je odgovorna za tehnično izvajanje dejavnosti iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2021/1026, je 18. maja 2023 zaprosila za podaljšanje obdobja za izvajanje navedenega sklepa za 12 mesecev, in sicer do 30. avgusta 2024.

(3)

Nadaljevanje izvajanja Sklepa (SZVP) 2021/1026 nima dodatnih finančnih posledic za obdobje do 30. avgusta 2024.

(4)

Sklep (SZVP) 2021/1026 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 11. marca 2002 sklenil, da imenuje posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Bosni in Hercegovini.

(2)

Svet je 8. avgusta 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/1340 (1) o imenovanju Johanna SATTLERJA za PPEU v Bosni in Hercegovini. Mandat PPEU je bil večkrat zapored podaljšan, nazadnje s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/1193 (2), izteče pa se 31. avgusta 2023.

(3)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev in določiti nov referenčni finančni znesek za obdobje od 1. septembra 2023 do 31. avgusta 2024.

(4)

PPEU bo mandat izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(1)

Svet je 31. julija 2014 sprejel Sklep 2014/512/SZVP (1).

(2)

Evropski svet je v svojih sklepih, sprejetih 29. in 30. junija 2023, znova poudaril, da obsoja vojno agresijo Rusije v Ukrajini, ki je očitna kršitev Ustanovne listine ZN, in opozoril, da Unija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeno neodtujljivo pravico do samoobrambe pred rusko agresijo. Evropski svet je tudi ostro obsodil namerno uničenje jezu pri hidroelektrarni Kahovka ter nezakonito deportacijo in preselitev ukrajinskih otrok in drugega civilnega prebivalstva v Rusijo in Belorusijo.

(3)

Dokler nezakonita dejanja Ruske federacije še naprej kršijo prepoved uporabe sile, ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, je ustrezno ohraniti v veljavi vse ukrepe, ki jih je uvedla Unija, in po potrebi sprejeti dodatne ukrepe. Zato bi bilo treba veljavnost Sklepa 2014/512/SZVP podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.

(4)

Sklep 2014/512/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 (1) vzpostavlja Evropski mirovni instrument (v nadaljnjem besedilu: Instrument), s katerim države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike financirajo ukrepe Unije za ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti na podlagi člena 21(2), točka (c), Pogodbe. Na podlagi člena 1(2) Sklepa (SZVP) 2021/509 se z Instrumentom financirajo zlasti ukrepi pomoči, kot so ukrepi za krepitev zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij na vojaškem in obrambnem področju.

(2)

Trenutna kriza v vzhodnih provincah Demokratične republike Kongo ima tragične posledice za človeška življenja, kar se bo še nadaljevalo, če ne bo dosežen trajen in celosten mir. Nenehna nestabilnost je povzročila eno najhujših in najdlje trajajočih humanitarnih kriz na svetu ter ustvarila tveganje, da bi to območje postalo oporišče za terorizem in mednarodne kriminalne združbe.

(3)

Zagotavljanje dolgoročnega miru, varnosti in stabilnosti ter spoštovanja človekovih pravic v vzhodnih provincah Demokratične republike Kongo in na splošno v regiji je v skladu s celostnim pristopom ključna prednostna naloga Unije. Unija se zaveda pomena splošnih volitev, razpisanih za december 2023.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) je 13. februarja 2023 od Demokratične republike Kongo prejel prošnjo za pomoč Unije oboroženim silam Demokratične republike Kongo pri nabavi ključne opreme in izgradnji osnovne infrastrukture v okviru Instrumenta.

(5)

Ukrepi pomoči se izvajajo ob upoštevanju načel in zahtev iz Sklepa (SZVP) 2021/509, zlasti v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP (2), ter v skladu s pravili za izvrševanje prihodkov in odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta.

(6)

Izvrševanje bo odvisno tudi od rednega ocenjevanja političnih dogodkov v Demokratični republiki Kongo, in sicer v skladu z integriranim metodološkim okvirom za ocenjevanje in opredelitev potrebnih blažilnih ukrepov in kontrol za ukrepe pomoči v okviru Instrumenta.

(7)

Svet vnovič potrjuje svojo odločenost, da bo varoval, spodbujal in uveljavljal človekove pravice, temeljne svoboščine in demokratična načela ter krepil pravno državo in dobro upravljanje v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom –

(1)

Svet je 30. julija 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/1277 (1) glede omejevalnih ukrepov zaradi razmer v Libanonu.

(2)

Sklep (SZVP) 2021/1277 se uporablja do 31. julija 2023. Na podlagi pregleda navedenega sklepa bi bilo treba v njem določene omejevalne ukrepe podaljšati do 31. julija 2024.

(3)

Sklep (SZVP) 2021/1277 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Visokopatogena aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, ki lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine ter povzroča motnje v trgovini znotraj Unije in pri izvozu v tretje države. Virusi visokopatogene aviarne influence lahko okužijo ptice selivke, te pa jih nato lahko razširijo prek velikih razdalj med svojimi jesenskimi in spomladanskimi migracijami. Prisotnost virusov visokopatogene aviarne influence pri divjih pticah torej pomeni stalno grožnjo za neposreden in posreden vnos teh virusov v obrate, v katerih gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu. Ob izbruhu visokopatogene aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi v druge obrate, v katerih gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu.

(2)

Uredba (EU) 2016/429 določa nov zakonodajni okvir za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Visokopatogena aviarna influenca ustreza opredelitvi bolezni s seznama v navedeni uredbi, zanjo pa veljajo v njej določena pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Poleg tega Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama, vključno z ukrepi za obvladovanje bolezni za visokopatogeno aviarno influenco.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/641 (3) je bil sprejet v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa ukrepe v nujnih primerih na ravni Unije zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence.

(4)

Natančneje, Izvedbeni sklep (EU) 2021/641 določa, da morajo zaščitna območja, ogrožena območja in dodatna območja z omejitvami, ki jih države članice po izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, obsegati vsaj območja, navedena kot zaščitna območja, ogrožena območja in dodatna območja z omejitvami v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(5)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 je bila nedavno spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2023/1337 (4), in sicer po izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini ali pticah v ujetništvu v Franciji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(6)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2023/1337 so Danska, Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Švedska obvestile Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence v obratih, v katerih gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu, v občini Nyborg na Danskem, v zvezni deželi Schleswig-Holstein v Nemčiji, v departmajih Pas-de-Calais, Landes in La Réunion v Franciji, v deželi Lombardija v Italiji, v Malopoljskem vojvodstvu na Poljskem in v občini Gotland na Švedskem.

(7)

Pristojni organi Danske, Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Švedske so sprejeli potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, vključno z vzpostavitvijo zaščitnih in ogroženih območij okoli izbruhov.

(8)

Poleg tega je potrjen izbruh v Nemčiji v neposredni bližini meje z Dansko. Zato so pristojni organi Nemčije in Danske ustrezno sodelovali glede vzpostavitve potrebnega ogroženega območja v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, saj ogroženo območje sega tudi na ozemlje Danske.

(9)

Komisija je v sodelovanju z Dansko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Poljsko in Švedsko proučila ukrepe za obvladovanje bolezni, ki so jih sprejele navedene države članice, in presodila, da so meje zaščitnih in ogroženih območij, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od obratov, v katerih so bili potrjeni izbruhi visokopatogene aviarne influence.

(10)

V Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 trenutno ni območij, ki bi bila za Nemčijo in Poljsko navedena kot zaščitna območja, niti območij, ki bi bila za Dansko, Italijo in Švedsko navedena kot zaščitna in ogrožena območja.

(11)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Dansko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Poljsko in Švedsko takoj opredeliti nova zaščitna in ogrožena območja, ki so jih vzpostavile navedene države članice v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687.

(12)

Zato bi bilo treba v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 spremeniti območja, navedena kot zaščitna in ogrožena območja za Francijo, ter območja, navedena kot zaščitna območja za Nemčijo in Poljsko.

(13)

Poleg tega bi bilo treba v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 za Nemčijo in Poljsko navesti zaščitna območja, za Dansko, Italijo in Švedsko pa zaščitna in ogrožena območja.

(14)

V skladu s tem bi bilo treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 in posodobiti regionalizacijo na ravni Unije, da se bodo upoštevala zaščitna in ogrožena območja, ki so jih v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687 vzpostavile Danska, Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Švedska, ter ogroženo območje, ki ga je vzpostavila Danska, in trajanje ukrepov, ki se na njih izvajajo.

(15)

Izvedbeni sklep (EU) 2021/641 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem visokopatogene aviarne influence je pomembno, da spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2021/641 iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Okužba z virusom vozličastega dermatitisa, ki jo povzroča virus vozličastega dermatitisa (LSDV), je vektorska bolezen goveda, ki povzroča znatne gospodarske izgube, zmanjša donos mleka ter povzroči hudo mršavost, trajne poškodbe kože z dlako, več sekundarnih zapletov in večmesečno kronično izčrpanost ter vodi v prepoved trgovanja. Bolezen je endemična v Afriki in je vključena na seznam obvezno prijavljivih bolezni Svetovne organizacije za zdravje živali.

(2)

V Uniji se je okužba z virusom vozličastega dermatitisa prvič pojavila leta 2015 v Grčiji. Leta 2016 se je hitro razširila v številne države jugovzhodne Evrope, vključno z Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Kosovom (*1), Severno Makedonijo, Črno goro in Srbijo. V vseh prizadetih državah je bila učinkovito obvladana z množičnim cepljenjem goveda z živimi homolognimi cepivi, ki se dajejo vsako leto v skladu s specifikacijami. Cepljenje sta poleg tega kot preventivni ukrep zaradi pojava bolezni v sosednjih državah uvedli tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, kjer okužba z virusom vozličastega dermatitisa ni bila ugotovljena.

(3)

V okviru Uredbe (EU) 2016/429 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1070 (2), ki določa začasne posebne ukrepe za obvladovanje okužbe z virusom vozličastega dermatitisa. Navedena izvedbena uredba se je uporabljala do 21. aprila 2023.

(4)

V Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1070 so zlasti določena območja držav članic, na katerih se izvaja cepljenje proti vozličastemu dermatitisu, ter posebna pravila za obvladovanje bolezni na posameznih območjih. Ta območja so kategorizirana kot območje z omejitvami I, ki se nahaja zunaj območja s potrjenim izbruhom okužbe v virusom vozličastega dermatitisa, ali območje z omejitvami II, ki vključuje območje s potrjenim izbruhom okužbe v virusom vozličastega dermatitisa.

(5)

V Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1070 so določene tudi omejitve glede premikov goveda in proizvodov iz goveda, zarodnega materiala in živalskih stranskih proizvodov z območja z omejitvami I oziroma II ter odstopanja od teh omejitev. Poleg tega so v njej določena pravila glede obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk goveda, zarodnega materiala in nepredelanih živalskih stranskih proizvodov iz goveda z območij z omejitvami I in II izven navedenih območij.

(6)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/361 (3), ki je začela veljati 12. marca 2023, določa pravila o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama, vključno s pravili o cepljenju proti vozličastemu dermatitisu. Člen 9 navedene delegirane uredbe in Priloga IX k navedeni delegirani uredbi poleg tega določata vzpostavitev območij cepljenja I in II, ki ustrezajo območjem z omejitvami I in II iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/1070.

(7)

Delegirana uredba (EU) 2023/361 določa tudi pravila in omejitve v zvezi z govedom, cepljenim proti vozličastemu dermatitisu, njegovim zarodnim materialom in nepredelanimi živalskimi stranskimi proizvodi iz takega goveda, ki ustrezajo pravilom in omejitvam iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/1070, razen tistih, povezanih z obveznostmi izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali.

(8)

Delegirana uredba (EU) 2023/361 določa tudi obdobja obnovitve zdravstvenega statusa za vozličasti dermatitis po zaščitnem cepljenju v nujnih primerih, ki znašajo od 8 do 26 mesecev, odvisno od vrste spremljanja, območja cepljenja ter časa zakola ali usmrtitve zadnjega primera vozličastega dermatitisa in/ali časa zadnjega cepljenja.

(9)

Od leta 2017 v Evropi ni bilo poročil o izbruhih vozličastega dermatitisa, čeprav je bil do leta 2021 zabeležen v delih Anatolije v Turčiji in je še vedno prisoten v Rusiji, obenem pa se širi v Aziji, in sicer v državah indijske podceline, vzhodne Azije in jugovzhodne Azije. Zaradi ugodnih epidemioloških razmer v Evropi so vse države jugovzhodne Evrope, ki so uvedle cepljenje proti vozličastemu dermatitisu, to zdaj prenehale izvajati, razen Bolgarije, Grčije in Turčije.

(10)

Bolgarija in Grčija sta Komisiji že predložili programa cepljenja proti vozličastemu dermatitisu za leto 2023, ki sta bila ocenjena in odobrena v okviru Uredbe (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Narava in vsebina tehnične ocene in odobritve navedenih programov cepljenja izpolnjujeta tudi zahteve glede uradnega načrta cepljenja za preprečevanje in obvladovanje bolezni kategorije A pri kopenskih živalih iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) 2023/361.

(11)

Glede na iztek veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2021/1070 je bistveno, da se pripravi seznam območij v Bolgariji in Grčiji, ki so v zvezi z vozličastim dermatitisom opredeljena kot območja cepljenja I ali II in ustrezajo območjem z omejitvami I ali II iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/1070, ter določijo dodatna pravila glede obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike goveda ter zarodnega materiala in nepredelanih živalskih stranskih proizvodov iz goveda z območij cepljenja I in II izven navedenih območij, da se zagotovi, da bodo ta veterinarska spričevala vsebovala ustrezne in točne zdravstvene informacije ter da bo obstajala kontinuiteta s predhodno veljavnimi ukrepi.

(12)

Ob upoštevanju načrtov cepljenja proti vozličastemu dermatitisu za leto 2023, ki sta ju predložili Bolgarija in Grčija, epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Uniji ter obdobja obnovitve zdravstvenega statusa za vozličasti dermatitis, določenega v Delegirani uredbi (EU) 2023/361, bi bilo treba ta sklep uporabljati do 31. avgusta 2024.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

2.

1.

2.

3.

4.

5.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

1.

2.

3.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

1.

2.

(a)

sprejetje mnenj, poročil in resolucij;

(b)

sprejetje osnutka načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(c)

sprejetje političnih prednostnih nalog Odbora;

(d)

izvolitev predsednika, prvega podpredsednika in ostalih članov predsedstva;

(e)

ustanovitev komisij;

(f)

sprejetje in revizija poslovnika Odbora;

(g)

sprejetje in revizija kodeksa ravnanja članov;

(h)

sprejetje sklepa o vložitvi tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije. Sklep se po ugotovitvi sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 22(1) sprejme z večino oddanih glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki ravna v skladu s členoma 57 in 58. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora.

1.

2.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Ta določba se ne uporablja, če zaradi roka, ki ga je določil Svet, Komisija ali Evropski parlament, odločanja o dokumentu ni mogoče prestaviti.

Če je obravnava dokumenta za odločanje prestavljena na prihodnje plenarno zasedanje, se mu dodajo vsi pravilno vloženi amandmaji, ki se nanašajo nanj. Preložitev glasovanja hkrati pomeni nov rok za vložitev amandmajev.

1.

2.

3.

1.

2.

3.

4.

5.

6.