(1)

Odnosi med Unijo in Republiko Severno Makedonijo (v nadaljnjem besedilu: Severna Makedonija) se še naprej razvijajo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi (2) (v nadaljnjem besedilu: stabilizacijski sporazum). Pogajanja o pristopu med Unijo in Severno Makedonijo so se začela 19. julija 2022.

(2)

Na gospodarstvo Severne Makedonije sta pomembno vplivali recesija leta 2020, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in nedavna energetska kriza. Te okoliščine so še poglobile precejšnjo finančno vrzel v državi, poslabšale njen zunanji položaj in dodatno prispevale k rastočim proračunskim potrebam.

(3)

Vlada Severne Makedonije je pokazala trdno zavezanost izvajanju nadaljnjih reform, pri čemer se je osredotočila na ključna področja politike, opredeljena v skupnih sklepih ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo, z dne 24. maja 2022, vključno s temeljnimi področji, kot so sodstvo, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, dobro upravljanje in pravna država.

(4)

Severna Makedonija je uspešno zaključila ukrep makrofinančne pomoči v zvezi s pandemijo COVID-19 na podlagi Sklepa (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta (3), saj so bili izpolnjeni vsi reformni ukrepi iz tega sklepa, o katerih se je dogovorila z Unijo v memorandumu o soglasju.

(5)

Aprila 2022 sta vlada Severne Makedonije in Mednarodni denarni sklad (MDS) dosegla dogovor na delovni ravni o 24-mesečni preventivni in likvidnostni liniji v višini do 530 000 000 EUR, Izvršni odbor MDS pa jo je uradno odobril 22. novembra 2022. Cilj programa MDS je ublažiti slabšanje zunanjih razmer, podpreti fiskalno konsolidacijo in pospešiti strukturne reforme na številnih področjih, vključno z davčno politiko in javnimi naložbami.

(6)

Severna Makedonija je aprila 2022 zaradi slabšanja gospodarskega stanja in obetov Unijo prvič zaprosila za makrofinančno pomoč dodatno k programu MDS. Vendar je Komisija prošnjo začasno odložila, ker je bilo gospodarstvo države takrat še dokaj odporno in so v letu 2022 obstajale nekatere druge možnosti za kritje potreb po zunanjem financiranju. Vlada Severne Makedonije je oktobra 2022 ponovno zaprosila za makrofinančno pomoč.

(7)

Ker je Severna Makedonija država kandidatka za članstvo in je začela proces pristopnih pogajanj, se šteje za upravičeno do makrofinančne pomoči Unije.

(8)

Makrofinančna pomoč Unije Severni Makedoniji bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam Severne Makedonije po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene kratkoročnemu izboljšanju plačilnobilančnega položaja Severne Makedonije.

(9)

Glede na to, da v plačilni bilanci Severne Makedonije še vedno ostajajo znatne potrebe po zunanjem financiranju, ki jih ne morejo kriti sredstva MDS, se makrofinančna pomoč Unije Severni Makedoniji v povezavi s programom MDS v sedanjih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen odziv na prošnjo države za podporo pri stabilizaciji njenega gospodarstva. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančne ureditve MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Severne Makedonije.

(10)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Severne Makedonije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(11)

Makrofinančna pomoč Unije bo predvidoma tesno povezana z izvrševanjem dejavnosti proračunske podpore v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v skladu z Uredbo (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(12)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji bi morala temeljiti na kvantitativni oceni preostalih potreb Severne Makedonije po zunanjem financiranju in upoštevati zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije Severni Makedoniji bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči bi se morali upoštevati tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Severne Makedonije in dodana vrednost celotne vključenosti Unije v Severni Makedoniji.

(13)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(14)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Severne Makedonije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati pri usklajevanju in zagotavljanju doslednosti zunanje politike Unije.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Severne Makedonije vrednotam, ki si jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(16)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Severna Makedonija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, pa tudi okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Severni Makedoniji ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje tega predpogoja in doseganje teh ciljev s strani Severne Makedonije.

(17)

Da bi se zagotovila učinkovita zaščita finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morala Severna Makedonija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije in Evropsko javno tožilstvo svoje pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji.

(18)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(19)

Zneski makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji zagotovljene v obliki posojil, bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v večletnem finančnem okviru.

(20)

Makrofinančno pomoč Unije Severni Makedoniji bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(22)

Za makrofinančno pomoč Unije Severni Makedoniji bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi Severne Makedonije pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 000 000 EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določen v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek tega pregleda.

(23)

Glede na omejen znesek finančne pomoči, in sicer 100 000 000 EUR, njeno enkratnost in želeni časovni okvir izplačila bi izvedba kritnega posla za financiranje v primerjavi z diverzificirano strategijo financiranja zagotovila več prožnosti in učinkovitosti pri najemanju posojil. Zato bi morala Komisija obroka posojila izjemoma financirati na kapitalskem trgu kot kritni posel, ne pa z uporabo svoje diverzificirane strategije financiranja iz člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zato je primerno, da se makrofinančna pomoč Severni Makedoniji financira s posameznimi finančnimi transakcijami –

(1)

Svet je 18. januarja 2012 na podlagi sklepov Sveta, v katerih je obsodil nasilje ter razširjene in sistematične hude kršitve človekovih pravic v Siriji, sprejel Sklep 2013/255/SZVP (1) in Uredbo (EU) št. 36/2012 (2) o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji.

(2)

Zaradi vse slabših razmer v Siriji ter razširjenih in sistematičnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z uporabo kemičnega orožja proti civilnemu prebivalstvu, je Svet še naprej dodajal imena na sezname oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi Unije.

(3)

Tragični potres 6. februarja 2023 je še poslabšal težke razmere in povečal trpljenje sirskega prebivalstva.

(4)

Evropski svet je v sklepih z dne 9. februarja 2023 ponovno potrdil pripravljenost Unije, da zagotovi dodatno pomoč za ublažitev trpljenja v vseh prizadetih regijah. Prav tako je pozval vse, naj zagotovijo humanitarni dostop žrtvam potresa v Siriji, ne glede na to, kje se nahajajo, humanitarno skupnost pa, naj pod okriljem Združenih narodov zagotovi hitro dostavo pomoči.

(5)

Omejevalni ukrepi Unije, vključno s tistimi, ki so bili sprejeti zaradi razmer v Siriji, niso namenjeni oviranju zagotavljanja humanitarne pomoči osebam, ki jo potrebujejo. V večini sektorjev, vključno s sektorjema živil in zdravil, trgovina med Unijo in Sirijo ni omejena zaradi omejevalnih ukrepov, ki jih je Svet sprejel glede na razmere v Siriji. Poleg tega so v zvezi s posameznimi ukrepi določene izjeme, ki omogočajo dajanje na razpolago sredstev in gospodarskih virov osebam in subjektom, uvrščenim na seznam, kadar so ta sredstva ali gospodarski viri potrebni izključno za namen zagotavljanja humanitarne pomoči v Siriji ali pomoči civilnemu prebivalstvu v Siriji. V nekaterih primerih je potrebna predhodna odobritev ustreznega nacionalnega pristojnega organa.

(6)

Svet je 23. februarja 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/408 (3) in Uredbo (EU) 2023/407 (4), s katerima je bila uvedena izjema od zamrznitve sredstev fizičnih ali pravnih oseb in subjektov, uvrščenih na seznam, ter od omejitev dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago tem osebam in subjektom. Svet je sklenil, da bi se morala ta izjema uporabljati v korist mednarodnih organizacij in nekaterih opredeljenih kategorij akterjev, vključenih v humanitarne dejavnosti, in sicer za začetno obdobje šestih mesecev, tj. do 24. avgusta 2023.

(7)

Da bi se odzvali na nadaljnjo nujno humanitarno krizo v Siriji, ki jo je potres še zaostril, in da bi olajšali hitro zagotavljanje pomoči, je primerno to izjemo podaljšati do 24. februarja 2024.

(8)

Spremembe iz te uredbe spadajo na področje uporabe Pogodbe, zato je za njihovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije, zlasti zaradi zagotovitve, da se bodo v vseh državah članicah enotno uporabljale.

(9)

Uredbo (EU) št. 36/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Komisija je v skladu s členom 28(2) in (3) ter členom 34 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (2) proučila vlogo Avstrije za odobritev spremembe tradicionalnih izrazov „Landwein“, „Qualitätswein“, „Kabinett/Kabinettwein“, „Spätlese/Spätlesewein“, „Auslese/Auslesewein“, „Strohwein“, „Schilfwein“, „Eiswein“, „Ausbruch/Ausbruchwein“, „Trockenbeerenauslese“, „Beerenauslese/Beerenauslesewein“ in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(2)

Komisija ni prejela nobenega ugovora na podlagi člena 22 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 (4).

(3)

V skladu s členom 31(3) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 bi bilo zato treba spremembo tradicionalnih izrazov „Landwein“, „Qualitätswein“, „Kabinett/Kabinettwein“, „Spätlese/Spätlesewein“, „Auslese/Auslesewein“, „Strohwein“, „Schilfwein“, „Eiswein“, „Ausbruch/Ausbruchwein“, „Trockenbeerenauslese“, „Beerenauslese/Beerenauslesewein“ odobriti in vpisati v elektronski register zaščitenih tradicionalnih izrazov iz člena 25 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Formaldehid je pri sobni temperaturi in atmosferskem tlaku zelo reaktiven plin. V delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 1B, mutagena snov kategorije 2, akutno strupena snov kategorije 3, jedka snov za kožo kategorije 1B in povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1.

(2)

Formaldehid je kemikalija, ki se proizvaja v velikem obsegu in se uporablja za številne namene. Nastaja tudi endogeno v ljudeh in živalih ter je bistven presnovni vmesni produkt v vseh celicah. Poleg tega se 98 % formaldehida, proizvedenega ali uvoženega v Unijo, uporablja kot vmesni produkt pri proizvodnji smol na osnovi formaldehida, termoplastike in drugih kemikalij, ki se nadalje uporabljajo za veliko različnih namenov. Smole na osnovi formaldehida se uporabljajo pri proizvodnji najrazličnejših izdelkov, zato se lahko iz teh izdelkov sprošča formaldehid. Smole na osnovi formaldehida se primarno uporabljajo pri proizvodnji lesnih plošč, kjer delujejo kot vezivo za lesne delce. Te smole se uporabljajo tudi pri proizvodnji drugih lesnih izdelkov, kot so pohištvo in talne obloge, ter za tapete, pene, dele cestnih vozil in zrakoplovov, tekstilne in usnjene izdelke.

(3)

Komisija je 20. decembra 2017 (3) v skladu s členom 69(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) prosila, naj pripravi dokumentacijo, skladno z zahtevami iz Priloge XV k navedeni uredbi (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija iz Priloge XV), da bi lahko ocenila tveganje, ki ga za zdravje ljudi pomenijo formaldehid in snovi, ki ga sproščajo, v zmeseh in izdelkih za potrošniško uporabo.

(4)

Agencija (t. i. predlagateljica dokumentacije v okviru predložitve dokumentacije) je 11. marca 2019 predložila dokumentacijo iz Priloge XV (4), iz katere je bilo razvidno, da formaldehid, ki se sprošča iz potrošniških izdelkov v zaprtih prostornih, pomeni tveganje za zdravje ljudi, ki ni ustrezno nadzorovano v vseh scenarijih, in da ga je treba nasloviti z ukrepanjem na ravni Unije.

(5)

Predlagateljica dokumentacije je nevarnost formaldehida ocenila tako, da je preučevala njegove učinke na več končnih točk, in ugotovila, da so ljudje najbolj ogroženi zaradi tveganja njegovega vdihavanja, ki povzroča senzorično draženje. Tveganja zaradi vdihavanja formaldehida, povezana z izpostavljenostjo potrošnikov, so bila v dokumentaciji iz Priloge XV ocenjena v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o kakovosti zraka v zaprtih prostorih za formaldehid (30-minutna povprečna koncentracija na podlagi senzoričnega draženja pri ljudeh) (5). Smernice določajo kratkoročno vrednost (0,1 mg/m3), da se preprečijo škodljivi učinki na delovanje pljuč in dolgoročni učinki na zdravje, vključno z nazofaringealnim rakom. Predlagateljica dokumentacije je navedeno vrednost uporabila kot raven, nad katero izpostavljenost ljudi tej snovi naj ne bi bila dopustna (izpeljana raven brez učinka, v nadaljnjem besedilu: DNEL), in za izračun predlagane mejne vrednosti emisij 0,124 mg/m3.

(6)

Predlagateljica dokumentacije je na podlagi razpoložljive literature in rezultatov ocene izpostavljenosti ugotovila, da so tveganja za zdravje ljudi zaradi sproščanja formaldehida iz zmesi za potrošniško uporabo ustrezno nadzorovana.

(7)

Zato je predlagala prepoved dajanja formaldehida in snovi, ki ga sproščajo, v izdelkih, prek katerih mu bodo izpostavljeni potrošniki, v promet, če koncentracija formaldehida v zraku preskusne komore zaradi njegovega sproščanja preseže 0,124 mg/m3. Poleg tega je določila, da se cestna vozila in zrakoplovi, pri proizvodnji katerih je bil namerno dodan formaldehid ali snovi, ki ga sproščajo, ne smejo dajati v promet, če koncentracija formaldehida, izmerjena v njihovi notranjosti, presega 0,1 mg/m3 in če se lahko zgodi, da bodo potrošniki v teh vozilih in zrakoplovih izpostavljeni formaldehidu (6).

(8)

V prvotnem predlogu predlagateljice dokumentacije je bil kot standardna metoda za merjenje emisij formaldehida, ki se sprošča iz lesnih plošč, v preskusni komori določen standard EN 717–1. Da bi bilo jasno, da se lahko uporabijo tudi druge ustrezne preskusne metode, in za vključitev tudi drugih izdelkov, ne le lesnih plošč, je predlagateljica dokumentacije v svojem predlogu sklicevanje na standard EN 717–1 nadomestila s širšim opisom pogojev in metod. Okoljski pogoji lahko vplivajo na emisije formaldehida iz izdelkov, zato so bili relevantni preskusni parametri navedeni tudi v dokumentaciji iz Priloge XV.

(9)

Odbor Agencije za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) je 13. marca 2020 sprejel mnenje. RAC je v svojem mnenju menil, da vrednost iz smernic Svetovne zdravstvene organizacije ne pomeni zadostne zaščite za splošno prebivalstvo, in zlasti ugotovil, da kratkoročnih učinkov senzoričnega draženja pri ljudeh ni mogoče uporabiti za napovedovanje dolgoročnih posledic, kot je rak. Namesto tega je določil DNEL 0,05 mg/m3, ki ga je izpeljal iz podatkov o kroničnih učinkih vdihavanja formaldehida na živali, in ugotovil, da je treba določiti mejno vrednost 0,05 mg/m3 za formaldehid, sproščen iz izdelkov, in za formaldehid v notranjosti cestnih vozil, da bo tveganje nadzorovano.

(10)

RAC je ugotovil, da je tveganje za potnike zaradi formaldehida v zrakoplovu ustrezno nadzorovano.

(11)

Priporočil je prehodno obdobje 24 mesecev od začetka veljavnosti do začetka uporabe predlagane omejitve, namesto 12-mesečnega obdobja, ki ga je predlagala predlagateljica dokumentacije, saj je menil, da je potrebno daljše obdobje, da se omogoči razvoj standardnih analiznih metod v vseh prizadetih sektorjih. Ugotovil je, da je predlagana omejitev, kakor jo je spremenil, najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenih tveganj za zdravje ljudi, ki izhajajo iz izpostavljenosti potrošnikov formaldehidu, v smislu učinkovitosti pri zmanjševanju tveganja, praktičnosti in načina spremljanja.

(12)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je 17. septembra 2020 sprejel mnenje, v katerem je sprejel zaključke v zvezi z omejitvijo, ki jo je predlagala predlagateljica dokumentacije, in spremembami, ki jih je predlagal RAC.

(13)

SEAC je v svojem mnenju priznal, da predlog predlagateljice dokumentacije vključuje stroške v smislu proizvodnje, vzorčenja, testiranja in izvrševanja v višini več deset milijonov eurov. Vseeno je zaključil, da ti stroški za zadevne sektorje predvidoma ne bodo visoki, saj je večina izdelkov, vključno s cestnimi vozili, ki so danes dana na trg Unije, že skladna s predlagano mejno vrednostjo. Prav tako je ugotovil, da bi bile koristi od omejitve, ki jo predlaga predlagateljica dokumentacije, posledica omejitve dajanja izdelkov, iz katerih se sproščajo visoke koncentracije formaldehida, vključno z uvozom, na trg. Omejitev bi zmanjšala škodljive učinke na zdravje, povezane z draženjem oči, zgornjih dihalnih poti in nazofaringealnim rakom, predvsem za posameznike, ki živijo v novih stanovanjih.

(14)

SEAC je menil, da bi bilo mogoče koristi, ki izhajajo iz omejevanja emisij formaldehida iz potrošniških izdelkov v zaprtih prostorih in v notranjosti cestnih vozil, kot je predlagano, doseči z razmeroma nizkimi stroški za družbo. Zato je sklenil, da je predlog predlagateljice dokumentacije najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenega tveganja za zdravje ljudi v smislu njegovih socialno-ekonomskih koristi in socialno-ekonomskih stroškov, če se vključijo nekatera odstopanja in sprejmejo predlagani pogoji preskušanja.

(15)

Da bi imeli deležniki dovolj časa za izvedbo omejitve, je SEAC priporočil, da se uporaba omejitve za vse sektorje odloži za 24 mesecev. Za tovornjake in avtobuse je priporočil odložitev za 36 mesecev, ker je treba razviti standardne analizne metode za merjenje koncentracij formaldehida v notranjosti teh vozil.

(16)

Poleg tega je SEAC ugotovil, da predlagana omejitev, kakor jo je spremenil RAC, pomeni velike socialno-ekonomske stroške v višini več deset milijard eurov v smislu naložb v raziskave in razvoj, nove tehnologije, višjih proizvodnih stroškov, stroškov vzorčenja in testiranja, pa tudi izgube delovnih mest. Poleg tega lahko negativno vpliva na sektorje recikliranja in krožno gospodarstvo. SEAC je priznal, da za doseganje omejitve, ki jo je predlagal RAC, obstajajo tehnično izvedljive alternative za nekatere uporabe, ki pa zahtevajo daljnosežne tehnološke spremembe in v posameznih primerih uporabo manj trajnostnih alternativ.

(17)

SEAC je priznal, da ima predlog RAC morebitne dodatne koristi v smislu zmanjšanja izpostavljenosti, ki bi lahko privedle do tega, da bi se v večji meri zmanjšala draženje oči in zgornjih dihal ter nazofaringealna rakava obolenja v primerjavi s predlogom predlagateljice dokumentacije. Vendar RAC ni količinsko opredelil zmanjšanja tveganja, povezanega z znižanjem mejne vrednosti, zato obseg dodatnih koristi za zdravje še vedno ni znan. Poleg tega je SEAC v okviru svoje ocene izvedel analizo, pri kateri je izračunal, da bi morala biti pojavnost nazofaringealnega raka med prebivalstvom v Uniji, ki živi v novih stanovanjih, glede na visoke socialno-ekonomske stroške 200-krat višja od dejanske opažene pojavnosti, da bi dosegli prag kritja stroškov predloga RAC. Ob upoštevanju te analize o pragu kritja stroškov, informacij, ki jih je med posvetovanji predložila industrija, in odsotnosti podatkov ali informacij, ki bi omogočale količinsko opredelitev dodatnih koristi za zdravje, je SEAC sklenil, da omejitev na podlagi mejne vrednosti, ki jo je predlagal RAC, ni ustrezen ukrep za obravnavanje ugotovljenega tveganja v smislu socialno-ekonomskih koristi in socialno-ekonomskih stroškov.

(18)

O predlogu predlagateljice dokumentacije je bilo opravljeno posvetovanje s Forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju, njegova priporočila o izvedljivosti in izvršljivosti pa so bila upoštevana; opozoriti je treba, da Forum ni upošteval sprememb, ki jih je priporočil RAC, saj so bile predstavljene po posvetovanju s Forumom.

(19)

Agencija je mnenji RAC in SEAC 23. februarja 2021 predložila Komisiji (7). V mnenjih RAC in SEAC je bilo ugotovljeno, da obstaja tveganje za zdravje potrošnikov, ki ni ustrezno nadzorovano in ga je treba obravnavati na ravni Unije zaradi emisij formaldehida iz izdelkov v zrak v zaprtih prostorih in iz cestnih vozil v njihovo notranjost.

(20)

Komisija ugotavlja, da se omejitev, ki jo predlaga predlagateljica dokumentacije in je predlagana v mnenjih RAC in SEAC, sicer nanaša na potrošnike, vendar ocena, na kateri temelji predlog, obravnava tveganje za prebivalstvo, ki bi lahko bilo izpostavljeno formaldehidu v zraku v zaprtih prostorih, razen za delavce, in vključno z osebami, ki niso neposredni potrošniki. Zaradi pravne jasnosti je torej primerno navesti splošno javnost kot populacijo, na katero se nanaša omejitev.

(21)

Komisija ob upoštevanju dokumentacije iz Priloge XV ter mnenj RAC in SEAC meni, da formaldehid, sproščen iz izdelkov, predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in da je omejitev, ki določa mejne vrednosti emisij za izdelke, iz katerih se sprošča formaldehid, za zmanjšanje izpostavljenosti splošne javnosti formaldehidu prek vdihavanja najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje tega tveganja.

(22)

Formaldehid je snov, ki je naravno prisotna v živih organizmih. Poleg tega se formaldehid lahko sprošča z razkrojem snovi, ki so naravno prisotne v materialih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, kot je razkroj lignina v masivnem lesu. Komisija se strinja s predlagateljico dokumentacije, da bi bilo treba iz področja uporabe te omejitve izvzeti izdelke, v katerih se formaldehid sprošča izključno zaradi svoje naravne prisotnosti ali naravne prisotnosti snovi, ki sproščajo formaldehid, v materialih, iz katerih so izdelki proizvedeni.

(23)

Komisija se strinja s predlagateljico dokumentacije, da predlagana mejna vrednost 0,124 mg/m3 preprečuje, da bi se izdelki, iz katerih se sproščajo velike količine formaldehida, dajali na trg Unije, in da je primerno omejiti izpostavljenost formaldehidu v zaprtih okoljih. Vseeno Komisija meni, da bo zmanjšanje tveganja z doseganjem vrednosti iz smernic SZO skromno, saj že obstajajo prostovoljne in nacionalne mejne vrednosti emisij, poleg tega naj bi bila večina izdelkov, ki se danes dajejo na trg, že skladna z mejno vrednostjo 0,124 mg/m3. Poleg tega na podlagi mnenja RAC doseganje vrednosti iz smernic SZO ne bo zadostovalo za obravnavanje ugotovljenega tveganja. Prav tako so koncentracije v notranjosti cestnih vozil večinoma že skladne s predlagano mejno vrednostjo 0,1 mg/m3.

(24)

Komisija na podlagi ugotovitev SEAC o socialno-ekonomski oceni tudi priznava, da bi imela mejna vrednost 0,05 mg/m3, kot jo je predlagal RAC, velike socialno-ekonomske posledice za Unijo in da taka mejna vrednost v posameznih primerih zahteva prehod na manj trajnostne alternative z negativnimi učinki na reciklažne sektorje in krožno gospodarstvo, zlasti če se upošteva, da ni ocene dodatnih zdravstvenih koristi take mejne vrednosti v primerjavi z mejno vrednostjo, ki jo je predlagala predlagateljica dokumentacije.

(25)

Zato je Komisija preučevala primernost vmesnih mejnih vrednosti 0,080 mg/m3 in 0,062 mg/m3, ki ju je na podlagi podatkov, ki so jih prispevali deležniki med posvetovanji, deloma ocenil SAEC. Komisija je sklenila, da bi sprejetje takih vmesnih vrednosti pomenilo višjo raven varovanja zdravja ljudi, zlasti ranljivih skupin prebivalstva, v primerjavi z mejno vrednostjo, ki jo je predlagala predlagateljica dokumentacije, obenem pa bi pomenilo manjše socialno-ekonomsko breme in manj tehnoloških izzivov kot omejitev, ki jo je predlagal RAC, zlasti če bi se sprejele v kombinaciji z ustreznimi prehodnimi obdobji in specifičnimi odstopanji.

(26)

Komisija priznava, da bi se ob znižanju mejne vrednosti stroški eksponentno povečali in da bi skupni stroški za industrijo po ocenah znašali najmanj več sto milijonov eurov v primeru mejne vrednosti 0,080 mg/m3, medtem ko bi v primeru mejne vrednosti 0,062 mg/m3 znašali več milijard eurov. Komisija je analizirala tudi analizo o pragu kritja stroškov, ki jo je opravil SEAC in v kateri je bilo izračunano, da bi morala biti za dosego praga kritja stroškov v primeru mejne vrednosti 0,062 mg/m3 pojavnost nazofaringealnega raka pri prebivalstvu v Uniji, ki živi v novih stanovanjih, 70-krat višja od dejanske opažene pojavnosti, v primeru mejne vrednosti 0,080 mg/m3 pa 30 krat višja. Komisija meni tudi, da je formaldehid rakotvorna snov, za katero bi mejna vrednost 0,062 mg/m3 zagotovila večje koristi za zdravje prebivalstva v Uniji. Komisija sicer priznava, da so razlike v stroških med obema vrednostma precejšnje, vendar glede na morebitne dodatne koristi za zdravje, zlasti za ranljive skupine, kot so otroci, meni, da so višji stroški nižje mejne vrednosti upravičeni za izdelke, ki najbolj prispevajo h kakovosti zraka v zaprtih prostorih.

(27)

Komisija v svojem premisleku upošteva, da so lesne plošče in izdelki iz lesnih plošč ali drugi lesni izdelki, pa tudi pohištvo, ki vsebuje les ali druge materiale, v katerem se med proizvodnjo uporablja formaldehid, ki ni naravno prisoten, glavni viri emisij formaldehida v zraku v zaprtih prostorih, zlasti v novo zgrajenih stanovanjih. Zato Komisija meni, da je nižja mejna vrednost emisij za te izdelke in proizvode, sestavljene iz več kot enega izdelka („kompleksni proizvodi“), ki so največji viri formaldehida v zraku v zaprtih prostorih, primerna in zagotavlja večjo zaščito splošne javnosti, hkrati pa omejuje socialno-ekonomske stroške za tiste sektorje, ki k emisijam ne prispevajo v enakem obsegu.

(28)

Prav tako je primerno določiti nižjo mejno vrednost za prisotnost formaldehida v notranjosti cestnih vozil, kjer je prisotna splošna javnost, da se zagotovi ustrezna zaščita prebivalstva, zlasti ranljivih skupin, tudi v najslabšem scenariju.

(29)

Komisija zato ugotavlja, da je najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje tveganja formaldehida v zraku v zaprtih prostorih in v notranjosti cestnih vozil omejitev, s katero se določita mejna vrednost 0,062 mg/m3 za pohištvo in lesne izdelke, ki se uporablja za celoten kompleksni izdelek in za notranjost cestnih vozil, ter mejna vrednost 0,080 mg/m3 za vse druge izdelke. Poleg tega Komisija meni, da bi bilo treba koncentracijo formaldehida, ki se sprošča iz izdelkov v zrak v zaprtih prostorih, meriti pod določenimi referenčnimi pogoji, da se zagotovi usklajeno izvajanje te omejitve. V nekaterih primerih bi moralo biti mogoče uporabiti tudi druge preskusne pogoje, če se uporabi znanstveno veljavna korelacija rezultatov preskusa.

(30)

Da bi ublažili negativne učinke in znižali stroške za prizadete sektorje ter deležnikom zagotovili dovolj časa za izvedbo omejitve, Komisija meni, da je primerno uporabo omejitve za vse sektorje odložiti za 36 mesecev. Za cestna vozila pa je primeren odlog 48 mesecev zaradi dolgega časa za razvoj in trženje takšnih vozil, visokih zahtev po materialih v avtomobilski industriji, zapletenih dobavnih verig, ki vključujejo proizvajalce originalne opreme, ter časa, potrebnega za izvedbo standardne analizne metode za merjenje emisij za tovornjake in avtobuse (8).

(31)

Ker se za izdelke, ki se uporabljajo izključno na prostem pod predvidljivimi pogoji, pričakuje, da bodo potrošniki snovi izpostavljeni zunaj zunanje stene stavb, bi morali biti ti izdelki izključeni s področja uporabe omejitve. Izdelki pri gradnji, ki se uporabljajo izključno zunaj stavbnega ogrodja in parne pregrade ter ne oddajajo formaldehida v zrak v zaprtih prostorih, bi morali biti prav tako izključeni s področja uporabe omejitve, saj ne prispevajo k izpostavljenosti formaldehidu v zraku v zaprtih prostorih.

(32)

Izdelki, ki so namenjeni izključno za industrijsko ali poklicno uporabo, ne bi smeli biti vključeni v področje uporabe omejitve, če pri tem ne pride do izpostavljenosti splošne javnosti. Poleg tega izpostavljenost delavcev formaldehidu že urejata Direktiva Sveta 98/24/ES (9) in Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(33)

Emisije formaldehida iz izdelkov naj bi se sčasoma zmanjšale, saj se sprosti ostanek formaldehida. Zato rabljeni izdelki ne bi smeli biti vključeni v področje uporabe omejitve. Tudi Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju je priporočil odstopanje za rabljene izdelke, saj je lahko uveljavljanje omejitve v zvezi z rabljenimi izdelki težavno.

(34)

Za naslednje proizvode že veljajo pravila Unije o mejnih vrednostih formaldehida in jih zato ne bi smeli vključiti v področje uporabe omejitve: izdelki, ki spadajo na področje uporabe vnosa 72 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, izdelki, ki so biocidni proizvodi in spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11), pripomočki, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (12), in osebna zaščitna oprema, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(35)

Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 (14) določa mejno vrednost formaldehida za polimerne materiale in izdelke, namenjene za stik z živili. Čeprav pravo Unije ne določa posebne mejne vrednosti formaldehida za druge materiale in izdelke, ki so v stiku z živili, morajo biti proizvajalci zmožni pristojnim organom dokazati njihovo varnost. Cilj zahtev za materiale, namenjene za stik z živili, je varovanje zdravja ljudi z obravnavanjem morebitne migracije snovi v živila. Ker je zaradi navedenih zahtev zelo malo verjetno, da bi se formaldehid iz izdelkov, namenjenih za stik z živili v smislu Uredbe (EU) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15), sproščal v okoliško ozračje, Komisija meni, da navedeni izdelki ne bi smeli biti vključeni v področje uporabe omejitve.

(36)

Predlagateljica dokumentacije, RAC in SEAC so predlagali odstopanje za igrače, zajete v Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), ki določa mejno vrednost 0,1 mg/m3 za emisije formaldehida iz s smolo povezanega lesnega materiala za igrače za otroke, mlajše od treh let. Komisija pa meni, da tako odstopanje ni primerno, saj otroci ne bi smeli biti zaščiteni manj strogo kot druge skupine prebivalstva. Mejna vrednost emisij formaldehida v zrak v zaprtih prostorih bi zato morala veljati za igrače za otroke vseh starosti.

(37)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(38)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 133(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

(1)

Kmetijski sektor je pod pritiskom zaradi pandemije COVID-19, njenega vpliva na verige preskrbe s hrano ter nenadnega porasta cen energije in kmetijskih inputov od jeseni 2021. Vhodne cene so se znatno zvišale v vseh kmetijskih sektorjih. Stroški energije in gnojil so narasli zaradi geopolitičnih in geoekonomskih dogodkov še pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, ki je poslabšala razmere in dodatno izrazito negativno vplivala na tržna pričakovanja.

(2)

Zato se je delež stroškov energije in gnojil v skupni vmesni potrošnji leta 2022 znatno povečal, pri čemer je bilo največje povečanje opaženo pri kmetijah s poljščinami in trajnimi nasadi, v obeh primerih zaradi njihove odvisnosti od cen gnojil. Cene gnojil so v primerjavi s cenami v preteklosti še vedno zelo visoke. Podatki kažejo, da je bil odziv kmetov manjša uporaba gnojil, pri čemer so negativne posledice za donos ter kakovost živil in krme negotove.

(3)

Cene drugih inputov za kmete in nosilce dejavnosti v prehranski verigi, kot so na primer fitofarmacevtska sredstva in sredstva za zdravljenje živali, stroji in embalaža, so se zvišale zaradi splošne inflacije.

(4)

Cene kmetijskih proizvodov so se leta 2022 zvišale tudi zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19 in zaskrbljenosti glede zadostne svetovne preskrbe po ruskem napadu na Ukrajino. Vendar v nekaterih sektorjih, kot so sektorji mleka, vina ter sadja in zelenjave, te visoke cene niso mogle nadomestiti vse slabših poslovnih rezultatov zaradi višjih vhodnih stroškov.

(5)

V zadnjem času so se cene večine kmetijskih proizvodov, kot so žita, oljnice, mlečni izdelki in vino, znatno znižale. V nekaterih državah članicah in regijah so se razmere še zaostrile, ker se je razmerje med vhodnimi cenami in cenami kmetijskih proizvodov poslabšalo.

(6)

Višji stroški za proizvajalce so spodbudili visoke potrošniške cene živil po vsej Uniji, kar je vplivalo na cenovno dostopnost hrane. Najnovejši podatki kažejo vztrajno visoko inflacijo cen hrane za potrošnike, ki znaša več kot 15 % po vsej Uniji. V nekaterih državah članicah te vrednosti dosegajo skoraj 40 %. Obstajajo dokazi, da visoke cene vplivajo na raven porabe v nekaterih živilskih sektorjih, kot so sektorji mesa, vina ter sadja in zelenjave. Potrošniki preusmerjajo povpraševanje na cenejšo hrano in proč od živil, kot so ekološka živila, vino in živila, zaščitena z označbami porekla in geografskimi označbami. Take spremembe povpraševanja lahko negativno vplivajo na donosnost naložb proizvajalcev.

(7)

V nekaterih kmetijskih sektorjih in državah članicah so navedene gospodarske težave še zaostrili pereči sektorski izzivi.

(8)

Nedavni izredni regionalni neugodni vremenski dogodki, kot so suša (v Španiji, Italiji in na Portugalskem) in poplave (v Italiji), so kmetijskim proizvajalcem povzročili znatno škodo in tako ogrozili njihovo ekonomsko sposobnost preživetja. Čeprav obstajajo znaki, da se taki dogodki pojavljajo zaradi vse večjih tveganj za kmetijstvo, povezanih s podnebnimi spremembami, je bila intenzivnost teh dogodkov izjemna.

(9)

Kar zadeva sektor žit in oljnic, ekstremni vremenski dogodki, ki so prizadeli različne proizvodne regije Unije, resno ogrožajo pomladne in poletne pridelke tako glede količine kot tudi kakovosti. Proizvajalci v sektorju se soočajo z zniževanjem cen. V primerjavi z lanskim letom so se cene žit znižale za približno 40 %. To povzroča težave kmetom, saj so mnogi v zadnjih mesecih kupili drage inpute, zdaj pa so jim na trgu za proizvode ponujene cene, ki komaj krijejo njihove stroške, v nekaterih primerih pa jih sploh ne. Poleg tega nekateri kmetje zaradi nizke vlažnosti tal in majhne razpoložljivosti vode za namakanje niso mogli posejati svojih polj, kar bo povzročilo zmanjšanje pridelave in donosa. To velja zlasti za Češko, Dansko, Irsko, Španijo, Francijo, Ciper, Latvijo, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo in Švedsko.

(10)

Razmere na trgu v sektorju sadja in zelenjave so zelo težke zaradi visoke inflacije, ki vpliva na potrošnjo, ki naj bi se po ocenah zmanjšala za vsaj 10 %, kar pa še zaostrujejo visoki stroški energije. Energija je pomemben stroškovni dejavnik pri pridelavi v rastlinjakih in logistiki po spravilu. Zato se proizvajalci kljub zvišanju cen kmetijskih proizvodov še naprej soočajo s pritiskom glede svojih marž. S podobnimi izzivi se sooča tudi sektor hmelja. Razmere vplivajo na več držav članic, zlasti Belgijo, Češko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Latvijo, Nizozemsko, Slovenijo in Finsko.

(11)

V živinorejskem sektorju visoke cene krme skupaj s ceno energije in splošno inflacijo proizvajalcem povzročajo resne težave. Kljub na splošno ugodnim ravnem cen govejega, prašičjega in perutninskega mesa se proizvajalci soočajo s težavami pri kritju svojih proizvodnih stroškov. Te so še izrazitejše v sektorju mleka, odkar so se cene začele znatno zniževati z visokih ravni, ki so jih dosegle konec leta 2022. Poleg tega potrošniške cene živil vplivajo na povpraševanje potrošnikov po kakovostnih proizvodih, ki predstavljajo velik delež dohodka kmetov v teh sektorjih. Sektor mleka v Latviji in Litvi je v posebej težkem položaju, saj so se nacionalne cene mleka znižale bolj kot v drugih državah članicah. Poleg tega se tudi živinorejski sektor v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Malti, v Luksemburgu, Avstriji, Sloveniji in na Finskem sooča z zgoraj navedenimi težavami.

(12)

Zmanjšanje povpraševanja zaradi inflacije, tudi na izvoznih trgih, skupaj z visoko ravnijo ponudbe vpliva predvsem na vinski sektor v nekaterih regijah, zlasti kar zadeva rdeča vina in vina rosé. Negotovost na trgu vina se je povečala tudi zaradi višjih vhodnih stroškov in nepričakovanih vremenskih dogodkov. To je vplivalo zlasti na Nemčijo, Španijo, Francijo, Italijo in Portugalsko.

(13)

Začasni ukrep krizne destilacije, uveden s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/1225 (2), ki državam članicam omogoča uvedbo nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju, morda ne bo zadostoval za rešitev položaja zaradi finančne omejitve programov. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da uporabijo dodatna finančna sredstva za okrepitev svojih dodeljenih proračunskih sredstev za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju za financiranje nadaljnjih postopkov destilacije, za katere veljajo enaki pogoji za upravičenost in pogoji podpore, z izjemo roka za izvedbo, ki bi ga bilo treba prilagoditi za dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe. Če se država članica odloči za uporabo te možnosti, bi moral biti finančni prispevek Unije iz te uredbe na voljo poleg dodeljenih finančnih sredstev iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za proračunski leti 2023 in 2024.

(14)

Še vedno zelo visoke vhodne cene, upad cen kmetijskih proizvodov in težave, s katerimi se soočajo nekateri sektorji in države članice, lahko kmetijskim proizvajalcem povzročijo likvidnostne težave. Da bi to preprečile, so se države članice zatekle k ukrepom državne pomoči v skladu s pravili Unije o državni pomoči.

(15)

Komisija se je odločila za dva svežnja nujne pomoči v kmetijstvu, s katerima so nekatere države članice kmetom lahko zagotovile nadomestilo v najbolj prizadetih sektorjih žit in oljnic; to sta bili izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/739 (4) in (EU) 2023/1343 (5), ki sta bili sprejeti, da bi odpravili negativne učinke pritiska na cene v navedenih sektorjih. Ta tretji sveženj nujne pomoči zadeva kmete v drugih državah članicah, ki se soočajo s specifičnimi problemi, ki vplivajo na sposobnost preživetja kmetijske proizvodnje.

(16)

Zato bi bilo treba sprejeti izredni ukrep, ki bi prispeval k reševanju specifičnih ugotovljenih problemov in preprečil hitro poslabšanje proizvodnje v državah članicah, ki niso bile upravičenke nedavnih svežnjev pomoči kmetijstvu iz izvedbenih uredb (EU) 2023/739 in (EU) 2023/1343.

(17)

Opisane težke razmere pomenijo specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ni jih mogoče takoj obravnavati z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z obstoječimi določenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Prav tako niso povezane z ukrepi za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(18)

Zneske, ki so na voljo državam članicam upravičenkam, bi bilo treba določiti tako, da se upošteva teža posamezne države članice v kmetijskem sektorju Unije na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Pri zneskih za Španijo, Italijo in Portugalsko bi bilo treba upoštevati, da so te države glavne države članice, ki so jih prizadeli izredni neugodni vremenski dogodki. Pri zneskih za Latvijo in Litvo bi bilo treba upoštevati, da se ti državi soočata s posebej težkimi razmerami v sektorju mleka.

(19)

Države članice upravičenke bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav in gospodarsko škodo, s katerimi se soočajo zadevni kmetje. Zagotoviti bi morale, da so kmetje končni upravičenci pomoči, in preprečiti kakršno koli izkrivljanje trga ali konkurence.

(20)

Glede na to, da bi zneski, dodeljeni državam članicam upravičenkam, obravnavali samo del gospodarskih težav, s katerimi se soočajo kmetje, bi bilo treba navedenim državam članicam dovoliti, da proizvajalcem dodelijo dodatno nacionalno pomoč pod pogoji in v rokih, ki jih določa ta uredba.

(21)

Da bi državam članicam upravičenkam omogočili prožnost pri razdeljevanju pomoči, tako da bi se upoštevale okoliščine zadevnih kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(22)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morale države članice upravičenke upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem v odziv na zadevno premoženjsko izgubo.

(23)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura kot svoje nacionalne valute, kot so Češka, Danska in Švedska. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (7) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(24)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo države članice upravičenke, le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov. Pomoč za ta izredni ukrep bi bilo zato treba plačati do 31. januarja 2024.

(25)

Države članice upravičenke bi morale Komisiji sporočiti podrobne informacije o izvajanju te uredbe, da bi Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti ukrepa, uvedenega s to uredbo.

(26)

Da bi zagotovili, da kmetje pomoč prejmejo čim prej, bi bilo treba državam članicam upravičenkam omogočiti takojšnje izvajanje te uredbe. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(27)

Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 določa, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo.

(2)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih morajo pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov izpolnjevati za vstop v Unijo.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Natančneje, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določata sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo.

(5)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o dveh izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini v grofiji Cumbria v Angliji (1) in v grofiji Aberdeenshire na Škotskem (1), ki sta bila 2. oziroma 9. julija 2023 potrjena z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(6)

Po teh nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence so veterinarski organi Združenega kraljestva okrog prizadetih obratov vzpostavili 10-kilometrsko območje z omejitvami in izvedli politiko pokončanja za nadzor prisotnosti visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni.

(7)

Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju in o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence.

(8)

Komisija je ocenila navedene informacije. Komisija meni, da bi bilo treba zaradi zdravstvenega stanja živali na območju z omejitvami, ki so ga vzpostavili veterinarski organi Združenega kraljestva, začasno ustaviti vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi z navedenega območja v Unijo, da se zaščiti zdravstveni status živali v Uniji.

(9)

Kanada, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so predložili posodobljene informacije o epidemioloških razmerah v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco na svojih ozemljih, zaradi katerih je bil vstop nekaterih proizvodov v Unijo začasno ustavljen, kot je določeno v prilogah V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404.

(10)

Kanada je predložila posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi z 32 izbruhi visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino v provincah Alberta (6), British Columbia (11), Nova Scotia (1), Ontario (2), Quebec (6) in Saskatchewan (6), ki so bili potrjeni med 14. aprilom 2022 in 6. majem 2023.

(11)

Poleg tega je Združeno kraljestvo predložilo posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi s tremi izbruhi visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino v grofijah Lincolnshire (2) in East Sussex (1) v Angliji v Združenem kraljestvu, ki so bili potrjeni med 17. majem 2023 in 25. majem 2023.

(12)

Nadalje so Združene države Amerike predložile posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi s tremi izbruhi visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino v zveznih državah North Dakota, South Dakota in Tennessee, ki so bili potrjeni med 5. januarjem 2023 in 19. aprilom 2023.

(13)

Kanada, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so predložili informacije o ukrepih, ki so bili sprejeti za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Zlasti po navedenih izbruhih navedene bolezni so Kanada, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike izvedli politiko pokončanja za obvladovanje in omejitev širjenja navedene bolezni, ter dokončali tudi potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja v okuženih obratih s perutnino na svojih ozemljih.

(14)

Komisija je ocenila informacije, ki so jih predložili Kanada, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Komisija meni, da so Kanada, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike predložili ustrezna jamstva, da zdravstveno stanje živali, ki je privedlo do začasne ustavitve, ne predstavlja več nevarnosti za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji in da bi bilo zato treba ponovno dovoliti vstop perutninskega blaga z zadevnih območij Kanade, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, iz katerih je bil vstop v Unijo začasno ustavljen.

(15)

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo trenutne epidemiološke razmere v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Kanadi, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike.

(16)

Poleg tega je Namibija zahtevala, da se črta s seznama tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop perutnine in njenega zarodnega materiala, svežega mesa tekačev, mesnih proizvodov perutnine in pernate divjadi ter jajc in jajčnih proizvodov v Unijo, iz prilog V, XIV, XV in XIX k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404, saj že več let ni izvažala navedenega blaga v Unijo in tovrstnega izvoza ne načrtuje. Navedene priloge bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1226 (4) sta bili prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 spremenjeni tako, da je bil v vnosih za Kanado določen začetni datum za predhodno zaprto območje CA-2.187. Ker je bila odkrita napaka, bi bilo treba vrstico za navedeno območje v delu 1 Priloge V ustrezno popraviti. Navedeno prilogo bi bilo torej treba ustrezno popraviti.

(18)

Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Kanadi, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike ter zahteve Namibije bi morale spremembe prilog V, XV, XIV in XIX k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404, uvedene s to uredbo, začeti veljati čim prej.

(19)

Popravek vnosa za Kanado v vrstici za območje CA-2.187 v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi se moral uporabljati od datuma uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2023/1226.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 31. maja 2013 sprejel Sklep 2013/255/SZVP (1).

(2)

Svet je še naprej zelo zaskrbljen zaradi razmer v Siriji. Konflikt v Siriji traja že več kot desetletje in še zdaleč ni končan, trpljenje in nestabilnost pa se s tem nadaljujeta. Tragični potres 6. februarja 2023 je še povečal trpljenje sirskega prebivalstva.

(3)

Evropski svet je v sklepih z dne 9. februarja 2023 izrekel najgloblje sožalje žrtvam tragičnega potresa, ki se je zgodil 6. februarja 2023, in izrazil solidarnost s prebivalci Turčije in Sirije. Evropski svet je ponovno potrdil pripravljenost Unije, da zagotovi dodatno pomoč, da bi ublažili trpljenje v vseh prizadetih regijah. Vse je pozval, naj zagotovijo humanitarni dostop žrtvam potresa v Siriji, ne glede na to, kje se nahajajo, humanitarno skupnost pa pozval, naj pod okriljem Združenih narodov zagotovi hitro dostavo pomoči.

(4)

Svet je v svojih sklepih z dne 20. maja 2021 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Humanitarne dejavnosti EU: novi izzivi, enaka načela“ ponovno potrdil, da bo preprečil in, kadar to ni mogoče, čim bolj zmanjšal kakršne koli morebitne nenamerne negativne vplive omejevalnih ukrepov Unije na načelno humanitarno delovanje. Ponovno je poudaril, da so omejevalni ukrepi Unije skladni z vsemi obveznostmi v okviru mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava o človekovih pravicah, mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o beguncih. Poudaril je pomen polnega spoštovanja humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava na področju politik sankcij Unije, tudi z doslednim vključevanjem humanitarnih izjem v režime omejevalnih ukrepov Unije, kadar je to ustrezno, in sicer z zagotavljanjem učinkovitega okvira za uporabo takih izjem s strani humanitarnih organizacij.

(5)

Svet opozarja, da namen omejevalnih ukrepov Unije, vključno s tistimi, ki so bili sprejeti zaradi razmer v Siriji, ni preprečiti ali ovirati zagotavljanje humanitarne pomoči, med drugim tudi ne medicinske pomoči. Omejevalni ukrepi, sprejeti zaradi razmer v Siriji, ne zadevajo večine sektorjev, med drugim tudi ne sektorjev živil, zdravil in medicinske opreme. Poleg tega so v zvezi s posameznimi ukrepi že določene izjeme, ki omogočajo dajanje sredstev in gospodarskih virov na razpolago osebam in subjektom, uvrščenim na seznam, kadar so ta sredstva ali gospodarski viri potrebni izključno za zagotavljanje humanitarne pomoči v Siriji ali pomoči civilnemu prebivalstvu v Siriji. V nekaterih primerih je potrebno predhodno dovoljenje ustreznega pristojnega nacionalnega organa.

(6)

Svet je 23. februarja 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/408 (2), v katerem je bila določena izjema od zamrznitve sredstev fizičnih ali pravnih oseb in subjektov, uvrščenih na seznam, ter od omejitev dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago tem osebam in subjektom, in sicer v korist mednarodnih organizacij in nekaterih opredeljenih kategorij akterjev, vključenih v humanitarne dejavnosti. Svet je sklenil, da bi bilo treba to izjemo, za katero ni zahtevano predhodno dovoljenje ustreznega pristojnega nacionalnega organa, uporabljati za začetno obdobje šestih mesecev, tj. do 24. avgusta 2023.

(7)

Glede na resnost humanitarne krize v Siriji in zato, da bi olajšali hitro dostavo pomoči, je primerno to izjemo podaljšati do 24. februarja 2024.

(8)

Za izvedbo nekaterih ukrepov iz tega sklepa so potrebni nadaljnji ukrepi Unije.

(9)

Sklep 2013/255/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Razen na področju civilnega letalstva pravo Unije trenutno ne določa usklajenih zahtev glede učinkovitosti opreme za odkrivanje kovin, ki se uporablja za odkrivanje na javnih mestih. Te zahteve se med državami članicami razlikujejo, kar vodi do neenakomernih in ne vedno dovolj visokih ravni zaščite pred varnostnimi grožnjami za splošno javnost. Teroristi in drugi storilci kaznivih dejanj lahko izkoriščajo posledične ranljivosti, med drugim z napadi ali izvajanjem drugih kriminalnih dejavnosti v državah članicah z nižjo ravnjo varnosti na javnih mestih.

(2)

Teroristični napadi, ki so bili v zadnjih letih izvedeni po vsej Uniji, so večinoma potekali na javnih mestih, njihova tarča pa je bila splošna javnost. Da bi prispevali k dovolj visoki ravni zaščite pred varnostnimi grožnjami na javnih mestih po vsej Uniji, bi bilo treba na ravni Unije določiti neobvezne zahteve glede učinkovitosti opreme za odkrivanje kovin.

(3)

Za opremo za odkrivanje (vključno z opremo za odkrivanje kovin), ki se uporablja na področju civilnega letalstva, veljajo podrobne zahteve iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005 (1). Te zahteve so dobro opredeljene in zagotavljajo visoko raven zaščite na področju varnosti civilnega letalstva. Zato to priporočilo ne bi smelo zajemati tega področja. Poleg tega bi bilo treba zaradi jasnosti pojasniti, da to priporočilo ne bi smelo vplivati na akte prava Unije, ki urejajo varnostne vidike opreme za odkrivanje kovin.

(4)

Komisija se je v agendi EU za boj proti terorizmu (2) zavezala, da bo podprla razvoj neobveznih zahtev EU za tehnologije za odkrivanje, da bi se z njimi odkrivale grožnje, ki jih je treba odkriti, hkrati pa ohranila mobilnost ljudi. Komisija je za izpolnitev te zaveze ustanovila tehnično delovno skupino za zahteve glede učinkovitosti odkrivanja, ki jo sestavljajo strokovnjaki držav članic, proizvajalci in uradniki iz več služb Komisije, ter jo prosila za pomoč pri razvoju neobveznih zahtev EU glede učinkovitosti opreme za odkrivanje kovin na ravni Unije. To priporočilo, zlasti neobvezne zahteve iz njega v zvezi z dokumentacijo izdelka in učinkovitostjo opreme za odkrivanje kovin, temelji na pripravljalnem delu, ki ga je opravila ta delovna skupina.

(5)

Države članice bi morale zato pri javnem naročanju opreme za odkrivanje kovin, namenjene uporabi na javnih mestih, uporabljati neobvezne zahteve EU glede učinkovitosti.

(6)

Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da nabavijo oziroma na javnih mestih uporabljajo točno določeno opremo za odkrivanje kovin. Odločitve o tem, katero opremo za odkrivanje kovin bodo nabavile ali uporabljale na določenem javnem mestu, bi morale še naprej sprejemati izključno države članice v skladu s pravom Unije. Neobvezne zahteve EU glede učinkovitosti bi bilo treba uporabljati v okviru dejavnosti javnega naročanja držav članic, da bi prispevale k doseganju visoke ravni učinkovitosti odkrivanja z opremo za odkrivanje kovin, ki jo države članice uporabljajo na javnih mestih po vsej Uniji.

(7)

Neobvezne zahteve EU glede učinkovitosti bi morale določati več standardov, ki ustrezajo različnim vrstam uporabe zajete opreme za odkrivanje kovin. Najnižji standard se nanaša na opremo z manjšo občutljivostjo, ki je namenjena uporabi v množičnem prevozu ali na velikih zbirnih območjih, kjer je treba odkriti zlasti nevarno orožje, obenem pa sta potrebni visoka stopnja pretoka oseb in njihovih predmetov ter nizka stopnja lažnih alarmov. Najvišji standard se nanaša na opremo z večjo občutljivostjo, ki je namenjena uporabi, pri kateri je treba odkriti celo najmanjše grožnje in pri kateri je mogoča nizka stopnja pretoka.

(8)

Neobvezne zahteve EU glede učinkovitosti se ne bi smele razumeti, kot da so namenjene nadomestitvi nacionalnih standardov učinkovitosti opreme za odkrivanje kovin, če taki nacionalni standardi obstajajo. Zlasti bi morale države članice imeti še naprej možnost, da v skladu s pravom Unije uporabljajo strožje zahteve glede učinkovitosti opreme za odkrivanje kovin, ki se uporablja na javnih mestih.

(9)

To priporočilo bi moralo posredno spodbujati proizvajalce k izpolnjevanju teh zahtev pri prihodnji proizvodnji opreme za odkrivanje kovin. Zato bi morale države članice v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila za opremo za odkrivanje kovin, ki se bo uporabljala za odkrivanje varnostnih groženj na javnih mestih, zahtevati, da ponudniki v ponudbo vključijo dokumentacijo izdelka in izjavo o skladnosti, ki jo izda proizvajalec na podlagi lastne metodologije, da dokažejo skladnost opreme za odkrivanje kovin z neobveznimi zahtevami glede učinkovitosti iz tega priporočila.

(10)

Uporaba opreme za odkrivanje kovin na javnih mestih lahko pomeni izziv z vidika pravic do varstva zasebnosti in osebnih podatkov. V zvezi z vsemi dejavnostmi, povezanimi s tako uporabo, vključno z javnim naročanjem in upravljanjem opreme ter vsemi nadaljnjimi dejavnostmi obdelave, je bistvenega pomena čim bolj omejiti poseganje in vsekakor ravnati v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Zlasti ob upoštevanju ustreznega tehnološkega razvoja na področju odkrivanja varnostnih groženj bi bilo treba neobvezne zahteve glede učinkovitosti opreme za odkrivanje kovin pregledovati in po potrebi prilagajati. Komisija bo zato ob pomoči tehnične delovne skupine za zahteve glede učinkovitosti odkrivanja pozorno spremljala tehnološki in drugi ustrezni razvoj ter redno ocenjevala potrebo po prilagoditvah tega priporočila.

(12)

Zaradi učinkovitosti in preglednosti ter zlasti glede na to, da je treba ugotovljene varnostne grožnje obravnavati čim prej, bi bilo treba države članice spodbujati, da uveljavijo to priporočilo in Komisiji v razumnem roku predložijo poročilo o svojih izvedbenih ukrepih.

(13)

Na podlagi teh poročil in vseh drugih ustreznih informacij bi bilo treba po primernem časovnem obdobju oceniti napredek pri uveljavljanju tega priporočila, da bi se med drugim ocenilo, ali so v zvezi s to zadevo potrebni zavezujoči pravni akti Unije –

1.

2.

3.

4.

5.

6.