12.7.2023

Uradni list Evropske unije

L 177/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1441

z dne 10. julija 2023

o podrobnih ureditvah za izvajanje postopkov Komisije na podlagi Uredbe (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 14. decembra 2022 o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (1), in zlasti člena 47(1) Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom za tuje subvencije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2022/2560 navedena uredba omogoča preiskovanje tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, in odpravo takih izkrivljanj. Določiti je treba posebna pravila in postopke, ki se med drugim nanašajo na predložitev priglasitev v skladu s členoma 21 in 29 Uredbe (EU) 2022/2560, opravljanje razgovorov in dajanje ustnih izjav v skladu s členi 13, 14 in 15 Uredbe (EU) 2022/2560, predložitev zavez v skladu s členoma 25 in 31 Uredbe (EU) 2022/2560, ter podrobnosti o razkritju in pravicah do obrambe preiskovanega podjetja v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2022/2560.

(2)

Na podlagi člena 20 Uredbe (EU) 2022/2560 morajo osebe in podjetja pred izvedbo določenih velikih koncentracij, ki vključujejo znatne tuje finančne prispevke, te koncentracije priglasiti. Na podlagi člena 29 Uredbe (EU) 2022/2560 je treba pred oddajo naročila priglasiti tudi tuje finančne prispevke v okviru postopkov javnega naročanja, ki presegajo določene pragove. Osebi ali podjetju se lahko zaradi neizpolnjevanja obveznosti priglasitve med drugim naložijo globe in periodične denarne kazni. Zato je treba natančno opredeliti udeležence koncentracije, odgovorne za predložitev priglasitve, in vsebino informacij, ki jih je treba navesti v priglasitvi.

(3)	Osebe ali podjetja iz členov 21(3) in 29(5) Uredbe (EU) 2022/2560 morajo Komisiji v celoti in točno razkriti dejstva in okoliščine, ki so pomembni za sprejetje odločitve o priglašeni koncentraciji ali tujih finančnih prispevkih v okviru postopka javnega naročanja.

(4)	Za poenostavitev priglasitev in ocene Komisije bi bilo treba v prilogah k tej uredbi določiti standardizirana obrazca. Lahko se nadomestita z elektronskima obrazcema, ki vsebujeta enake zahteve glede informacij.

(5)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2022/2560 bi morala Komisija v primerih, ko ima na podlagi predhodnega pregleda dovolj znakov, da je bila podjetju dodeljena tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg, začeti postopek poglobljene preiskave, da bi lahko zbrala dodatne informacije za oceno obstoja tuje subvencije in njenih dejanskih ali potencialnih izkrivljajočih učinkov. Določiti je treba pravila o rokih, v katerih lahko preiskovano podjetje in druge osebe, vključno z državami članicami in tretjo državo, ki je dodelila tujo subvencijo, v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) 2022/2560 predložijo pripombe na sklep Komisije o začetku poglobljene preiskave.

(6)

V skladu s členom 13(7) Uredbe (EU) 2022/2560 lahko Komisija pri izvajanju preiskav opravi razgovor s katero koli fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor za namene zbiranja informacij o predmetu preiskave. Pri upoštevanju potrebe po zagotavljanju pravne pravičnosti in preglednosti bi morala Komisija pred začetkom razgovorov s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki privolijo v razgovor, te osebe obvestiti o pravni podlagi razgovora. Osebe, s katerimi se opravi razgovor, bi morale biti obveščene tudi o namenu razgovora in imeti možnost, da predložijo pripombe na dokumentirani razgovor. Komisija bi morala določiti rok, v katerem ji lahko oseba, s katero je opravila razgovor, sporoči morebitne pripombe na dokumentirani razgovor.

(7)

V skladu s členom 14(2), točka (c), in členom 15 Uredbe (EU) 2022/2560 lahko Komisija pri izvajanju inšpekcijskih pregledov v Uniji ali zunaj nje katerega koli zastopnika ali uslužbenca podjetja ali podjetniškega združenja zaprosi za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore dokumentira. Dokumentirane ustne izjave bi morale biti dane na voljo pooblaščenemu zastopniku podjetja ali podjetniškega združenja. Kadar pojasnila zagotovi nepooblaščen uslužbenec, bi bilo treba podjetju ali podjetniškemu združenju omogočiti, da predloži pripombe na dokumentirana pojasnila.

(8)

V skladu s členom 13(5) Uredbe (EU) 2022/2560 morajo države članice Komisiji zagotoviti potrebne informacije za izvajanje preiskav na podlagi navedene uredbe. Za zagotovitev, da so Komisiji na voljo vse take informacije glede postopkov javnega naročanja, bi morala ta obveznost veljati tudi za javne naročnike ali naročnike, odgovorne za zadevni postopek javnega naročanja.

(9)

Da bi Komisija lahko opravila ustrezno oceno za namene sprejetja sklepa o zavezah, ki jih z namenom odprave izkrivljanja na notranjem trgu ponudi preiskovano podjetje, bi bilo treba določiti postopek za predlaganje zavez v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2022/2560 ter roke za predlaganje zavez v skladu s členoma 25 in 31 Uredbe (EU) 2022/2560.

(10)

Zaradi zagotavljanja preglednosti lahko Komisija v aktih o zaključku poglobljene preiskave v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2022/2560 po potrebi naloži obveznosti poročanja in preglednosti v skladu s členom 7(5) in členom 8 Uredbe (EU) 2022/2560. Te obveznosti bi morale Komisiji omogočiti odkrivanje morebitnih izkrivljanj na notranjem trgu ali spremljanje izvajanja njenih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560. Zato je treba pojasniti obliko, vsebino in postopkovne podrobnosti teh obveznosti.

(11)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2022/2560 bi moralo imeti preiskovano podjetje na podlagi načela zagotavljanja pravic do obrambe možnost, da, preden Komisija sprejme sklep na podlagi člena 11, 12, 17, 18, člena 25(3), člena 26, 31 ali 33 Uredbe (EU) 2022/2560, predloži pripombe o vseh razlogih, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti sklep. V skladu s členom 42(4) Uredbe (EU) 2022/2560 je treba določiti pravila o tem, v kakšnem obsegu bi bilo treba preiskovanemu podjetju omogočiti vpogled v spis Komisije. Preiskovano podjetje bi moralo vedno imeti pravico, da od Komisije pridobi nezaupne različice vseh dokumentov, navedenih v razlogih, dostop do vseh neredigiranih dokumentov v spisu Komisije pa bi bilo treba pod pogoji, ki se določijo v sklepu Komisije, omogočiti omejenemu številu imenovanih zunanjih pravnih ali ekonomskih svetovalcev ali zunanjih tehničnih strokovnjakov v imenu preiskovanega podjetja. Ta dostop bi moral biti v nekaterih primerih omejen, med drugim kadar bi razkritje nekaterih dokumentov škodovalo njihovemu pošiljatelju ali kadar prevladajo drugi interesi.

(12)

V skladu s členom 42(4) Uredbe (EU) 2022/2560 bi morala Komisija pri omogočanju vpogleda v spis zagotoviti varovanje poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Zato je treba določiti podrobna pravila, na podlagi katerih bo Komisija lahko od oseb in podjetij, ki predložijo ali so predložili informacije, vključno z dokumenti, zahtevala, naj v svojih predložitvah ali v zvezi z informacijami v povzetku ali sklepu opredelijo poslovne skrivnosti ali zaupne informacije, ter odločala o obravnavi nekaterih informacij v primeru nestrinjanja glede zaupnosti.

(13)	Ker začnejo s priglasitvami teči zakonski roki iz Uredbe (EU) 2022/2560, bi bilo prav tako treba določiti pogoje glede teh rokov in datum, ko začnejo priglasitve veljati. Zlasti bi bilo treba določiti začetek in konec rokov ter okoliščine, ki začasno prekinejo tek teh rokov.

(14)

Komisija bi morala načeloma dokumente prejemati in pošiljati digitalno glede na napredek na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter okoljske koristi takega pošiljanja. To bi moralo v skladu s členom 47(1), točke (a), (b) in (h), Uredbe (EU) 2022/2560 veljati zlasti za priglasitve, odgovore na zahteve za informacije, pripombe o razlogih, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti sklep, naslovljen na preiskovano podjetje, ter zaveze, ki jih ponudijo priglasitelji.

(15)	Zaradi preglednosti in pravne varnosti bi ta uredba morala začeti veljati pred začetkom uporabe Uredbe (EU) 2022/2560 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

V skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) 2022/2560 ta uredba določa podrobne ureditve glede:

(1)	oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti priglasitev koncentracij;

(2)	oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti priglasitev tujih finančnih prispevkov in izjav o neobstoju tujih finančnih prispevkov v okviru postopkov javnega naročanja;

(3)	postopkovnih podrobnosti za ustne izjave na podlagi člena 13(7), člena 14(2), točka (c), in člena 15 Uredbe (EU) 2022/2560;

(4)	podrobnih pravil o razkritju, vpogledu v spis in zaupnih informacijah na podlagi členov 42 in 43 Uredbe (EU) 2022/2560;

(5)	oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti zahtev glede preglednosti;

(6)	podrobnih pravil za izračun rokov;

(7)	postopkovnih podrobnostih in rokov za predlaganje zavez na podlagi členov 25 in 31 Uredbe (EU) 2022/2560.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„priglasitelji“ za namen priglasitev koncentracij pomeni osebe ali podjetja, ki morajo predložiti priglasitev v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2022/2560;

(2)	„drugi udeleženci“ za namen priglasitev koncentracij pomeni osebe, ki so udeležene v predlagani koncentraciji, a niso priglasitelji, kot sta na primer prodajalec in podjetje ali del podjetja, ki je cilj koncentracije;

(3)	„priglasitelji“ za namen priglasitev in izjav o tujih finančnih prispevkih v javnem naročanju pomeni vse gospodarske subjekte, skupine gospodarskih subjektov, glavne podizvajalce in glavne dobavitelje, za katere velja obveznost priglasitve v skladu s členom 29(5) Uredbe (EU) 2022/2560;

(4)	„delovni dnevi“ pomeni vse dneve razen sobot, nedelj in dela prostih dni Komisije, kot so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE II

PRIGLASITVE

Člen 3

Osebe, upravičene do predložitve priglasitev in izjav

1. Priglasitve koncentracij v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2022/2560 predložijo priglasitelji iz člena 2(1). Vsak priglasitelj je odgovoren za točnost informacij, ki jih predloži.

2. Priglasitve in izjave v postopkih javnega naročanja javnemu naročniku ali naročniku predloži gospodarski subjekt ali, v primeru skupin gospodarskih subjektov, glavnih podizvajalcev in glavnih dobaviteljev, glavni izvajalec ali glavni koncesionar iz člena 29(6) Uredbe (EU) 2022/2560 v svojem imenu in v imenu vseh priglasiteljev iz člena 2(3). Vsak priglasitelj je odgovoren zgolj za točnost informacij v zvezi z njemu dodeljenimi tujimi finančnimi prispevki.

3. Če priglasitve ali izjave podpišejo pooblaščeni zunanji zastopniki oseb ali podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisno dokazilo, da so pooblaščeni za ukrepanje.

Člen 4

Predhodna priglasitev koncentracij

1. Priglasitve koncentracij v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2022/2560 se predložijo na obrazcu za priglasitev koncentracij iz Priloge I. Skupne priglasitve v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2022/2560 se predložijo na enem samem obrazcu.

2. Obrazci za priglasitev koncentracij in vsa ustrezna dokazila se predložijo Komisiji v skladu s členom 25.

3. Priglasitve se predložijo v enem od uradnih jezikov Unije. Razen če se Komisija in priglasitelji dogovorijo drugače, je jezik priglasitve tudi jezik postopka ter vseh nadaljnjih upravnih postopkov pred Komisijo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560 v zvezi z isto koncentracijo. Dokazila se predložijo v izvirnem jeziku. Če izvirni jezik dokumenta ni eden od uradnih jezikov Unije, se priloži prevod v jezik postopka.

4. Komisija lahko priglasitelja na pisno zahtevo izvzame iz obveznosti predložitve informacij v priglasitvenem obrazcu iz Priloge I, in sicer katerih koli informacij, vključno z dokumenti, ali katere koli druge zahteve iz priglasitvenega obrazca v zvezi s temi informacijami.

5. Komisija priglasiteljem brez odlašanja pisno potrdi, da je prejela priglasitev in morebitni odgovor na dopis, ki ga je poslala na podlagi člena 6(2) in (3).

Člen 5

Priglasitve in izjave o tujih finančnih prispevkih v okviru postopkov javnega naročanja

1. Priglasitve tujih finančnih prispevkov v okviru postopkov javnega naročanja se javnemu naročniku ali naročniku, odgovornemu za zadevni postopek javnega naročanja, v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560 predložijo na enotnem obrazcu iz Priloge II, ki vsebuje informacije o vseh priglasiteljih, povezanih s ponudbo ali prijavo za sodelovanje.

2. Kadar v postopkih javnega naročanja, ki dosegajo pragove iz člena 28(1), točka (a), in člena 28(2) Uredbe (EU) 2022/2560, tretja država priglasiteljem v zadnjih treh letih ni dodelila tujih finančnih prispevkov, ki jih je treba priglasiti, morajo priglasitelji namesto priglasitve predložiti izjavo. Izjavo je treba predložiti javnemu naročniku ali naročniku, odgovornemu za zadevni postopek javnega naročanja, na enem obrazcu na način, predpisan v naslovu 7 uvoda in oddelku 7 Priloge II. V skladu s členom 4(3) in členom 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560 v izjavi ni treba navesti tujih finančnih prispevkov, katerih skupni znesek, ki ga dodeli tretja država v zaporednem obdobju treh let pred izjavo, je nižji od zneska pomoči de minimis, kakor je opredeljen v členu 3(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1407/2013.

3. Javni naročnik ali naročnik posreduje priglasitev, vključno z vsemi ustreznimi dokazili, ali izjavo Komisiji v skladu s členom 26.

4. Priglasitve in izjave se predložijo javnemu naročniku ali naročniku v enem od uradnih jezikov Unije. Razen če se Komisija in priglasitelji dogovorijo drugače, je jezik priglasitve ali izjave tudi jezik postopka ter vseh nadaljnjih upravnih postopkov pred Komisijo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560 v zvezi z istim postopkom javnega naročanja. Dokazila se predložijo v izvirnem jeziku. Če izvirni jezik katerega koli dokumenta ni eden od uradnih jezikov Unije, se priloži prevod v jezik postopka.

5. Na pisno zahtevo priglasiteljev lahko Komisija priglasitelja, ki je to zahteval, izvzame iz obveznosti predložitve informacij v priglasitvenem obrazcu iz Priloge II, in sicer katerih koli informacij, vključno z dokumenti, ali katere koli druge zahteve iz priglasitvenega obrazca v zvezi s temi informacijami, o čemer obvesti javnega naročnika ali naročnika, odgovornega za postopek javnega naročanja.

6. Komisija javnemu naročniku ali naročniku, odgovornemu za postopek javnega naročanja, brez odlašanja pisno potrdi prejem priglasitve ali izjave in vsakega odgovora na dopis, ki ga je poslala v skladu s členom 7(1) in (3), ter pošlje kopijo potrdila priglasiteljem ali njihovim pooblaščenim zunanjim zastopnikom.

Člen 6

Dan začetka veljavnosti priglasitve koncentracije

1. V skladu s členom 24(1) Uredbe (EU) 2022/2560 je dan začetka veljavnosti priglasitve dan, ko Komisija prejme popolno priglasitev.

2. Kadar Komisija ugotovi, da so informacije, vključno z dokumenti, ki jih vsebuje priglasitev, nepopolne, o tem brez odlašanja pisno obvesti priglasitelje ali njihove pooblaščene zunanje zastopnike. V takih primerih priglasitev začne veljati na dan, ko Komisija prejme popolne informacije.

3. Priglasitelji po priglasitvi Komisiji nemudoma sporočijo vse ustrezne informacije, vključno z bistvenimi spremembami dejstev, ki bi jih morali sporočiti, če bi te informacije ob priglasitvi poznali ali bi jih morali poznati. Kadar bi lahko te informacije pomembno vplivale na Komisijino oceno priglašene koncentracije, lahko Komisija šteje, da priglasitev začne veljati šele na dan, ko prejme zadevne informacije. Komisija o tem nemudoma pisno obvesti priglasitelje ali njihove zastopnike.

4. Za namene tega člena se šteje, da je v primeru predložitve netočnih ali zavajajočih informacij priglasitev nepopolna.

Člen 7

Dan začetka veljavnosti priglasitev in izjav o tujih finančnih prispevkih v okviru postopkov javnega naročanja

1. V odprtih postopkih javnega naročanja v smislu člena 27 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) priglasitve in izjave začnejo veljati na dan, ko jih Komisija prejme. V večstopenjskih postopkih javnega naročanja priglasitev ali izjava, predložena v fazi predložitve prijave za sodelovanje, ter posodobljena priglasitev ali posodobljene izjave, predložene v fazi predložitve končne ponudbe, v skladu s členom 29(1), zadnji stavek, Uredbe (EU) 2022/2560, začnejo veljati na dan, ko jih Komisija prejme. Vendar, če Komisija ugotovi, da so informacije, vključno z dokumenti, ki jih vsebuje priglasitev ali izjava, nepopolne, o tem brez odlašanja pisno obvesti priglasitelje ali njihove pooblaščene zunanje zastopnike. V takih primerih začne na podlagi člena 29(4) Uredbe (EU) 2022/2560 priglasitev ali izjava veljati na dan, ko Komisija prejme popolne informacije.

2. Kadar zadevni javni naročnik ali naročnik uveljavlja svoje pravice v skladu s členom 56(3) Direktive 2014/24/EU ali členom 76(4) Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), da zahteva pojasnitev priglasitve, izjave, posodobljene priglasitve ali posodobljene izjave v skladu s členom 29(1), zadnji stavek, in členom 29(3) Uredbe (EU) 2022/2560, ter se v primeru nezadostnih pojasnil odloči zavrniti ponudbo ali prijavo za sodelovanje, se za priglasitev ali izjavo šteje, da ni bila niti predložena niti posredovana Komisiji.

3. Priglasitelji po predložitvi priglasitve, izjave, posodobljene priglasitve ali posodobljene izjave Komisiji nemudoma sporočijo vse ustrezne nove informacije, vključno s spremembami dejstev, ki bi jih morali sporočiti, če bi te informacije ob predložitvi popolne priglasitve ali izjave oziroma posodobljene priglasitve ali posodobljene izjave poznali ali jih morali poznati. Kadar bi lahko te informacije pomembno vplivale na oceno Komisije, lahko Komisija šteje, da priglasitev, izjava, posodobljena priglasitev ali posodobljena izjava začne veljati šele na dan, ko prejme ustrezne informacije. Komisija priglasitelje, ki so predložili priglasitve v okviru postopkov javnega naročanja, ali njihove zunanje zastopnike ter zadevnega javnega naročnika ali naročnika pisno in brez odlašanja obvesti o datumu začetka veljavnosti.

4. Za namene tega člena in brez poseganja v člene 17, 29 in 33 Uredbe (EU) 2022/2560 se v primeru predložitve netočnih ali zavajajočih informacij priglasitev šteje za nepopolno.

POGLAVJE III

PREISKAVA KOMISIJE

Člen 8

Rok za predložitev pripomb po začetku poglobljene preiskave

1. Kadar Komisija začne poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2022/2560, določi rok, v katerem lahko preiskovano podjetje, katera koli druga pravna ali fizična oseba, države članice in tretja država, ki je dodelila tujo subvencijo, pisno predložijo svoje pripombe, ta rok pa običajno ne presega enega meseca od datuma, ko je bilo preiskovano podjetje obveščeno o sklepu, ali, v vseh drugih primerih, od datuma objave povzetka sklepa v Uradnem listu Evropske unije. Pripombe se predložijo v skladu s členoma 25 in 26.

2. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija rok iz odstavka 1 podaljša.

3. Če pripombe vključujejo zaupne informacije, priglasitelj ob predložitvi zaupne različice predloži tudi nezaupno različico.

Člen 9

Razgovori

1. Kadar Komisija z osebo opravi razgovor v skladu s členom 13(7) Uredbe (EU) 2022/2560, Komisija na začetku razgovora navede pravno podlago in namen razgovora ter osebo, s katero opravlja razgovor, obvesti, da bo razgovor dokumentirala.

2. Razgovor, opravljen v skladu s členom 13(7) Uredbe (EU) 2022/2560, se lahko dokumentira v kakršni koli obliki.

3. Izvod dokumentirane oblike razgovora je osebi, s katero je bil opravljen razgovor, na voljo za pripombe v roku, ki ga določi Komisija.

Člen 10

Ustne izjave med inšpekcijskimi pregledi

1. Kadar uradniki ali drugi spremljevalci, ki jih pooblasti Komisija, zaprosijo pooblaščene zunanje zastopnike ali uslužbence podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnila v skladu s členom 14(2), točka (c), ali členom 15 Uredbe (EU) 2022/2560, se lahko ta pojasnila dokumentirajo v kakršni koli obliki.

2. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu se da podjetju ali podjetniškem združenju na voljo kopija vse dokumentacije iz odstavka 1.

3. Kadar da Komisiji pojasnilo uslužbenec podjetja ali podjetniškega združenja, ki nima ali ni imel pooblastila podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo v imenu podjetja ali podjetniškega združenja, Komisija določi rok, v katerem ji lahko podjetje ali podjetniško združenje sporoči kakršne koli spremembe uslužbenčevih pojasnil. Spremembe se dodajo pojasnilom, dokumentiranim v skladu z odstavkom 1.

Člen 11

Informacije javnih naročnikov in naročnikov, odgovornih za postopke javnega naročanja

1. Obveznost držav članic v skladu s členom 13(5) Uredbe (EU) 2022/2560, da Komisiji na njeno zahtevo zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje preiskav v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560, velja zlasti za javne naročnike in naročnike, odgovorne za zadevne postopke javnega naročanja, ki imajo informacije, pomembne za preiskavo.

2. Zadevni javni naročnik ali naročnik Komisiji skupaj s priglasitvijo posreduje kopije dokumentov, uporabljenih pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno z morebitnimi raziskavami in notranjim proračunom za javno naročilo, če so na voljo, ter kopije vseh drugih dokumentov, ki so po mnenju javnega naročnika ali naročnika ključni za preiskavo. Če priglasitelji predložijo informacije v skladu z oddelkom 4 Priloge II, javni naročnik ali naročnik posreduje tudi kopije vseh predloženih ponudb v zvezi z zadevnim postopkom javnega naročanja. Če ponudbe še niso bile predložene ali ob priglasitvi niso na voljo, se kopije posredujejo Komisiji takoj, ko so na voljo. Kadar zadevni javni naročnik ali naročnik Komisiji ne posreduje ali ne more posredovati kopij vseh dokumentov, ki so pomembni za preiskavo, ga Komisija pozove, naj posreduje kopije določenih dokumentov, pomembnih za preiskavo Komisije.

Člen 12

Predložitev informacij o neupravičeno ugodni ponudbi

1. Če priglasitelji v priglasitvi, ki so jo predložili v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2022/2560, še niso predložili utemeljitev in z njimi povezanih dokazil iz obrazca iz Priloge II v zvezi z oceno neupravičeno ugodne narave ponudbe, se ti predložijo Komisiji v skladu z roki in obliko iz člena 8 ter se lahko predložijo med predhodnim pregledom.

2. Če se priglasitelji odločijo, da bodo izkoristili možnost predložitve obrazložitev, jim za utemeljitev svojih trditev priložijo vsa povezana dokazila iz obrazca iz Priloge II.

3. Ob predložitvi dokazil preiskovano podjetje opredeli vse informacije, ki jih šteje za zaupne, zahtevek po zaupnosti ustrezno utemelji in priloži ločeno nezaupno različico.

POGLAVJE IV

ZAVEZE, PREGLEDNOST IN POROČANJE

Člen 13

Roki za predložitev zavez v okviru priglašenih koncentracij

1. V zvezi s koncentracijami, priglašenimi Komisiji v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2022/2560, se zaveze, ponujene za namene sprejema sklepa v skladu s členom 25(3), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560, predložijo Komisiji najpozneje 65 delovnih dni po začetku poglobljene preiskave v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU) 2022/2560.

2. Kadar se v skladu s členom 24(4) Uredbe (EU) 2022/2560 rok za sprejem sklepa v skladu s členom 25(3) Uredbe (EU) 2022/2560 podaljša, se rok 65 delovnih dni za predložitev zavez samodejno podaljša za enako število delovnih dni.

3. Komisija lahko v izrednih okoliščinah zaveze upošteva, čeprav so bile ponujene po izteku zadevnega roka za predložitev, kot je določen v tem členu. Pri odločanju, ali naj upošteva zaveze, ponujene v takih okoliščinah, Komisija posebno pozornost nameni obveznosti uporabe postopka v odboru iz člena 48(2) Uredbe (EU) 2022/2560.

Člen 14

Roki za predložitev zavez v preiskavah v okviru postopkov javnega naročanja

1. V zvezi s tujimi finančnimi prispevki, priglašenimi Komisiji v okviru postopkov javnega naročanja v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560, se zaveze, ki jih gospodarski subjekti ponudijo v skladu s členom 31(1) Uredbe (EU) 2022/2560, predložijo Komisiji v največ 50 delovnih dneh od datuma začetka poglobljene preiskave. Zaveze, ki jih prejme Komisija, se lahko odvisno od njihovega obsega in po posvetovanju z javnim naročnikom ali naročnikom štejejo za ustrezno utemeljen izjemen primer za podaljšanje roka za sprejetje sklepa o zaključku poglobljene preiskave v smislu člena 30(5) Uredbe (EU) 2022/2560.

2. Komisija lahko v izjemnih okoliščinah upošteva zaveze, ponujene po izteku roka iz odstavka 1. Pri odločanju, ali naj upošteva zaveze, ponujene v takih okoliščinah, Komisija posebno pozornost nameni obveznosti uporabe postopka v odboru iz člena 48(2) Uredbe (EU) 2022/2560.

Člen 15

Postopek za predložitev zavez

1. Zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje, se predložijo Komisiji v skladu s členom 25 za sklep na podlagi člena 25(3), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560 ali členom 26 za sklep na podlagi člena 31(1) Uredbe (EU) 2022/2560.

2. Preiskovano podjetje ob ponudbi zavez opredeli vse informacije, ki jih šteje za zaupne, zahtevek po zaupnosti ustrezno utemelji in predloži ločeno nezaupno različico zavez.

3. V postopkih iz poglavij 3 in 4 Uredbe (EU) 2022/2560 zaveze podpišejo priglasitelji ter vse druge udeležene osebe, ki z zavezami prevzemajo obveznosti.

Člen 16

Preglednost in poročanje

Kadar je primerno, lahko Komisija s sklepom, sprejetim po poglobljeni preiskavi v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2022/2560, podjetju naloži obveznosti glede preglednosti in poročanja v skladu s členom 7(5) in členom 8 Uredbe (EU) 2022/2560. Take obveznosti se lahko nanašajo na zagotavljanje informacij o čemer koli od naslednjega:

(a)	tujih finančnih prispevkih, prejetih v določenem obdobju, ki se začne dan po sprejetju sklepa o naložitvi obveznosti;

(b)	udeležbi v koncentracijah ali postopkih javnega naročanja (kadar preiskovano podjetje predloži ponudbo v odprtem postopku ali prijavo za sodelovanje v večstopenjskem postopku javnega naročanja) v določenem obdobju, ki se začne dan po datumu sprejetja sklepa o uvedbi te obveznosti;

(c)

izvajanju sklepa o zavezah, sprejetega v skladu s členom 11(3), členom 25(3), točka (a), ali členom 31(1) Uredbe (EU) 2022/2560, sklepa o izravnalnih ukrepih, sprejetega v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2022/2560, sklepa o prepovedi koncentracije, sprejetega v skladu s členom 25(3), točka (c), Uredbe (EU) 2022/2560, ali sklepa o prepovedi oddaje naročila, sprejetega v skladu s členom 31(2) Uredbe (EU) 2022/2560.

POGLAVJE V

PREDLOŽITEV PRIPOMB

Člen 17

Predložitev pripomb

1. Kadar Komisija v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2022/2560 preiskovano podjetje obvesti o razlogih, na podlagi katerih namerava sprejeti sklep, določi rok vsaj 10 delovnih dni, v katerem lahko navedeno podjetje predloži pisne pripombe. Komisija ni dolžna upoštevati pisnih predložitev, prejetih po preteku tega roka.

2. Preiskovano podjetje Komisiji pisno predloži pripombe in ustrezne dokumente, ki potrjujejo dejstva, navedena v teh pripombah, v skladu s členoma 25 in 26.

3. Kadar Komisija v skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) 2022/2560 sprejme začasni sklep o začasnih ukrepih, določi rok, v katerem lahko preiskovano podjetje predloži pisne pripombe na ta sklep. Potem ko preiskovano podjetje predloži pripombe, Komisija sprejme dokončni sklep o razveljavitvi, spremembi ali potrditvi začasnega sklepa o začasnih ukrepih. Če preiskovano podjetje ne predloži pisnih pripomb v roku, ki ga je določila Komisija, postane začasni sklep ob izteku tega roka dokončen.

4. Komisija lahko po potrebi in na utemeljeno zahtevo preiskovanega podjetja pred iztekom prvotnega roka podaljša roke, določene v skladu z odstavkoma 1 in 3.

POGLAVJE VI

UPORABA INFORMACIJ IN RAVNANJE Z ZAUPNIMI INFORMACIJAMI

Člen 18

Uporaba informacij s strani Komisije

1. V skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) 2022/2560 se lahko pošiljatelj informacij strinja, da je Komisija upravičena do uporabe informacij, pridobljenih v skladu z navedeno uredbo, tudi za namene, za katere jih ni prvotno pridobila.

2. Če pošiljatelj informacij Komisiji predloži privolitev v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) 2022/2560, pošiljatelj informacij navede, katere specifične informacije se lahko uporabijo za namene, za katere niso bile prvotno pridobljene, in razloge, zakaj bi bile te informacije pomembne za te druge namene, vključno z uporabo drugih aktov Unije.

3. Če Komisija od pošiljatelja informacij zahteva privolitev v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) 2022/2560, navede informacije, ki jih zajema navedeni zahtevek, in namene, za katere namerava te informacije uporabiti. Uporaba teh informacij s strani Komisije ne presega namenov, ki jih je navedla Komisija in s katerimi se strinja pošiljatelj.

Člen 19

Označevanje in varovanje zaupnih informacij

1. Razen če je v členu 20 te uredbe in členu 42 Uredbe (EU) 2022/2560 določeno drugače in brez poseganja v odstavek 6 Komisija informacij, vključno z dokumenti, ne razkrije ali omogoči dostopa do njih, če vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije.

2. Kadar Komisija zahteva informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2022/2560, opravi razgovor z osebo v skladu s členom 13(7) Uredbe (EU) 2022/2560 ali zahteva ustna pojasnila med inšpekcijskimi pregledi v skladu s členoma 14 in 15 Uredbe (EU) 2022/2560, te osebe, podjetja ali podjetniška združenja obvesti, da se s predložitvijo informacij Komisiji strinjajo, da se lahko v skladu s členom 20 omogoči dostop do teh informacij. Kadar Komisija sicer prejme informacije od pošiljateljev informacij, te pošiljatelje informacij obvesti, da se lahko v skladu s členom 20 omogoči dostop do informacij, ki jih predložijo.

3. Brez poseganja v člena 8 in 15 lahko Komisija od pošiljateljev informacij, ki predložijo dokumente ali druge informacije v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560, v določenem roku zahteva:

(a)	da opredelijo dokumente ali dele dokumentov ali druge informacije, za katere menijo, da vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije;

(b)	da opredelijo osebe, v zvezi s katerimi se ti dokumenti ali druge informacije štejejo za zaupne;

(c)	da utemeljijo svoje zahtevke glede poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij za vsak dokument ali del dokumenta ali glede drugih informacij;

(d)	da Komisiji predložijo nezaupno različico dokumentov ali delov dokumentov ali drugih informacij, v katerih so poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije redigirane na jasen in razumljiv način;

(e)	da zagotovijo jedrnat, nezaupen in jasen opis vsake redigirane informacije.

4. Komisija od preiskovanega podjetja zahteva, da v določenem roku opredeli dele povzetka v skladu s členom 40 Uredbe (EU) 2022/2560 ali sklepa v skladu s členi 11, 25 in 31 Uredbe (EU) 2022/2560, za katere meni, da vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije, preden se povzetek ali sklep objavi. Če se opredelijo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije, preiskovano podjetje opredelitev utemelji do roka, ki ga določi Komisija.

5. Kadar pošiljatelj informacij ali preiskovano podjetje ne opredeli informacij, ki jih šteje za zaupne, v skladu z zahtevami iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija domneva, da med informacijami ni zaupnih informacij.

6. Če Komisija meni, da se določene informacije, za katere pošiljatelj informacij ali preiskovano podjetje trdi, da so zaupne, lahko razkrijejo, ker te informacije niso poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije ali ker obstaja prevladujoč interes za njihovo razkritje, pošiljatelja informacij ali preiskovano podjetje obvesti, da namerava te informacije razkriti. Če pošiljatelj informacij ali preiskovano podjetje ugovarja v petih delovnih dneh po prejemu informacij o namerah Komisije, lahko Komisija sprejme sklep, v katerem določi datum, po katerem bodo informacije razkrite ali, v primeru odstavka 4, objavljene v povzetku ali sklepu. Ta datum ne sme biti krajši od petih delovnih dni od datuma uradnega obvestila o sklepu Komisije. Komisija zadevno fizično ali pravno osebo o sklepu uradno obvesti.

7. Ta člen Komisiji ne preprečuje, da v potrebnem obsegu uporabi in razkrije informacije, ki dokazujejo obstoj izkrivljajoče tuje subvencije.

POGLAVJE VII

VPOGLED V SPIS

Člen 20

Vpogled v spis Komisije in uporaba dokumentov

1. Potem ko Komisija preiskovano podjetje obvesti o razlogih, na podlagi katerih namerava sprejeti sklep, lahko preiskovano podjetje zahteva vpogled v spis Komisije v skladu s členom 42(4) Uredbe (EU) 2022/2560.

2. Pravica do vpogleda v spis Komisije se ne nanaša na:

(a)	interno dokumentacijo Komisije;

(b)	interne dokumente organov držav članic ali tretjih držav, vključno z organi, pristojnimi za konkurenco, in javnimi naročniki ali naročniki;

(c)	korespondenco med Komisijo in organi držav članic ali tretjih držav, vključno z organi, pristojnimi za konkurenco, in javnimi naročniki ali naročniki;

(d)	korespondenco med organi držav članic ter med državami članicami in tretjimi državami.

3. Komisija bi morala preiskovanemu podjetju, kadar mu omogoči vpogled v spis, zagotoviti nezaupno različico vseh dokumentov, navedenih v razlogih, na podlagi katerih namerava sprejeti sklep.

4. Brez poseganja v odstavka 2 in 5 Komisija zagotovi tudi vpogled v vse dokumente v svojem spisu brez redigiranja zaradi zaupnosti pod pogoji razkritja, ki se določijo v sklepu Komisije. Pogoji razkritja se določijo v skladu z naslednjim:

(a)	vpogled v dokumente v skladu s tem odstavkom se odobri le omejenemu številu imenovanih zunanjih pravnih in ekonomskih svetovalcev ter zunanjih tehničnih strokovnjakov preiskovanega podjetja, katerih imena so bila vnaprej sporočena Komisiji;

(b)	imenovani zunanji pravni in ekonomski svetovalci ter zunanji tehnični strokovnjaki morajo biti podjetja, zaposleni v podjetjih ali v položaju, ki je primerljiv s položajem zaposlenih v podjetjih. Vse zavezujejo pogoji razkritja;

(c)

osebe, ki so navedene kot imenovani zunanji pravni in ekonomski svetovalci ter zunanji tehnični strokovnjaki, na datum sklepa Komisije, v katerem določi pogoje razkritja, ne smejo biti v delovnem razmerju z upravo preiskovanega podjetja ali del uprave preiskovanega podjetja ali v položaju, ki je primerljiv s položajem zaposlenega ali vodstvenega delavca v preiskovanem podjetju. Če imenovani zunanji pravni ali ekonomski svetovalec ali zunanji tehnični strokovnjak naknadno bodisi med preiskavo bodisi v treh letih po koncu preiskave Komisije vstopi v tovrstno razmerje s preiskovanim podjetjem, imenovani zunanji pravni ali ekonomski svetovalec ali zunanji tehnični strokovnjak in preiskovano podjetje nemudoma obvestita Komisijo o pogojih tega razmerja. Imenovani zunanji pravni ali ekonomski svetovalec ali zunanji tehnični strokovnjak Komisiji tudi zagotovi, da nima več dostopa do informacij ali vpogleda v dokumente v spisu, do katerih je dostopal oziroma v katere je imel vpogled v skladu s tem odstavkom in ki jih Komisija ni dala na voljo preiskovanemu podjetju. Komisiji prav tako zagotovi, da bo še naprej izpolnjeval zahteve iz točk (d) in (e) tega odstavka;

(d)	imenovani zunanji pravni in ekonomski svetovalci ter zunanji tehnični strokovnjaki ne razkrijejo nobenega predloženega dokumenta ali njegove vsebine nobeni fizični ali pravni osebi, ki je ne zavezujejo pogoji razkritja;

(e)	imenovani zunanji pravni in ekonomski svetovalci ter zunanji tehnični strokovnjaki nobenega od predloženih dokumentov ali njegove vsebine ne uporabljajo v druge namene kot tiste iz odstavka 10 spodaj.

5. Komisija v pogojih razkritja določi tehnična sredstva razkritja in njegovo trajanje. Razkritje imenovanemu pravnemu in ekonomskemu svetovalcu ter tehničnemu strokovnjaku se lahko opravi v elektronski obliki ali (kar zadeva nekatere ali vse dokumente) samo v prostorih Komisije. V izjemnih okoliščinah se lahko Komisija odloči, da ne bo omogočila vpogleda v skladu s pogoji razkritja iz odstavka 4 v nekatere dokumente ali da bo omogočila vpogled v delno redigirane dokumente, če ugotovi, da bi bila škoda, ki bi jo pošiljatelj informacij verjetno utrpel zaradi razkritja v skladu s pogoji razkritja, na splošno večja od pomena razkritja za uveljavljanje pravic do obrambe. Brez poseganja v odstavek 2 bo Komisija izvedla podobno oceno glede pomembnosti razkritja, kadar se odloča, ali mora razkriti ali delno razkriti svojo korespondenco z javnimi organi držav članic ali tretjih držav ter druge vrste občutljivih dokumentov, ki jih predložijo javni organi držav članic ali tretjih držav. Pred razkritjem korespondence ali dokumentov se Komisija posvetuje z organi države članice ali tretje države.

6. Imenovani zunanji pravni in ekonomski svetovalci ter zunanji tehnični strokovnjaki iz odstavka 4, točka (a), lahko v enem tednu od odobritve vpogleda v spis v skladu s pogoji razkritja Komisiji predložijo obrazloženo zahtevo za vpogled v nezaupno različico katerega koli dokumenta v spisu Komisije, ki preiskovanemu podjetju še ni bil predložen v skladu z odstavkom 3, da se da ta dokument na voljo preiskovanemu podjetju. Lahko pa predložijo obrazloženo zahtevo za razširitev pogojev razkritja na dodatne imenovane zunanje pravne in ekonomske svetovalce ali zunanje tehnične strokovnjake. Tak dodaten vpogled v nezaupne različice dokumentov ali razširitev na dodatne posameznike se lahko odobri le izjemoma in pod pogojem, da se dokaže kot bistven za pravilno uveljavljanje pravic preiskovanega podjetja do obrambe.

7. Komisija lahko za namene uporabe odstavka 5 ali 6 v skladu s členom 19(3) zahteva, da pošiljatelj informacij, ki je predložil zadevne dokumente, predloži nezaupno različico dokumentov.

8. Če Komisija meni, da je katera koli zahteva iz odstavka 6 utemeljena glede na potrebo po zagotovitvi, da lahko preiskovano podjetje učinkovito uveljavlja svoje pravice do obrambe, nezaupno različico dokumenta da na voljo preiskovanemu podjetju ali sprejme sklep o razširitvi pogojev razkritja za zadevne dokumente.

9. Komisija lahko kadar koli med postopkom namesto načina odobritve vpogleda v spis v skladu z zgornjim odstavkom 4 ali v kombinaciji s tem načinom omogoči vpogled v nekatere ali vse dokumente, redigirane v skladu s členom 19(3), da bi se izognili nesorazmerni zamudi ali upravnemu bremenu.

10. Informacije, pridobljene z vpogledom v spis, se uporabljajo samo za namene ustreznih postopkov za uporabo Uredbe (EU) 2022/2560.

POGLAVJE VIII

ROKI

Člen 21

Roki

1. Roki iz Uredbe (EU) 2022/2560 ali te uredbe ter roki, določeni v skladu z njima, se izračunajo v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta (4) in posebnimi pravili iz odstavka 2 tega člena in člena 22. V primeru nasprotujočih si določb se uporabljajo določbe te uredbe.

2. Roki začnejo teči na delovni dan po dogodku, na katerega se nanaša ustrezna določba Uredbe (EU) 2022/2560 ali te uredbe.

Člen 22

Iztek rokov

1. Rok, izračunan v delovnih dneh, se izteče ob koncu zadnjega delovnega dne roka.

2. Rok, ki ga Komisija določi s koledarskim dnem, se izteče ob koncu tega dne.

Člen 23

Začasna prekinitev rokov pri koncentracijah

1. Komisija lahko v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2022/2560 začasno prekine roke iz člena 24(1), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2022/2560, ali iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)	Komisiji v roku, ki ga je določila, niso predložene informacije, ki jih je zahtevala od priglasiteljev ali katerega koli drugega udeleženca na podlagi člena 13(2) Uredbe (EU) 2022/2560, ali ji niso predložene v celoti;

(b)

Komisiji v roku, ki ga je določila, niso predložene informacije, ki jih je zahtevala od drugih podjetij ali podjetniških združenj na podlagi člena 13(3) Uredbe (EU) 2022/2560, ali ji niso predložene v celoti, in sicer zaradi okoliščin, za katere je odgovoren eden od priglasiteljev ali kateri koli drug udeleženec;

(c)	eden od priglasiteljev ali kateri koli drug udeleženec ni dovolil inšpekcijskega pregleda, ki ga Komisija izvede na podlagi člena 14(1) in odredi s sklepom v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) 2022/2560, ali ni sodeloval pri izvajanju takega pregleda v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2022/2560;

(d)	priglasitelji Komisiji niso sporočili ustreznih informacij, vključno s spremembami dejstev iz člena 6(3).

2. Kadar Komisija v skladu z odstavkom 1 začasno prekine rok iz člena 24(1), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2022/2560, se rok začasno prekine v primerih iz:

(a)

odstavka 1, točki (a) in (b), za obdobje med iztekom roka, določenega v zahtevi za informacije, in prejemom popolnih in točnih informacij, ki so bile zahtevane, ali trenutkom, ko Komisija priglasitelje ali druge udeležence obvesti, da glede na rezultate tekoče preiskave ali razvoj dogodkov na trgu zahtevane informacije niso več potrebne;

(b)

odstavka 1, točka (c), za obdobje med neuspešnim poskusom izvedbe inšpekcijskega pregleda in dejanskim koncem preiskave, odrejene s sklepom, ali trenutkom, ko Komisija priglasitelje ali druge udeležence obvesti, da glede na rezultate tekoče preiskave ali razvoj dogodkov na trgu odrejena preiskava ni več potrebna;

(c)

odstavka 1, točka (d), za obdobje med trenutkom, ko bi Komisija morala prejeti ustrezne informacije, vključno s spremembami dejstev, in prejemom popolnih in točnih informacij ali trenutkom, ko Komisija priglasitelje obvesti, da glede na rezultate tekoče preiskave ali razvoj dogodkov na trgu informacije niso več potrebne.

3. Začasna prekinitev roka se začne na delovni dan po dnevu dogodka, ki povzroči začasno prekinitev. Preneha ob koncu dne, ko se odpravi vzrok začasne prekinitve. Če ta dan ni delovni dan, začasna prekinitev roka preneha ob koncu naslednjega delovnega dne.

4. Komisija v razumnem času obdela vse podatke, ki jih je prejela v okviru svoje preiskave in na podlagi katerih bi lahko ocenila, da v smislu odstavka 2, točke (a), (b) in (c), ni več potrebe po zahtevanih informacijah ali odrejenem inšpekcijskem pregledu.

Člen 24

Začasna prekinitev rokov med predhodnimi pregledi v okviru postopkov javnega naročanja

Kadar Komisija začasno prekine rok za predhodni pregled v skladu s členom 30(6) Uredbe (EU) 2022/2560, se ta začasna prekinitev začne na delovni dan po izteku roka 20 delovnih dni. Izteče se ob koncu dne, ko je bila Komisiji predložena popolna posodobljena priglasitev. Če ta dan ni delovni dan, začasna prekinitev roka preneha ob koncu naslednjega delovnega dne.

POGLAVJE IX

POŠILJANJE IN PODPIS DOKUMENTOV

Člen 25

Pošiljanje in podpis dokumentov pri koncentracijah

1. Komisija dokumente v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560 in to uredbo prejema in pošilja digitalno, razen kadar Komisija izjemoma dovoli uporabo načinov, opredeljenih v odstavkih 6 in 7.

2. Kadar je potreben podpis, so dokumenti, poslani Komisiji po digitalni poti, podpisani z vsaj enim kvalificiranim elektronskim podpisom, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

3. Tehnične specifikacije glede načina pošiljanja in podpisovanja se lahko objavijo v Uradnem listu Evropske unije ter na spletišču Generalnega direktorata Komisije za konkurenco.

4. Z izjemo obrazca iz Priloge I se šteje, da so vsi dokumenti, ki se Komisiji pošljejo po digitalni poti na delovni dan, prejeti na dan, ko so bili poslani, če je iz časovnega žiga potrdila o prejemu razvidno, da so bili prejeti na ta dan. Za obrazec iz Priloge I, ki se po digitalni poti pošlje Komisiji na delovni dan, se šteje, da je bil prejet na dan, ko je bil poslan, če je iz časovnega žiga potrdila o prejemu razvidno, da je bil prejet na ta dan pred ali med delovnim časom, navedenim na spletišču GD za konkurenco. Za obrazec iz Priloge I, ki se po digitalni poti pošlje Komisiji na delovni dan po delovnem času, navedenem na spletišču GD za konkurenco, se šteje, da je bil prejet naslednji delovni dan. Šteje se, da so vsi dokumenti, elektronsko poslani Komisiji na dan, ki ni delovni dan, prejeti naslednji delovni dan.

5. Šteje se, da dokumenti, ki so Komisiji poslani elektronsko, niso prejeti, če za dokumente ali njihove dele velja naslednje:

(a)	so nefunkcionalni ali neuporabni (pokvarjeni);

(b)	vsebujejo viruse, zlonamerno programsko opremo ali druge grožnje;

(c)	vsebujejo elektronske podpise, katerih veljavnosti Komisija ne more preveriti.

Če nastopi ena od okoliščin iz točk (a), (b) ali (c), Komisija brez odlašanja obvesti pošiljatelja.

6. Šteje se, da so dokumenti, ki so Komisiji poslani s priporočeno pošiljko, prejeti na dan, ko prispejo na naslov, naveden na spletišču Generalnega direktorata Komisije za konkurenco.

7. Šteje se, da so dokumenti, ki so Komisiji vročeni osebno, prejeti na dan, ko prispejo na naslov, objavljen na spletišču Generalnega direktorata Komisije za konkurenco, če Komisija to potrdi s potrdilom o prejemu.

Člen 26

Pošiljanje in podpis dokumentov v okviru postopkov javnega naročanja (priglasitve in po uradni dolžnosti)

1. Komisija dokumente v okviru postopkov javnega naročanja v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560 in to uredbo prejema in pošilja digitalno, razen kadar Komisija izjemoma dovoli uporabo načinov, opredeljenih v odstavkih 5 in 6.

2. V postopkih o tujih subvencijah v okviru postopkov javnega naročanja uporaba kvalificiranega elektronskega podpisa (QES), ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 910/2014, ni obvezna. Priglasitev ali izjavo podpišejo vsi priglasitelji, ki morajo predložiti priglasitev v okviru priglasitev pri javnem naročanju.

3. Tehnične specifikacije glede načina pošiljanja in podpisovanja se lahko objavijo v Uradnem listu Evropske unije ter na spletišču Generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja.

4. Pri podpisovanju dokumentov in njihovem pošiljanju Komisiji v okviru postopkov javnega naročanja se smiselno uporablja člen 25(4) in (5).

5. Šteje se, da so dokumenti, ki so Komisiji poslani s priporočeno pošiljko, prejeti na dan, ko prispejo na naslov, naveden na spletišču Generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja.

6. Šteje se, da so dokumenti, ki so Komisiji vročeni osebno, prejeti na dan, ko prispejo na naslov, objavljen na spletišču Generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, če Komisija to potrdi s potrdilom o prejemu.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 330, 23.12.2022, str. 1.

(2) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(3) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(4) Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

PRILOGA I

Obrazec FS-CO za priglasitev koncentracije v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560

Kazalo

Namen obrazca FS-CO

Vrste informacij, zahtevane v tem obrazcu FS-CO

Informacije, ki niso razumno dostopne

Informacije, ki jih Komisija ne potrebuje za proučitev zadeve

Stiki pred priglasitvijo in prošnje za opustitev obveznosti predložitve informacij

Zahteva po pravilni in popolni priglasitvi

Postopek priglasitve

Zaupnost in osebni podatki

Opredelitve in navodila za namen tega obrazca FS-CO

ODDELEK 1:

Opis koncentracije

ODDELEK 2:

Informacije o udeležencih

ODDELEK 3:

Podrobnosti o koncentraciji, lastništvu in nadzoru

ODDELEK 4:

Pragovi za priglasitev

ODDELEK 5:

Tuji finančni prispevki

ODDELEK 6:

Vpliv tujih finančnih prispevkov v koncentraciji na notranji trg

ODDELEK 7:

Morebitni pozitivni učinki

ODDELEK 8:

Dokazila

ODDELEK 9:

Potrdilo

UVOD

1. Namen obrazca FS-CO

(1)

V tem obrazcu FS-CO so določene informacije, ki jih morajo priglasitelji predložiti, kadar Komisiji predložijo priglasitev predlagane koncentracije v okviru sistema Unije za nadzor tujih subvencij. Sistem Unije za nadzor tujih subvencij je določen v Uredbi (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/1441 o podrobnih ureditvah za izvajanje postopkov Komisije na podlagi Uredbe (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba) (2), kateri je priložen ta obrazec FS-CO.

2. Vrste informacij, zahtevane v tem obrazcu FS-CO

(2)

V obrazec FS-CO je treba vnesti naslednje informacije:

(a)	osnovne informacije, ki so načeloma potrebne za oceno vseh koncentracij (oddelki 1 do 4);

(b)

informacije o tujih finančnih prispevkih, ki so jih udeleženci prejeli v skladu s členom 20(3), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560 (oddelek 5). Zlasti se v skladu z oddelkom 5 obrazca FS-CO zahtevajo podrobne informacije o vsakem tujem finančnem prispevku v višini 1 milijona EUR ali več, ki je bil dodeljen udeležencem koncentracije v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža in lahko spada v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2022/2560. V zvezi z drugimi tujimi finančnimi prispevki se v tem obrazcu FS-CO zahteva pregled različnih vrst finančnih prispevkov v višini 1 milijona EUR ali več, dodeljenih priglasiteljem v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža v skladu z navodili iz preglednice 1. Komisija lahko za vsak primer posebej zahteva podrobnejše informacije o kateri koli vrsti finančnih prispevkov, navedenih v odgovorih na vprašanja v oddelku 5 in preglednici 1, ali o drugih tujih finančnih prispevkih, ki jih prejmejo udeleženci koncentracije. V vsakem primeru je treba pri ugotavljanju, ali je dosežen prag za priglasitev v skladu s členom 20(3), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560, upoštevati vse tuje finančne prispevke, dodeljene udeležencem koncentracije v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža, ne glede na to, ali se v oddelku 5 zahtevajo kakršne koli informacije o njih;

(c)	informacije, potrebne za oceno, ali lahko tuji finančni prispevki v koncentraciji izkrivljajo notranji trg v smislu člena 4 ali 5 Uredbe (EU) 2022/2560 (oddelek 6) (tako v zvezi s postopkom prevzema kot dejavnostmi, ki jih bodo izvajali udeleženci koncentracije);

(d)	informacije o možnih pozitivnih učinkih tujih subvencij (oddelek 7);

(e)	dokazila (oddelek 8).

(3)

Da bi se priglasitev štela za popolno, je treba načeloma predložiti informacije, zahtevane v oddelkih 1 do 6 in 8. Nasprotno pa se lahko priglasitelji sami odločijo, ali bodo predložili informacije, zahtevane v oddelku 7, ki se nanaša na informacije o možnih pozitivnih učinkih tujih subvencij na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu in drugih pozitivnih učinkih v zvezi z ustreznimi cilji politike.

(4)

Nobene informacije, zahtevane v obrazcu FS-CO, ne posegajo v možnost, da Komisija v zahtevku za informacije zahteva dodatne informacije.

3. Informacije, ki niso razumno dostopne

(5)

Kadar določene informacije, zahtevane v tem obrazcu FS-CO, delno ali v celoti niso razumno dostopne, lahko priglasitelji zaprosijo, da Komisija opusti obveznost predložitve zadevnih informacij ali katero koli drugo zahtevo iz obrazca FS-CO, ki se nanaša na te informacije. Prošnja se predloži v skladu z navodili iz uvodnih izjav 9 do 11 tega uvoda.

4. Informacije, ki jih Komisija ne potrebuje za proučitev zadeve

(6)

Na podlagi člena 4(4) Izvedbene uredbe lahko Komisija opusti obveznost predložitve določenih informacij v priglasitvi, vključno z dokumenti, ali katero koli drugo zahtevo iz obrazca FS-CO, ki se nanaša na te informacije, če meni, da izpolnitev navedenih obveznosti ali zahtev ni potrebna za proučitev zadeve.

(7)

Priglasitelji lahko zaprosijo, naj Komisija opusti obveznost predložitve zadevnih informacij ali katero koli drugo zahtevo iz obrazca FS-CO, ki se nanaša na te informacije. Prošnja se predloži v skladu z navodili za prošnje za opustitev iz uvodnih izjav 9 do 11 tega uvoda.

5. Stiki pred priglasitvijo in prošnje za opustitev obveznosti predložitve informacij

(8)

Priglasitelje se spodbuja k sodelovanju v razpravah pred priglasitvijo dovolj zgodaj pred samo priglasitvijo, po možnosti na podlagi osnutka priglasitvenega obrazca. Možnost vzpostavitve stikov pred priglasitvijo je storitev na prostovoljni osnovi, ki jo Komisija zagotavlja priglasiteljem za pripravo predhodnega pregleda tuje subvencije v okviru koncentracije. Stiki pred priglasitvijo sicer niso obvezni, vendar so lahko izredno koristni za priglasitelje in Komisijo, med drugim tudi pri določanju natančnega obsega informacij, ki jih je treba vnesti v priglasitveni obrazec, zlasti kar zadeva informacije, ki se predložijo v oddelku 5 in preglednici 1, ter za zagotovitev, da je priglasitev popolna. Rezultat takih stikov pa je lahko tudi, da se zahteva manj informacij.

(9)

V okviru stikov pred priglasitvijo lahko priglasitelji zaprosijo za opustitev obveznosti predložitve določenih informacij, ki se zahtevajo v tem obrazcu. Komisija take prošnje prouči, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

priglasitelji navedejo ustrezne razloge, zakaj zadevne informacije niso razumno dostopne. Po potrebi in kolikor je mogoče, bi morali priglasitelji navesti najboljše ocene manjkajočih podatkov ter navesti vire ocen ali navesti, kje bi Komisija lahko pridobila katero koli od zahtevanih informacij, ki ni dostopna;

(b)	priglasitelji navedejo ustrezne razloge, zakaj zadevne informacije niso potrebne za proučitev zadeve.

(10)

Prošnje za opustitev obveznosti predložitve informacij se predložijo pisno med stiki pred priglasitvijo, po možnosti v samem osnutku priglasitve (na začetku zadevnega oddelka ali pododdelka). Komisija prošnje za opustitev obravnava med stiki pred priglasitvijo v okviru pregleda osnutka priglasitve.

(11)

Dejstvo, da je Komisija morda sprejela, da se smejo nekatere informacije, zahtevane v obrazcu FS-CO, pri priglasitvi izpustiti, Komisiji ne preprečuje, da kadar koli v postopku zahteva take informacije, zlasti na podlagi zahteve za informacije iz člena 13 Uredbe (EU) 2022/2560.

6. Zahteva po pravilni in popolni priglasitvi

(12)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 2 do 4 tega uvoda, je načeloma vedno treba predložiti informacije, zahtevane v oddelkih 1 do 6 in 8, da se priglasitev šteje za popolno. Vse zahtevane informacije morajo biti navedene v ustreznih oddelkih ter morajo biti točne in popolne.

(13)

Pomembno je zlasti naslednje:

(a)	obdobje 25 delovnih dni iz člena 24(1), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2022/2560 se začne na delovni dan po prejemu popolne priglasitve. Tako se zagotovi, da lahko Komisija priglašeno koncentracijo oceni v strogih rokih iz Uredbe (EU) 2022/2560;

(b)	priglasitelji morajo pri pripravi priglasitve preveriti, ali so imena in telefonske številke kontaktnih oseb ter zlasti elektronski naslovi, ki jih sporočijo Komisiji, točni, ustrezni in posodobljeni;

(c)

zahtevani kontaktni podatki morajo biti predloženi v obliki, kot jo na svojem spletišču določi Generalni direktorat za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: GD za konkurenco). Za pravilen preiskovalni proces je bistveno, da so kontaktni podatki točni. Za ta namen morajo biti navedeni elektronski naslovi individualizirani in dodeljeni določenim kontaktnim osebam, zato se je treba izogibati splošnim poštnim predalom podjetja (npr. info@, hello@). Če kontaktni podatki niso ustrezni, lahko Komisija priglasitev razglasi za nepopolno;

(d)	dokazila iz oddelka 8 je treba predložiti skupaj z zbirno preglednico v obliki, ki jo na svoji spletni strani določi GD za konkurenco;

(e)	v skladu s členom 6(4) Izvedbene uredbe se za namene določitve datuma začetka veljavnosti priglasitve šteje, da je v primeru netočnih ali zavajajočih informacij, predloženih v priglasitvi ali skupaj z njo, priglasitev nepopolna;

(f)

v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2022/2560 se lahko podjetju, ki namerno ali iz malomarnosti predloži netočne ali zavajajoče informacije, naloži globa v višini do 1 % njegovega skupnega prometa. Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560 prekliče svoj sklep o koncentraciji, če ta temelji na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

7. Postopek priglasitve

(14)

Priglasitve se predložijo v enem od uradnih jezikov Unije. Imena priglasiteljev se predložijo tudi v njihovem izvirnem jeziku. Informacije, zahtevane v tem obrazcu FS-CO, je treba navesti v oddelkih in pododdelkih ter po potrebi priložiti dokazila. Predložena priglasitev mora vsebovati podpisano potrdilo iz oddelka 9. Kadar različni oddelki vsebujejo delno (ali v celoti) enake informacije, se lahko uporabijo sklicevanja.

(15)

Priglasitev morajo podpisati osebe, ki so zakonsko pooblaščene za zastopanje posameznih priglasiteljev, ali eden ali več pooblaščenih zastopnikov priglasiteljev. Priglasitvi je treba priložiti ustrezna pooblastila (ali pisno dokazilo, da so pooblaščeni za delovanje). Tehnične specifikacije in navodila v zvezi s priglasitvami (vključno s podpisi) so na voljo na spletni strani GD za konkurenco.

(16)

Priglasiteljem se priporoča, naj pri izpolnjevanju oddelkov 5, 6 in 7 tega obrazca FS-CO premislijo, ali je zaradi preglednosti te informacije bolje navesti po oštevilčenih oddelkih ali pa oddelke združiti za vsak posamezni tuji finančni prispevek (ali skupino tujih finančnih prispevkov).

(17)

Zaradi preglednosti so lahko določene informacije navedene v prilogah. Vendar je zelo pomembno, da so vse ključne informacije navedene v sami priglasitvi. Priloge se lahko uporabljajo samo za dopolnitev informacij, navedenih v sami priglasitvi, in kadar so dodatne informacije navedene v prilogi, je to treba jasno navesti v sami priglasitvi.

(18)

Dokazila se predložijo v izvirnem jeziku; če to ni uradni jezik Unije, se priloži prevod v jezik, ki se uporablja v postopku (člen 4(3) Izvedbene uredbe).

8. Zaupnost in osebni podatki

(19)

Člen 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 43(2) Uredbe (EU) 2022/2560 določata, da Komisija, njeni uradniki in drugi uslužbenci ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, ki so jo pridobili na podlagi Uredbe (EU) 2022/2560. Isto načelo se mora uporabljati tudi za varovanje zaupnosti med priglasitelji.

(20)

Če priglasitelj ali priglasitelji menijo, da bi bili njihovi interesi oškodovani, če bi bile katere od informacij, ki so jih morali predložiti, objavljene ali kako drugače razkrite drugim strankam, naj jih predložijo ločeno ter na vsaki strani jasno označijo „zaupno“. Priglasitelj ali priglasitelji morajo navesti tudi razloge, zakaj te informacije ne smejo biti razkrite ali objavljene.

(21)

Pri združitvah ali prevzemih skupnega nadzora ali v drugih primerih, v katerih priglasitev opravi več priglasiteljev, se lahko poslovne skrivnosti predložijo ločeno, priglasitev pa vsebuje sklice nanje kot na prilogo. Priglasitev se šteje za popolno, če so ji priložene vse take priloge.

(22)

Vsi osebni podatki, predloženi v priglasitvi ali skupaj z njo, se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

9. Opredelitve in navodila za namen tega obrazca FS-CO

(23)

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„priglasitelj(-i)“: v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2022/2560 se ta izraz v primeru združitve nanaša na vse osebe, udeležene v združiti, v primeru prevzema nadzora pa na vsa podjetja ali osebe, ki prevzamejo izključni ali skupni nadzor nad celotnim podjetjem ali njegovim delom ali več podjetji ali njihovimi deli;

(b)	„ciljno(-a) podjetje(-a)“: vsa podjetja ali deli podjetja, v katerem se prevzame kontrolni delež (vključno s skupnim podjetjem) ali ki je predmet javne ponudbe. Ta pojem ne vključuje prodajalca ali prodajalcev;

(c)	„udeleženec/udeleženci koncentracije“: priglasitelj(-i), kot so opredeljeni v točki (a), in ciljno podjetje, kot je opredeljeno v točki (b).

(24)

Če ni določeno drugače:

(a)

pojem „priglasitelj(-i)“ vključuje (i) vsa podjetja, ki so pod izključnim ali skupnim neposrednim ali posrednim nadzorom „priglasitelj(-ev)“ v skladu s členom 20(5) in (6) Uredbe (EU) 2022/2560, (ii) vsa podjetja ali osebe, ki sami ali skupaj neposredno ali posredno nadzorujejo „priglasitelja(-e)“, ter (iii) podjetja, ki jih nadzorujejo podjetja iz točke (ii);

(b)

pojem „ciljno(-a) podjetje(-a)“ vključuje vsa podjetja, ki so pod izključnim ali skupnim neposrednim ali posrednim nadzorom „ciljnega(-ih) podjetja(-ij)“ v skladu s členom 20(5) in (6) Uredbe (EU) 2022/2560. Nasprotno pa ta pojem ne vključuje podjetij in oseb, ki po izvedbi koncentracije sami ali skupaj ne bodo več neposredno ali posredno nadzirali „ciljnega(-ih) podjetja(-ij)“ (npr. v primeru prevzema nadzora prodajalci).

(25)

Vsi zahtevani finančni podatki morajo biti navedeni v eurih po povprečnem menjalnem tečaju v zadevnih letih ali drugih obdobjih.

ODDELEK 1

Opis koncentracije

1.1

Predložite povzetek koncentracije z navedbo udeležencev koncentracije, postopka prevzema (npr. ali je (so) bil(-i) priglasitelj(-i) izbran(-i) po konkurenčnem postopku), narave koncentracije (npr. združitev, prevzem skupnega ali izključnega nadzora ali ustanovitev skupnega podjetja), strateške in ekonomske utemeljitve koncentracije ter dejavnosti udeležencev koncentracije.

ODDELEK 2

Informacije o udeležencih

2.1

Informacije o udeležencih koncentracije.

Za vsakega od udeležencev koncentracije navedite:

2.1.1

ime podjetja (ime podjetja se predloži tudi v njihovem izvirnem jeziku);

2.1.2

njegovo vlogo v koncentraciji (podjetje, ki se združuje/prevzemnik/ciljno podjetje/novo ustanovljeno skupno podjetje);

2.1.3

ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov ter položaj ustrezne kontaktne osebe; navedeni naslov mora biti naslov za vročanje, na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti sklepi Komisije ter drugi postopkovni dokumenti, navedena kontaktna oseba pa mora biti pooblaščena za sprejem vročitev;

2.1.4

če so imenovani pooblaščeni zunanji zastopniki podjetja, za zastopnike, ki se jim lahko vročijo dokumenti ter zlasti sklepi Komisije in drugi postopkovni dokumenti:

2.1.4.1

ime, naslov, telefonsko številko, elektronski naslov in položaj vsakega zastopnika ter

2.1.4.2

pisno dokazilo, da je vsak zastopnik pooblaščen, da deluje za zadevnega udeleženca koncentracije (na podlagi vzorca pooblastila, ki je na voljo na spletni strani GD za konkurenco).

2.2

Vrsta poslovne dejavnosti udeležencev koncentracije.

Za vsakega udeleženca koncentracije opišite naravo poslovnih dejavnosti podjetja.

ODDELEK 3

Podrobnosti o koncentraciji, lastništvu in nadzoru

Informacije, zahtevane v tem oddelku, so lahko prikazane v obliki organigramov ali diagramov, iz katerih je razvidna lastniška in nadzorna struktura udeležencev koncentracije pred izvedbo koncentracije in po njej.

3.1

S sklicevanjem na ustrezna merila iz Uredbe (EU) 2022/2560 opišite naravo koncentracije, ki se priglaša:

3.1.1

navedite podjetja ali osebe, ki imajo končni izključni ali skupni neposredni ali posredni nadzor nad priglasiteljem(-i), ter opišite lastniško in nadzorno strukturo udeležencev koncentracije pred izvedbo koncentracije;

3.1.2

pojasnite, ali je predlagana koncentracija:

(i)	združitev v smislu člena 20(1), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560;

(ii)	prevzem izključnega ali skupnega nadzora v smislu člena 20(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560 ali

(iii)

ustanovitev skupnega podjetja v smislu člena 20(2) Uredbe (EU) 2022/2560.

3.1.3

pojasnite, kako bo izvedena koncentracija (na primer s sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe itd.);

3.1.4

s sklicevanjem na člen 21 Uredbe (EU) 2022/2560 pojasnite, kaj od naslednjega se je zgodilo ob priglasitvi:

(i)	sklenitev pogodbe;

(ii)	prevzem kontrolnega deleža;

(iii)

napovedana je bila javna ponudba ali namera objave javne ponudbe ali

(iv)	priglasitelj(-i) in prodajalci (odvisno od primera) so izkazali dober namen za sklenitev pogodbe;

3.1.5

navedite pričakovani datum vseh pomembnejših dogodkov, s katerimi naj bi se izvedla koncentracija;

3.1.6

pojasnite lastniško in nadzorno strukturo ciljnega podjetja ali podjetja, ki nastane s koncentracijo.

3.2

Opišite gospodarsko utemeljitev koncentracije.

3.3

Navedite vrednost transakcije (nakupna cena ali vrednost vseh vključenih sredstev, odvisno od primera); pojasnite, ali je plačilo v obliki lastniškega kapitala, gotovine ali drugih sredstev. Navedite tudi vrednost ciljnega podjetja in pojasnite, kako je bila ta vrednost podjetja izračunana (4).

3.4

Navedite vse vire financiranja (dolg, lastniški kapital, denar, sredstva itd.), ki se uporabljajo za financiranje transakcije.

3.5

Če se prevzem v celoti ali delno financira z dolgom:

3.5.1

navedite posojilodajalca za vsak dolžniški instrument;

3.5.2

navedite jamstva in zavarovanja s premoženjem, povezana z vsakim dolžniškim instrumentom.

3.6

Če se prevzem v celoti ali delno financira z lastniškim kapitalom:

3.6.1

navedite identiteto podjetij, ki vpišejo/kupijo delnice;

3.6.2

navedite vse pogoje, povezane z lastniškim financiranjem.

3.7

Potrdite, ali je (so) priglasitelj(-i) v zadnjih treh letih izvedel(-li) prevzeme nadzora, priglašene Evropski komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2022/2560 ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (5).

3.8

Navedite seznam prevzemov nadzora, ki so bili v zadnjih treh letih izvedeni s strani priglasitelja(-ev) in v skladu s pravili o nadzoru nad združitvami priglašeni nacionalnemu organu za varstvo konkurence v Uniji.

ODDELEK 4

Pragovi za priglasitev

4.1

Navedite promet v Uniji v preteklem poslovnem letu (6) za vsako od podjetij iz člena 20(3), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560, kot je ustrezno (7):

4.1.1

v primeru združitve: za vsako od podjetij, ki se združujejo;

4.1.2

v primeru prevzema nadzora: za ciljno podjetje, vključno s skupnim podjetjem v primerih prevzema skupnega nadzora.

Podatki o prometu morajo biti predloženi v vzorčni tabeli Komisije, ki je na voljo na spletni strani GD za konkurenco.

Podatki o prometu se izračunajo v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2022/2560. V členu 22(2) Uredbe (EU) 2022/2560 je določeno, da kadar koncentracija nastane s prevzemom delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali so ti deli pravne osebe ali ne, se od prodajalčevega prometa upošteva le promet, povezan z deli, ki so predmet koncentracije.

4.2

Ali so podjetja iz člena 20(3), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560 v treh letih pred sklenitvijo pogodbe (8), objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža skupaj prejela finančne prispevke iz tretjih držav v višini več kot 50 milijonov EUR?

☐

ODDELEK 5

Tuji finančni prispevki

5.1

Navedite, ali so bili vsakemu priglasitelju(-em) ali ciljnemu podjetju v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža posamično dodeljeni kakršni koli tuji finančni prispevki v višini 1 milijona EUR ali več, ki lahko spadajo v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2022/2560:

5.1.1

Da bi ugotovili, ali je bil tuji finančni prispevek dodeljen podjetju v težavah v smislu člena 5(1), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560, navedite, ali je bil kadar koli v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

5.1.1.1

Ali je podjetje družba z omejeno odgovornostjo, ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala?

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.1.2

Ali je podjetje družba, v kateri imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe in ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico kapitala, prikazanega v računovodskih izkazih družbe?

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.1.3

Ali je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali po nacionalnem pravu izpolnjuje merila za uvrstitev v kolektivni postopek zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov?

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.1.4

Če zadevno podjetje ni MSP (9):

5.1.1.4.1

ali je bilo v zadnjih dveh letih knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom podjetja večje od 7,5

ter

5.1.1.4.2

ali je bilo v zadnjih dveh letih razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) (10) ter kritjem obresti nižje od 1,0?

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.1.5

Če je bil za katerega koli udeleženca koncentracije odgovor na katero koli od vprašanj v oddelkih 5.1.1.1 do 5.1.1.4 „da“, navedite, ali je zadevno podjetje v obdobju, ko je bilo v težavah, prejelo tuji finančni prispevek, ki bi lahko prispeval k obnovitvi njegove dolgoročne sposobnosti preživetja, (vključno z začasno likvidnostno pomočjo, namenjeno podpori za obnovo sposobnosti preživetja) ali k njegovi kratkoročni ohranitvi, kolikor je bilo potrebno za pripravo načrta prestrukturiranja ali likvidacije.

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.1.6

Če je bil za katerega koli udeleženca koncentracije odgovor na katero koli od vprašanj v oddelkih 5.1.1.1 do 5.1.1.4 „da“, navedite, ali obstaja načrt prestrukturiranja, ki bi lahko privedel do dolgoročne sposobnosti preživetja udeleženca, in ali ta načrt prestrukturiranja vključuje znaten lastni prispevek priglasitelja, ciljnega podjetja ali katerega koli drugega udeleženca koncentracije, ter navedite podrobnosti načrta.

5.1.1.7

Če je bil odgovor na katero koli od vprašanj v oddelkih 5.1.1.1 do 5.1.1.4 „da“, utemeljite odgovor ter dodajte sklice na dokazila, ki jih boste predložili v prilogah (taki dokumenti lahko med drugim vključujejo najnovejše izkaze poslovnega izida priglasitelja ali ciljnega podjetja z bilancami stanja, sklepe sodišča o začetku kolektivnega postopka zaradi insolventnosti družbe ali dokumente, ki dokazujejo, da so v skladu z nacionalnim pravom družb izpolnjena merila za začetek postopka zaradi insolventnosti na zahtevo upnikov, itd.).

5.1.2

Tuji finančni prispevek v obliki neomejenega poroštva za dolgove ali obveznosti podjetja, in sicer brez vsakršne omejitve glede zneska ali trajanja takega poroštva (člen 5(1), točka (b)).

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.3

Ukrep financiranja izvoza, ki ni v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih (člen 5(1), točka (c)).

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.1.4

Tuji finančni prispevek, ki neposredno olajša koncentracijo (člen 5(1), točka (d)).

Priglasitelj(-i)

☐

Ciljno podjetje

☐

5.2

Za vsak tuji finančni prispevek v višini 1 milijona EUR ali več, ki je bil posamezno dodeljen vsakemu udeležencu koncentracije v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža in lahko spada v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2022/2560, navedite naslednje informacije in predložite dokazila:

5.2.1

obliko finančnega prispevka (npr. posojilo, oprostitev davka, kapitalska injekcija, davčna spodbuda, prispevki v naravi itd.);

5.2.2

tretjo državo, ki je dodelila finančni prispevek. Navedite tudi javni organ ali subjekt, ki ga je dodelil;

5.2.3

znesek vsakega finančnega prispevka;

5.2.4

namen in ekonomske razloge za dodelitev finančnega prispevka udeležencu;

5.2.5

ali so s finančnimi prispevki in njihovo uporabo povezani kakšni pogoji;

5.2.6

opišite glavne elemente in značilnosti teh finančnih prispevkov (npr. v primeru posojila obrestne mere in trajanje);

5.2.7

pojasnite, ali tuji finančni prispevek podjetju, kateremu je bil dodeljen, ali kateremu koli udeležencu koncentracije prinaša ali bo prinesel korist v smislu člena 3 Uredbe (EU) 2022/2560 (11). Pojasnite, zakaj, in sicer s sklicevanjem na dokazila, priložena v skladu z oddelkom 8;

5.2.8

pojasnite, ali je finančni prispevek pravno ali dejansko omejen na določena podjetja ali panoge v smislu člena 3 Uredbe (EU) 2022/2560 (12). Pojasnite, zakaj, in sicer s sklicevanjem na dokazila, priložena v skladu z oddelkom 8.

5.3

Na podlagi predloge in navodil iz Preglednice 1 predložite pregled tujih finančnih prispevkov v višini 1 milijona EUR ali več, dodeljenih priglasitelju(-em) v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža, ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 5(1), točke (a) do (e), Uredbe (EU) 2022/2560.

ODDELEK 6

Vpliv tujih finančnih prispevkov v koncentraciji na notranji trg

6.1

Ali koncentracija poteka v okviru strukturiranega postopka zbiranja ponudb? Če je tako:

6.1.1

podrobno opišite postopek zbiranja ponudb;

6.1.2

opišite profil vsakega od drugih vam znanih kandidatov (npr. ali so to družbe za upravljanje zasebnega kapitala ali industrijska podjetja).

6.2

Pojasnite, katera so različna poslovna področja ali dejavnosti ciljnega podjetja, ter pri tem pojasnite kategorije proizvodov in/ali storitev, ki jih ponujajo na vsakem od njih, in navedite, katerim strankam jih ponujajo. Pojasnite, ali je (so) priglasitelj(-i) dejaven(-ni) v istih ali povezanih dejavnostih ali poslovnih področjih, in jih opišite.

6.3

Za vsako od poslovnih področij ali dejavnosti ciljnega podjetja in priglasitelja(-ev), opisanih v oddelku 6.2, navedite:

6.3.1

promet na svetovni ravni in na ravni Unijena zadevnem poslovnem področju ali v dejavnosti;

6.3.2

odstotek, ki ga promet v Uniji predstavlja glede na skupni promet podjetja na zadevnem poslovnem področju ali v dejavnosti.

6.4

Za vsak finančni prispevek, za katerega so bile predložene dodatne informacije v skladu z oddelkom 5.2 zgoraj, pojasnite, ali in kako bi lahko finančni prispevek izboljšal konkurenčni položaj udeležencev koncentracije na notranjem trgu. V tem oddelku navedite naravo, znesek in uporabo ali namen finančnega prispevka.

6.5

Navedite, ali je koncentracija sprožila priglasitve za nadzor združitev v Uniji (na ravni Unije ali nacionalni ravni), in če je tako, navedite status vsakega od teh postopkov v času te priglasitve.

6.6

Navedite, ali je koncentracija sprožila druge vloge za nadzor v Uniji (na primer vloge za pregled neposrednih tujih naložb na nacionalni ravni), in če je tako, navedite status vsakega od teh postopkov v času priglasitve.

Kontaktni podatki

6.7

Navedite kontaktne podatke petih največjih konkurentov ciljnega podjetja, ki so dejavni v Uniji.

6.8

Če je koncentracija sprožila vloge za nadzor združitev v Uniji (na ravni Unije ali nacionalni ravni), navedite vse kontaktne podatke konkurentov, navedene v okviru te oziroma teh vlog za nadzor združitev.

ODDELEK 7

Morebitni pozitivni učinki

7.1

Po potrebi navedite in utemeljite morebitne pozitivne učinke na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu. Navedite in utemeljite tudi vse druge pozitivne učinke tuje subvencije, kot so širši pozitivni učinki v zvezi z ustreznimi cilji politike, zlasti cilji Unije, ter navedite, kdaj in kje so ti učinki nastali ali se pričakujejo. Opišite vsakega od teh pozitivnih učinkov.

ODDELEK 8

Dokazila

Za vsakega udeleženca koncentracije predložite:

8.1.	kopije vseh dokazil v zvezi s finančnimi prispevki, ki lahko spadajo v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2022/2560 v skladu z oddelkom 5.1;

8.2

kopije naslednjih dokumentov, ki so bili pripravljeni za katerega koli člana uprave, upravnega odbora ali nadzornega odbora ali ki jih je tak član pripravil ali prejel:

(a)

analiz, poročil, študij, raziskav, predstavitev in vseh primerljivih dokumentov, v katerih so obravnavani namen, uporaba in ekonomski razlogi tujih finančnih prispevkov, ki lahko spadajo v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2022/2560. Predložite iste dokumente, kot so bili pripravljeni za subjekt, ki je dodelil tuji finančni prispevek, ali ki jih je tak subjekt pripravil ali prejel, če so v vaši lasti ali so javno dostopni;

(b)	analiz, poročil, študij, raziskav, predstavitev in vseh primerljivih dokumentov za namen presoje ali analize koncentracije glede njene utemeljenosti (vključno z dokumenti, v katerih je transakcija obravnavana v zvezi s potencialnimi alternativnimi prevzemi);

(c)

če so priglasitelju pri skrbnem pregledu ciljnega podjetja, izvedenem za namene koncentracije, pomagali zunanji svetovalci, predložite povzetke, zaključke ali poročila, ki so jih pripravili ti svetovalci v okviru skrbnega pregleda, ter vse dokumente, v katerih je ocenjena ali obravnavana transakcija;

8.3	spletni naslov, če obstaja, na katerem so na voljo najnovejši letni računovodski izkazi ali poročila vseh udeležencev koncentracije; če pa takšnega spletnega naslova ni, kopije najnovejših letnih računovodskih izkazov in poročil udeležencev koncentracije.

ODDELEK 9

Potrdilo

Priglasitev se mora končati z naslednjim potrdilom, ki mora biti podpisano s strani ali v imenu vseh priglasiteljev:

„Priglasitelj ali priglasitelji izjavljajo, da so po njihovi najboljši veri in prepričanju informacije v tej priglasitvi resnične, pravilne in popolne, da so priložene kopije dokumentov, ki jih zahteva obrazec FS-CO, verodostojne in popolne, da so vse ocene opredeljene kot take in so najboljše možne ocene na podlagi razpoložljivih dejstev ter da so vsa izražena mnenja iskrena.

Seznanjeni so z določbami člena 26 Uredbe (EU) 2022/2560 o globah in periodičnih denarnih kaznih.“.

Datum:

[podpisnik 1]

Ime:

Organizacija:

Položaj:

Naslov:

Telefonska številka:

E-naslov:

[„elektronski podpis“ / podpis]

[podpisnik 2, če je ustrezno]

Ime:

Organizacija:

Položaj:

Naslov:

Telefonska številka:

E-naslov:

[„elektronski podpis“ / podpis]

Preglednica 1

Navodila za predložitev informacij o tujih finančnih prispevkih, ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 5(1), točke (a) do (e) (oddelek 5.3)

Na podlagi spodnjih navodil in predloge predložite pregled tujih finančnih prispevkov v višini 1 milijona EUR ali več, ki jih je posamezna tretja država dodelila priglasitelju(-em) v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža in ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 5(1), točke (a) do (e), Uredbe (EU) 2022/2560.

A. Informacije, ki se vključijo v preglednico

Različne finančne prispevke združite po tretjih državah in po vrstah, kot so na primer neposredna nepovratna sredstva, posojilo/instrument financiranja/vračljiva predplačila, davčna ugodnost, jamstvo, instrument tveganega kapitala, kapitalsko vlaganje, odpis dolga, prispevki za negospodarske dejavnosti podjetja (glej uvodno izjavo 16 Uredbe (EU) 2022/2560) ali drugo.

Vključite samo države, pri katerih ocenjeni skupni znesek vseh finančnih prispevkov, dodeljenih v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža znaša 45 milijonov EUR ali več (izračunano v skladu s točko (5)).

Za vsako vrsto finančnih prispevkov na kratko opišite namen finančnih prispevkov in subjekte, ki so jih dodelili.

Z uporabo razponov, kot so določeni v opombah k spodnji preglednici, opredelite ocenjeni skupni znesek finančnih prispevkov, ki jih je posamezna tretja država dodelila v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža. Za izračun tega zneska sta pomembna naslednja vidika:

(a)	upoštevajte tuje finančne prispevke, ki spadajo v kategorije iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2022/2560 in o katerih so bile informacije predložene v oddelkih 5.1 in5.2;

(b)	ne upoštevajte tujih finančnih prispevkov, izključenih v skladu s točkama 6 in 7 spodaj.

B. Izjeme

V tabelo vam ni treba vključiti informacij o naslednjih tujih finančnih prispevkih:

(a)	odlogih plačila davkov ali socialnih prispevkov, davčnih amnestijah in davčnih počitnicah ter običajnih pravilih o amortizaciji in prenosu izgub, ki se splošno uporabljajo. Če so ti ukrepi omejeni na primer na določene sektorje, regije, podjetja ali vrste podjetij, jih je treba vključiti;

(b)

uporabi davčnih olajšav za izogibanje dvojnega obdavčevanja v skladu z določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter enostranskih davčnih olajšav za izogibanje dvojnega obdavčevanja, ki se uporabljajo v skladu z nacionalno davčno zakonodajo, če zanje veljajo ista logika in pogoji, kot so določbe dvostranskih ali večstranskih sporazumov;

(c)	zagotavljanju/nakupih blaga/storitev (razen finančnih storitev) po tržnih pogojih v okviru običajnega poslovanja, na primer zagotavljanju/nakupih blaga ali storitev, izvedenih po konkurenčnem, preglednem in nediskriminatornem razpisnem postopku;

(d)	tujih finančnih prispevkih, nižjih od posameznega zneska v višini 1 milijona EUR.

V primeru prevzemov nadzora ali ustanovitev skupnih podjetij, ki jih izvede investicijski sklad ali pravna oseba, ki je pod nadzorom investicijskega sklada ali se nadzira prek njega, ni treba vključiti tujih finančnih prispevkov, dodeljenih drugim investicijskim skladom, ki jih upravlja ista investicijska družba, vendar imajo glede na pravice do udeležbe pri dobičku večinski delež v njih različni vlagatelji (ali dodeljenih portfeljskim podjetjem pod nadzorom teh drugih skladov), če lahko dokažete, da sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

za sklad, ki nadzoruje prevzemni subjekt, mora veljati Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ali enakovredna zakonodaja tretje države v smislu pravil varnega in skrbnega poslovanja, organizacije in ravnanja, vključno z zahtevami za zaščito vlagateljev, ter

(b)

med skladom, ki nadzoruje prevzemni subjekt, ter drugimi investicijskimi skladi (in družbami pod nadzorom teh skladov), ki jih upravlja ista investicijska družba, ni gospodarskih in poslovnih transakcij ali pa so omejene. V zvezi s tem morate Komisiji predložiti dokaze o vseh takih gospodarskih in poslovnih transakcijah, izvedenih v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža. Gospodarske in poslovne transakcije med drugim vključujejo prodajo sredstev, vključno z lastništvom v podjetjih, posojila, kreditne linije ali jamstva.

Udeleženec X

Tretja država

Vrsta finančnega prispevka (*1)

Kratek opis namena finančnega prispevka in subjekta, ki ga je dodelil (*2)

Država A

Vrsta 1

Vrsta 2

Vrsta 3

Vrsta 4

…

Ocenjeni skupni finančni prispevki, ki jih je dodelila država A: […] EUR (*3)

Država B

Vrsta 1

Vrsta 2

Vrsta 3

Vrsta 4

…

Ocenjeni skupni finančni prispevki, ki jih je dodelila država B: […] EUR (*3)

Država C

…

Opomba:

za vsakega priglasitelja predložite ločeno preglednico. Tretje države in po možnosti vrste prispevkov razvrstite glede na skupni znesek tujega finančnega prispevka, in sicer od najvišjega do najnižjega.

C. Dodatne informacije

Tuji finančni prispevki, ki so lahko pomembni za oceno posamezne koncentracije, so lahko odvisni od številnih dejavnikov, kot so sektorji ali dejavnosti, ki jih zadevajo, vrsta finančnih prispevkov ali druge posebnosti zadeve. Glede na te posebnosti lahko Komisija zahteva dodatne informacije, kadar meni, da so potrebne za njeno oceno.

(1) UL L 330, 23.12.2022, str. 1.

(2) UL L 177, 12.7.2023, str. 1.

(3) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). Glej tudi izjavo o varstvu osebnih podatkov, ki se nanaša na preiskave v zvezi s konkurenco in je na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/competition-policy/index/privacy-policy-competition-investigations_en.

(4) Za namene tega obrazca FS-CO vrednost podjetja pomeni skupno vrednost podjetja, v njen izračun pa bi bilo treba vključiti tržno kapitalizacijo ciljnega podjetja, pa tudi kratkoročni in dolgoročni dolg ter ves denar in denarne ekvivalente v bilanci ciljnega podjetja.

(5) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(6) Za izračun prometa glej člen 22 Uredbe (EU) 2022/2560.

(7) V skladu s členom 20(3), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560 mora imeti „sedež v Uniji“ vsaj eno od podjetij, ki se združujejo, prevzeto podjetje ali skupno podjetje. Izraz „sedež v Uniji“ je treba razumeti v skladu s sodno prakso Sodišča in vključuje ustanovitev odvisnega podjetja v Uniji ter stalno poslovno enoto v Uniji (glej sodbe v zadevah C-230/14, Weltimmo, točki 29 in 30; C-39/13, C-40/13 in C-41/13, SCA Group Holding in drugi, točke 24, 25, 26 in 27, ter C-196/87, Steymann, točka 16).

(8) Tuji finančni prispevek bi bilo treba šteti kot dodeljen od trenutka, ko upravičenec pridobi pravico do prejema tujega finančnega prispevka. Dejansko izplačilo tujega finančnega prispevka ni nujen pogoj, da tuji finančni prispevek spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2022/2560.

(9) Mala in srednja podjetja ali MSP so opredeljena v Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(10) „Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization“, tj. dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo.

(11) Za finančni prispevek bi se moralo šteti, da podjetju prinaša korist, če ga ne bi bilo mogoče pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Za več podrobnosti o tem, kako oceniti obstoj koristi, glej uvodno izjavo 13 Uredbe (EU) 2022/2560.

(12) Korist bi morala nastati za eno ali več podjetij ali panog. Specifičnost tuje subvencije bi lahko bila ugotovljena na podlagi prava ali dejstev.

(13) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(*1) Navedite finančne prispevke, pri čemer jih združite po vrstah: na primer neposredna nepovratna sredstva, posojilo/instrument financiranja/vračljiva predplačila, davčna ugodnost, jamstvo, instrument tveganega kapitala, kapitalsko vlaganje, odpis dolga, prispevki za negospodarske dejavnosti podjetja (glej uvodno izjavo 16 Uredbe 2022/2560) ali drugo.

(*2) Splošen opis namena finančnih prispevkov, združenih pod posamezno vrsto, in subjekta(-ov), ki jih je (so jih) dodelil(-i). Na primer „oprostitev davka za proizvodnjo proizvoda A ter dejavnosti raziskav in razvoja“, „več posojil bank v državni lasti za namen X“, „več ukrepov financiranja, sprejetih v sodelovanju z državnimi naložbenimi agencijami za kritje stroškov poslovanja/dejavnosti raziskav in razvoja“, „injekcija javnega kapitala v podjetje X“.

(*3) Uporabite naslednje razpone: „45–100 milijonov EUR”, „EUR >100–500 milijonov“, „EUR >500–1 000 milijonov“, „več kot 1 000 milijonov EUR“.

PRILOGA II

Obrazec FS-PP za priglasitev finančnih prispevkov v okviru postopkov javnega naročanja skladu z Uredbo (EU) 2022/2560

Kazalo

Namen obrazca FS-PP

Opredelitve in navodila za namen tega obrazca FS-PP

Vrste informacij, zahtevane v tem obrazcu FS-PP

Informacije, ki niso razumno dostopne

Informacije, ki jih Komisija ne potrebuje za proučitev zadeve

Stiki pred priglasitvijo in prošnje za opustitev obveznosti predložitve informacij

Zahteva po pravilni in popolni priglasitvi ali izjavi

Postopek priglasitve

Zaupnost in osebni podatki

ODDELEK 1:

Opis javnega naročila

ODDELEK 2:

Informacije o priglasitelju(-ih)

ODDELEK 3:

Tuji finančni prispevki

ODDELEK 4:

Utemeljitev neobstoja neupravičeno ugodne ponudbe

ODDELEK 5:

Morebitni pozitivni učinki

ODDELEK 6:

Dokazila

ODDELEK 7:

Izjava

ODDELEK 8:

Potrdilo

UVOD

1. Namen obrazca FS-PP

(1)

V tem obrazcu FS-PP so določene informacije, ki jih morajo priglasitelj(-i) predložiti, kadar Komisiji predložijo priglasitev ali izjavo o tujih finančnih prispevkih v okviru postopka javnega naročanja, za katere se uporablja sistem Unije za nadzor tujih subvencij. Sistem Unije za nadzor tujih subvencij je določen v Uredbi (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/1441 o podrobnih ureditvah za izvajanje postopkov Komisije na podlagi Uredbe (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba) (2), kateri je priložen ta obrazec FS-PP.

2. Opredelitve in navodila za namen tega obrazca FS-PP

(2)

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„priglasitelj(-i)“ v skladu s členom 29(5) Uredbe (EU) 2022/2560 pomeni vse gospodarske subjekte, skupine gospodarskih subjektov, glavne podizvajalce in glavne dobavitelje, za katere velja obveznost priglasitve v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560;

(b)	„glavni izvajalec“ v smislu direktiv 2014/24/EU (3) in 2014/25/EU (4) Evropskega parlamenta in Sveta ali „glavni koncesionar“ v smislu Direktive 2014/23/EU (5) Evropskega parlamenta in Sveta je gospodarski subjekt, ki zagotovi predložitev priglasitve ali izjave v imenu vseh priglasiteljev.

(3)

Če ni določeno drugače, izraz „priglasitelj(-i)“ vključuje vse njegove (njihove) hčerinske družbe, ki niso poslovno neodvisne, in vse njegove (njihove) holdinške družbe v smislu člena 28(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560.

(4)

Vsi zahtevani finančni podatki morajo biti navedeni v eurih po povprečnem menjalnem tečaju v zadevnih letih ali drugih obdobjih.

3. Vrste informacij, zahtevane v tem obrazcu FS-PP

(5)

Če je vsaj eden od priglasiteljev prejel tuji finančni prispevek, ki ga je treba priglasiti v skladu s členom 28(1) in (2) ter členom 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560, priglasitelj(-i) predloži(-jo) samo priglasitev na enem obrazcu, in sicer na podlagi elementov tega obrazca, kakor je navedeno v nadaljevanju. Priglasitev se predloži na enem obrazcu, in sicer na podlagi elementov, navedenih v nadaljevanju.

(6)

Če pa noben od priglasiteljev ni prejel tujega finančnega prispevka, ki ga je treba priglasiti v skladu s členom 28(1) in (2) ter členom 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560, priglasitelj(-i) predloži(-jo) samo izjavo. Izjava se predloži na enem obrazcu, in sicer na podlagi elementov, navedenih v nadaljevanju.

(7)

Komisija lahko za vsak primer posebej zahteva podrobnejše informacije o kateri koli vrsti finančnih prispevkov, navedenih v odgovorih na vprašanja v oddelku 3 in preglednici 1, ali o drugih tujih finančnih prispevkih, ki jih prejme(-jo) priglasitelj(-i). V vsakem primeru je treba pri ugotavljanju, ali je dosežen prag za priglasitev v skladu s členom 28(1)(b) Uredbe (EU) 2022/2560, upoštevati vse tuje finančne prispevke, dodeljene priglasitelju(-em) v treh letih pred priglasitvijo, ne glede na to, ali se v oddelku 3 zahtevajo kakršne koli informacije o njih.

(8)

V obrazec FS-PP je treba vnesti naslednje informacije:

(a)

PRIGLASITVE TUJIH FINANČNIH PRISPEVKOV

(i)	V primeru priglasitve tujih finančnih prispevkov v skladu s poglavjem 4 Uredbe (EU) 2022/2560 je običajno treba izpolniti vse oddelke in njihova polja, razen oddelka 7 (Izjava).

(ii)	Oddelek 1 mora vsebovati kratek opis postopka javnega naročanja.

(iii)

Oddelek 2 mora vsebovati informacije o priglasitelju(-ih).

(iv)

Oddelek 3 mora vsebovati podrobne informacije o tujih finančnih prispevkih. Zlasti se v skladu z oddelkom 3 zahtevajo podrobne informacije o vsakem tujem finančnem prispevku v višini 1 milijona EUR ali več, ki je bil dodeljen priglasiteljem v treh letih pred priglasitvijo in ki lahko spada v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (c) in (e), Uredbe (EU) 2022/2560. V zvezi z drugimi tujimi finančnimi prispevki mora(-jo) priglasitelj(-i) v obrazcu FS-PP predložiti pregled različnih vrst finančnih prispevkov, dodeljenih priglasitelju(-em) v skladu z navodili iz preglednice 1.

(v)	Oddelek 4 lahko vsebuje razlago, zakaj ponudba ni neupravičeno ugodna.

(vi)	V oddelku 5 se lahko po potrebi navedejo in utemeljijo morebitni pozitivni učinki subvencij na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti ter drugi pozitivni učinki v zvezi z ustreznimi cilji politike.

(vii)

V oddelku 6 so navedena priložena dokazila.

(viii)

Oddelek 8 mora vsebovati podpisano potrdilo, da so predložene informacije resnične, točne in popolne in da je (so) priglasitelj(-i) seznanjen(-i) z določbami o globah.

(b)

IZJAVA O NEOBSTOJU TUJIH FINANČNIH PRISPEVKOV, KI JIH JE TREBA PRIGLASITI:

i.	Če priglasitelju(-em) v zadnjih treh letih niso bili dodeljeni tuji finančni prispevki, ki jih je treba priglasiti, je treba izpolniti samo oddelke 1, 2 in 8 obrazca FS-PP ter posebni oddelek 7, ostali oddelki pa morajo ostati prazni.

ii.	Nobene informacije, zahtevane v obrazcu FS-PP, ne posegajo v možnost, da Komisija v zahtevku za informacije zahteva dodatne informacije.

4. Informacije, ki niso razumno dostopne

(9)

Kadar določene informacije, zahtevane v tem obrazcu FS-PP, delno ali v celoti niso razumno dostopne, lahko priglasitelj(-i) zaprosi(-jo), da Komisija opusti obveznost predložitve zadevnih informacij ali katero koli drugo zahtevo iz obrazca FS-PP, ki se nanaša na te informacije. Prošnja se predloži v skladu z navodili iz uvodnih izjav 13 do 15 tega uvoda.

5. Informacije, ki jih Komisija ne potrebuje za proučitev zadeve

(10)

Na podlagi člena 5(5) Izvedbene uredbe lahko Komisija opusti obveznost predložitve določenih informacij v priglasitvi, vključno z dokumenti, ali katero koli drugo zahtevo iz obrazca FS-PP, ki se nanaša na te informacije, če meni, da izpolnitev navedenih obveznosti ali zahtev ni potrebna za proučitev zadeve.

(11)

Priglasitelj(-i) lahko zaprosi(-jo), naj Komisija opusti obveznost predložitve zadevnih informacij ali katero koli drugo zahtevo iz obrazca FS-PP, ki se nanaša na te informacije. Prošnja se predloži v skladu z navodili za prošnje za opustitev iz uvodnih izjav 13 do 15 uvoda tega obrazca FS-PP.

6. Stiki pred priglasitvijo in prošnje za opustitev obveznosti predložitve informacij

(12)

Priglasitelja(-e) se spodbuja k sodelovanju v razpravah pred priglasitvijo dovolj zgodaj pred samo priglasitvijo, po možnosti na podlagi osnutka obrazca FS-PP. Možnost vzpostavitve stikov pred priglasitvijo je storitev na prostovoljni osnovi, ki jo Komisija zagotavlja priglasitelju(-em) za pripravo predhodnega pregleda tujih subvencij v okviru objave javnega naročila. Stiki pred priglasitvijo sicer niso obvezni, vendar so lahko koristni za priglasitelja(-e) in Komisijo, med drugim tudi pri določanju natančnega obsega informacij, ki jih je treba vnesti v priglasitveni obrazec, zlasti kar zadeva informacije, ki se predložijo v oddelku 3 in preglednici 1, ter za zagotovitev, da je priglasitev popolna. Rezultat takih stikov pa je lahko tudi, da se zahteva znatno manj informacij. Če obstaja več kot en priglasitelj (kot posamezni gospodarski subjekt) ali več kot ena skupina priglasiteljev (kot člani istega konzorcija), pri čemer namerava vsak priglasitelj ali skupina predložiti drugačno ponudbo v istem postopku javnega naročanja, morajo razprave pred priglasitvijo z vsakim priglasiteljem ali skupinami priglasiteljev potekati ločeno in popolnoma zaupno, da se zagotovi poštena konkurenca v zadevnem postopku javnega naročanja.

(13)

V okviru stikov pred priglasitvijo lahko priglasitelj(-i) zaprosi(-jo) za opustitev obveznosti predložitve določenih informacij, ki se zahtevajo v tem obrazcu. Komisija take prošnje prouči, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

priglasitelj(-i) navede(-jo) ustrezne razloge, zakaj zadevne informacije niso razumno dostopne. Po potrebi in kolikor je mogoče, bi moral(-i) priglasitelj(-i) navesti najboljše ocene manjkajočih podatkov ter navesti vire ocen ali navesti, kje bi Komisija lahko pridobila katero koli od zahtevanih informacij, ki priglasitelju(-em) ni dostopna;

(b)	priglasitelj(-i) navede(-jo) ustrezne razloge, zakaj zadevne informacije niso potrebne za proučitev zadeve.

(14)

(15)

Dejstvo, da je Komisija morda sprejela, da se smejo nekatere informacije, zahtevane v obrazcu FS-PP, pri priglasitvi izpustiti, Komisiji ne preprečuje, da kadar koli v postopku zahteva take informacije, zlasti na podlagi zahteve za informacije iz člena 13 Uredbe (EU) 2022/2560.

7. Zahteva po pravilni in popolni priglasitvi ali izjavi

(16)

Informacije, zahtevane v oddelkih 1 do 3, 6 in 8, je treba navesti v primeru priglasitve tujih finančnih prispevkov, zato so pogoj za popolno priglasitev. Vse zahtevane informacije morajo biti navedene v ustreznih oddelkih obrazca FS-PP ter morajo biti točne in popolne.

(17)

V primeru izjave, da niso bili prejeti tuji finančni prispevki, ki jih je treba priglasiti, je treba predložiti informacije, zahtevane v oddelkih 1, 2, 7 in 8, da je izjava popolna. Vse zahtevane informacije morajo biti navedene v ustreznih oddelkih obrazca FS-PP ter morajo biti točne in popolne.

(18)

Zlasti je treba opozoriti na naslednje:

(a)	obdobje 20 delovnih dni iz člena 30, odstavka 2 in 6, Uredbe (EU) 2022/2560 se začne na delovni dan po prejemu popolne priglasitve. Tako se zagotovi, da lahko Komisija priglašene tuje finančne prispevke oceni v strogih rokih iz Uredbe (EU) 2022/2560;

(b)	priglasitelj(-i) mora(-jo) pri pripravi priglasitve preveriti, ali so imena in telefonske številke kontaktnih oseb ter zlasti elektronski naslovi, ki jih sporočijo Komisiji, točni, ustrezni in posodobljeni;

(c)

izjava se lahko predloži le, če vsi priglasitelji izjavijo, da jim v zadnjih treh letih niso bili dodeljeni tuji finančni prispevki, ki jih je treba priglasiti. Če je bil vsaj enemu priglasitelju dodeljen tuji finančni prispevek, ki ga je treba priglasiti, se predložitev šteje za priglasitev za namene te izvedbene uredbe;

(d)

zahtevani kontaktni podatki priglasiteljev morajo biti predloženi v obliki, kot jo na svojem spletišču (6) določi Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW). Za pravilen postopek pregleda je bistveno, da so kontaktni podatki točni. Zato elektronski naslovi, ki se navedejo, ne bi smeli biti individualizirani in dodeljeni posameznim kontaktnim osebam, temveč bi bilo treba uporabiti namenske poštne naslove ekipe, odgovorne za priglasitev. Če kontaktni podatki niso ustrezni, lahko Komisija priglasitev razglasi za nepopolno;

(e)	dokazila iz oddelka 6 je treba predložiti skupaj z zbirno preglednico v obliki, ki jo na svoji spletni strani določi GD GROW;

(f)	v skladu s členom 7(4) Izvedbene uredbe se za namene določitve datuma začetka veljavnosti priglasitve šteje, da je v primeru netočnih ali zavajajočih informacij, predloženih v priglasitvi ali skupaj z njo, priglasitev nepopolna;

(g)

na podlagi člena 29(4) Uredbe (EU) 2022/2560 bi morala Komisija, kadar priglasitev, priložena ponudbi ali prijavi za sodelovanje, kljub zahtevi Komisije za njeno dopolnitev ostane nepopolna, sprejeti sklep, v katerem od javnega naročnika ali naročnika zahteva, da sprejme sklep o zavrnitvi take nepravilne ponudbe ali prijave za sodelovanje;

(h)

na podlagi člena 33(2) Uredbe (EU) 2022/2560 se lahko zadevnim gospodarskim subjektom, ki namerno ali iz malomarnosti predložijo netočne ali zavajajoče informacije, naloži globa v višini do 1 % njihovega skupnega prometa. Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560 prekliče svoj sklep, če ta temelji na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

8. Postopek priglasitve

(19)

Priglasitve se predložijo v enem od uradnih jezikov Unije. Imena priglasiteljev se predložijo tudi v njihovem izvirnem jeziku. Informacije, zahtevane v tem obrazcu FS-PP, je treba navesti v oddelkih in pododdelkih ter po potrebi priložiti dokazila. Predložena priglasitev mora vsebovati potrdilo iz oddelka 8. Kadar različni oddelki vsebujejo delno (ali v celoti) enake informacije, se lahko uporabijo sklicevanja.

(20)

Priglasitev morajo podpisati osebe, ki so zakonsko pooblaščene za zastopanje posameznih priglasiteljev, ali eden ali več pooblaščenih zastopnikov priglasiteljev. Priglasitvi je treba priložiti ustrezna pooblastila (ali pisno dokazilo, da so pooblaščeni za delovanje). Tehnične specifikacije in navodila v zvezi s priglasitvami so objavljena na spletišču Generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja.

(21)

Priglasitelju(-em) se priporoča, naj pri izpolnjevanju oddelka 3 tega obrazca FS-PP premisli(-jo), ali je zaradi preglednosti informacije v zadevnem oddelku bolje navesti po številčnem zaporedju ali pa jih združiti za vsak posamezni tuji finančni prispevek (ali skupino tujih finančnih prispevkov).

(22)

(23)

Dokazila se predložijo v izvirnem jeziku; če to ni uradni jezik Unije, se priloži prevod v jezik, ki se uporablja v postopku (člen 5(4) Izvedbene uredbe).

9. Zaupnost in osebni podatki

(24)

Člen 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 43(2) Uredbe (EU) 2022/2560 določata, da Komisija, njeni uradniki in drugi uslužbenci ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, ki so jo pridobili na podlagi Uredbe. Isto načelo se mora uporabljati tudi za varovanje zaupnosti med priglasitelji.

(25)

Če priglasitelj(-i) meni(-jo), da bi bili njegovi (njihovi) interesi oškodovani, če bi bile katere od informacij, ki jih je (so jih) moral(-i) predložiti, objavljene ali kako drugače razkrite drugim strankam, vključno z drugimi gospodarskimi subjekti, s katerimi predložijo priglasitev, in zadevnim javnim naročnikom ali naročnikom, naj jih zadevnemu javnemu naročniku ali naročniku predloži(-jo) ločeno ter na vsaki strani jasno označi(-jo) „zaupno“. Za ta namen se lahko predloži ločen šifriran arhiv dokumentov, ključ pa se Komisiji zagotovi ločeno. Priglasitelj(-i) mora(-jo) navesti tudi razloge, zakaj te informacije ne smejo biti razkrite ali objavljene.

(26)

Kadar priglasitev opravi več priglasiteljev, se lahko poslovne skrivnosti predložijo ločeno, priglasitev pa vsebuje sklice nanje kot na prilogo. Priglasitev se šteje za popolno, če so ji priložene vse take priloge.

(27)

Vsi osebni podatki, predloženi v priglasitvi ali skupaj z njo, se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

ODDELEK 1

Opis javnega naročila

1.1

Navedite povezavo do razpisa za zbiranje ponudb v tem postopku na portalu TED in morebitnih drugih platformah ter povzetek postopka javnega naročanja.

1.2

Če priglasitelj(-i) uporabi(-jo) enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), bi bilo treba obveznost predložitve povzetka postopka javnega naročanja izpolniti z izpolnitvijo dela I Priloge 2 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/7 (8).

1.3

Kadar priglasitelj(-i) predloži(-jo) svoje informacije v ESPD, bi bilo treba oddelek 1 tega obrazca FS-PP iz ESPD neposredno uvoziti v obrazec FS-PP z uporabo digitalne storitve, ki jo zagotavlja Komisija. Če take storitve ni, mora javni naročnik ali naročnik Komisiji posredovati priglasitev skupaj z izpolnjenim delom I Priloge 2 k ESPD.

1.4

Če priglasitelj(-i) ne predloži(-jo) svojih informacij v ESPD, je treba v ta oddelek ločeno vnesti informacije, zahtevane v delu I Priloge 2 k ESPD.

1.5

Kadar priglasitelj(-i) v ESPD svoje informacije predloži(-jo) le delno, je treba manjkajoče elemente iz dela I Priloge 2 k delu ESPD predložiti v tem oddelku.

ODDELEK 2

Informacije o priglasitelju(-ih)

2.1

Kadar priglasitelj(-i) uporabi(-jo) ESPD, se lahko obveznost predložitve informacij o priglasitelju(-ih) izpolni s predložitvijo dela II Priloge 2 k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/7 o določitvi standardnega obrazca za ESPD. ESPD se izpolni za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo v ponudbi ali prijavi za sodelovanje, in podizvajalce, katerih zmogljivosti se uporabljajo za izpolnjevanje pogojev za sodelovanje. Podizvajalcem, ki niso „glavni podizvajalci“ v smislu člena 29(5) Uredbe (EU) 2022/2560, ni treba izpolniti tega oddelka obrazca. Podizvajalci, ki so „glavni podizvajalci“ v smislu člena 29(5) Uredbe (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta, vendar se njihove zmogljivosti ne uporabljajo v skladu s členom 63 Direktive 2014/24/EU ali členom 79 Direktive 2014/25/EU, morajo ta oddelek izpolniti ročno.

2.2

Kadar priglasitelj(-i) predloži(-jo) svoje informacije v ESPD, se ta del obrazca FS-PP iz ESPD neposredno uvozi v ta obrazec FS-PP z uporabo digitalne storitve, ki jo zagotavlja Komisija. Če take storitve ni, mora javni naročnik ali naročnik Komisiji posredovati priglasitev skupaj z izpolnjenim delom II Priloge 2 k predloženemu ESPD.

2.3

Če priglasitelj(-i) ne predloži(-jo) svojih informacij v ESPD, je treba v ta oddelek ločeno vnesti informacije, zahtevane v delu II Priloge 2 k ESPD.

2.4

Kadar priglasitelj(-i) v ESPD svoje informacije predloži(-jo) le delno, je treba manjkajoče elemente iz dela II Priloge 2 k delu ESPD predložiti v tem oddelku.

2.5

Navedite elektronski naslov ali edinstveni identifikator za račun EU Login, ki ga boste uporabljali za komunikacijo.

ODDELEK 3

Tuji finančni prispevki

3.1

Ocena, ali tuje subvencije v postopku javnega naročanja povzročajo izkrivljanje, se opravi z oceno kazalnikov izkrivljanja (9) in tega, ali je ponudba v zvezi z zadevnimi gradnjami, blagom ali storitvami neupravičeno ugodna (10). V tem oddelku bi moral(-i) priglasitelj(-i) poročati samo o tistih tujih finančnih prispevkih, ki so zajeti v členu 5(1), točke (a) do (c) in (e), Uredbe (EU) 2022/2560, ker najverjetneje izkrivljajo notranji trg. Za tuje finančne prispevke, ki ne spadajo v te kategorije, glej točko 3.3 tega oddelka in preglednico 1. V primeru postopkov javnega naročanja, v katerih so izpolnjeni pragovi iz členov 28(1), točka (a), in 28(2) Uredbe (EU) 2022/2560 in v katerih so bili priglasitelju(-em) v treh letih pred priglasitvijo dodeljeni tuji finančni prispevki, ki jih je treba priglasiti v skladu s členom 28(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560, navedite, ali so bili vsakemu priglasitelju v treh letih pred priglasitvijo posamično dodeljeni (11) tuji finančni prispevki v višini 1 milijona EUR ali več, ki lahko spadajo v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (c) in (e) Uredbe (EU) 2022/2560:

3.1.1

Da bi lahko ugotovili, ali je bil tuji finančni prispevek dodeljen podjetju v težavah v smislu člena 5(1), točka (a), Uredbe (EU) 2022/2560, navedite, ali je bil kadar koli v treh letih pred priglasitvijo izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

3.1.1.1

Ali je priglasitelj družba z omejeno odgovornostjo, ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala?

☐

3.1.1.2

Ali je priglasitelj družba, v kateri imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe in ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico kapitala, prikazanega v računovodskih izkazih družbe?

☐

3.1.1.3

Ali je priglasitelj v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali po nacionalnem pravu izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov?

☐

3.1.1.4

Če zadevni priglasitelj ni MSP (12):

3.1.1.4.1

ali je bilo v zadnjih dveh letih knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom priglasitelja večje od 7,5

ter

3.1.1.4.2

ali je bilo v zadnjih dveh letih razmerje med dobičkom priglasitelja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) (13) ter kritjem obresti nižje od 1,0?

☐

3.1.1.5

Če je bil za katerega(-e) koli priglasitelja(-e) odgovor na katero koli od vprašanj v oddelkih 3.1.1.1 do 3.1.1.4 „da“, navedite, ali je zadevno podjetje v obdobju, ko je bilo v težavah, prejelo tuji finančni prispevek, ki bi lahko prispeval k obnovitvi njegove dolgoročne sposobnosti preživetja, (vključno z začasno likvidnostno pomočjo, namenjeno podpori za obnovo sposobnosti preživetja) ali k njegovi kratkoročni ohranitvi, kolikor je bilo potrebno za pripravo načrta prestrukturiranja ali likvidacije.

Priglasitelj(-i)

☐

3.1.1.6

Če je bil za katerega koli priglasitelja odgovor na katero koli od vprašanj iz oddelkov 3.1.1.1 do 3.1.1.4 „da“, navedite, ali obstaja načrt prestrukturiranja, ki bi lahko privedel do dolgoročne sposobnosti preživetja priglasitelja, in ali ta načrt prestrukturiranja vključuje znaten lastni prispevek priglasitelja, ter navedite podrobnosti načrta.

3.1.1.7

Če je bil odgovor na katero koli od vprašanj iz točk 3.1.1.1 do 3.1.1.4 „da“, utemeljite odgovor ter dodajte sklice na dokazila ali dokumente, ki jih boste predložili v prilogah (taki dokumenti lahko med drugim vključujejo najnovejše izkaze poslovnega izida priglasitelja z bilancami stanja, sklep sodišča o začetku kolektivnega postopka zaradi insolventnosti družbe ali dokumente, ki dokazujejo, da so v skladu z nacionalnim pravom družb izpolnjena merila za začetek postopka zaradi insolventnosti na zahtevo upnikov, itd.).

3.1.2

Tuji finančni prispevek v obliki neomejenega poroštva za dolgove ali obveznosti podjetja, in sicer brez vsakršne omejitve glede zneska ali trajanja takega poroštva (člen 5(1), točka (b)).

☐

3.1.3

Ukrep financiranja izvoza, ki ni v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih (člen 5(1), točka (c)).

☐

3.1.4

Tuji finančni prispevek, ki podjetju omogoči, da predloži neupravičeno ugodno ponudbo, na podlagi katere bi se podjetju lahko oddalo ustrezno naročilo (člen 5(1), točka (e)).

☐

3.2

Za vsak tuji finančni prispevek v višini 1 milijona EUR ali več, ki je bil dodeljen priglasiteljem v treh letih pred priglasitvijo in lahko spada v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (c) in (e), Uredbe (EU) 2022/2560, navedite naslednje informacije in predložite dokazila:

3.2.1

obliko finančnega prispevka (npr. posojilo, oprostitev davka, kapitalska injekcija, davčna spodbuda, prispevki v naravi itd.);

3.2.2

tretjo državo, ki je dodelila finančni prispevek. Navedite tudi javni organ ali subjekt, ki ga je dodelil;

3.2.3

znesek vsakega finančnega prispevka;

3.2.4

namen in ekonomske razloge za dodelitev finančnega prispevka udeležencu;

3.2.5

ali so s finančnimi prispevki in njihovo uporabo povezani kakšni pogoji;

3.2.6

opišite glavne elemente in značilnosti teh finančnih prispevkov (npr. v primeru posojila obrestne mere in trajanje);

3.2.7

pojasnite, ali tuji finančni prispevek podjetju, kateremu je bil dodeljen, prinaša korist v smislu člena 3 Uredbe (EU) 2022/2560. Pojasnite, zakaj, in sicer s sklicevanjem na dokazila, priložena v skladu z oddelkom 6;

3.2.8

pojasnite, ali je finančni prispevek pravno ali dejansko omejen na določena podjetja ali panoge v smislu člena 3 Uredbe (EU) 2022/2560 (14). Pojasnite, zakaj, in sicer s sklicevanjem na dokazila, priložena v skladu z oddelkom 6;

3.2.9

pojasnite, ali je tuji finančni prispevek dodeljen samo za stroške poslovanja (15), ki so izključno povezani z zadevnim javnim naročilom.

3.3

Na podlagi predloge in navodil v preglednici 1 predložite pregled tujih finančnih prispevkov v višini 1 milijona EUR ali več, ki so bili dodeljeni priglasiteljem v treh letih pred priglasitvijo in ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 5(1), točke (a) do (e), Uredbe (EU) 2022/2560.

ODDELEK 4

Utemeljitev neobstoja neupravičeno ugodne ponudbe

4.1

Ali za katerega od tujih finančnih prispevkov, ki podjetju omogočijo, da predloži neupravičeno ugodno ponudbo, na podlagi katere bi se podjetju lahko oddalo ustrezno naročilo (člen 5(1), točka (e), Uredbe (EU) 2022/2560), obstajajo kakršni koli elementi, ki se lahko navedejo kot dokaz, da ponudba ni neposredno ali posredno neupravičeno ugodna zaradi prejetega(-ih) finančnega(-ih) prispevka(-ov), vključno z elementi iz člena 69(2) Direktive 2014/24/EU ali člena 84(2) Direktive 2014/25/EU?

4.2

Elementi se lahko zlasti sklicujejo na:

4.2.1

ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;

4.2.2

izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;

4.2.3

izvirnost gradnje, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

4.2.4

izpolnjevanje veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava;

4.2.5

izpolnjevanje obveznosti glede oddaje naročil podizvajalcem.

ODDELEK 5

Morebitni pozitivni učinki

5.1

Po potrebi navedite in utemeljite morebitne pozitivne učinke na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu. Navedite in utemeljite tudi vse druge pozitivne učinke tujih subvencij, kot so širši pozitivni učinki v zvezi z ustreznimi cilji politike, zlasti cilji Unije, ter navedite, kdaj in kje so ti učinki nastali ali se pričakujejo. Opišite vsakega od teh pozitivnih učinkov.

ODDELEK 6

Dokazila

Za vsakega priglasitelja predložite:

6.1	kopije vseh uradnih dokazil v zvezi s finančnimi prispevki, ki lahko spadajo v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (c) in (e), Uredbe (EU) 2022/2560 v skladu z oddelkom 3.1;

6.2

kopije naslednjih dokumentov, ki so bili pripravljeni za katerega koli člana uprave, upravnega odbora ali nadzornega odbora ali ki jih je tak član pripravil ali prejel: analiz, poročil, študij, raziskav, predstavitev in vseh primerljivih dokumentov, v katerih so obravnavani namen, uporaba in ekonomski razlogi tujih finančnih prispevkov, ki lahko spadajo v katero koli kategorijo iz člena 5(1), točke (a) do (c) in (e), Uredbe (EU) 2022/2560. Predložite iste dokumente, kot so bili pripravljeni za subjekt, ki je dodelil tuji finančni prispevek, ali ki jih je tak subjekt pripravil ali prejel, če so v vaši lasti ali so javno dostopni;

6.3	spletni naslov, če obstaja, na katerem so na voljo najnovejši letni računovodski izkazi ali poročila priglasitelja(-ev); če pa takšnega spletnega naslova ni, kopije najnovejših letnih računovodskih izkazov in poročil;

6.4

Kadar priglasitelj(-i) z izpolnitvijo oddelka 4 tega obrazca utemelji(-jo) neobstoj neupravičene ugodnosti ponudbe, morajo predložiti tudi dokumentacijo za obdobje treh let pred priglasitvijo in utemeljiti predložene elemente. Taka dokumentacija lahko med drugim po potrebi vključuje:

a.	davčne napovedi za obdobje, ki se pregleduje, vključno s kopijami davčnih obračunov in obračunov DDV družbe;

b.	poslovne načrte in tržne analize, na katerih temelji odločitev za sodelovanje v postopku javnega naročanja.

ODDELEK 7

Izjava

7.1

V skladu z uvodno izjavo 6 iz uvoda je v postopkih javnega naročanja, v katerih so doseženi pragovi iz člena 28(1), točka (a), in člena 28(2) Uredbe (EU) 2022/2560 in v katerih v zadnjih treh letih priglasitelju(-em) niso bili dodeljeni tuji finančni prispevki, ki jih je treba priglasiti v skladu s členom 28(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560, treba izpolniti oddelke 1, 2 in 8 tega obrazca ter ta oddelek z naslednjo izjavo:

„ Nobeden od priglasiteljev ni prejel tujih finančnih prispevkov, ki jih je treba priglasiti v skladu s poglavjem 4 Uredbe (EU) 2022/2560. “

7.2

V skladu z obveznostjo iz člena 29(1) Uredbe (EU) 2022/2560 mora(-jo) priglasitelj(-i) navesti vse prejete tuje finančne prispevke. Ta obveznost zajema vse tuje finančne prispevke, ki so bili prejeti v zadnjih treh letih pred priglasitvijo in jih v skladu s členom 28(1), točka (b), Uredbe (EU) 2022/2560 ni treba priglasiti.

7.3

Vendar se tuji finančni prispevki iz zadnjih treh let pred izjavo, ki jih ni treba priglasiti in katerih vrednost je nižja od 1 milijona EUR, vendar višja od vrednosti, navedene v oddelku 7.4 spodaj, lahko navedejo zbirno v preglednici 2 brez navedbe njihovih vrednosti. Če Komisija to zahteva, je treba o teh tujih finančnih prispevkih poročati posamično.

7.4

V skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2022/2560 o tujih finančnih prispevkih, katerih skupni znesek, ki ga dodeli tretja država, je v zaporednem obdobju treh let pred izjavo nižji od zneska pomoči de minimis, kakor je opredeljen v členu 3(2), prvi pododstavek, Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 (16), ni treba poročati v izjavi.

ODDELEK 8

Potrdilo

8.1

Priglasitev se mora končati z naslednjim potrdilom, ki ga mora podpisati vsak priglasitelj:

8.2

„Priglasitelj(-i) potrjuje(-jo), da so po njegovi (njihovi) najboljši vednosti in prepričanju informacije v tej priglasitvi ali izjavi resnične, točne in popolne, da so priložene kopije dokumentov, ki jih zahteva ta obrazec FS-PP, verodostojne in popolne, da so vse ocene opredeljene kot take in so najboljše možne ocene na podlagi razpoložljivih dejstev ter da so vsa izražena mnenja iskrena.

8.3	Seznanjeni so z določbami člena 33 Uredbe (EU) 2022/2560 o globah in periodičnih denarnih kaznih.“.

Datum:

[podpisnik 1]

Ime:

Organizacija:

Položaj:

Naslov:

Telefonska številka:

E-naslov:

[„elektronski podpis“ / podpis]

[podpisnik 2, če je ustrezno; ponovite, da ustreza številu priglasiteljev]

Ime:

Organizacija:

Položaj:

Naslov:

Telefonska številka:

E-naslov:

[„elektronski podpis“ / podpis]

Preglednica 1

Navodila za predložitev informacij o tujih finančnih prispevkih, ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 5(1), točke (a) do (e) (oddelek 3.3)

Na podlagi spodnjih navodil in predloge predložite v tej preglednici pregled tujih finančnih prispevkov v višini 1 milijona EUR ali več, ki jih je posamična tretja država dodelila priglasiteljem v treh letih pred priglasitvijo in ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 5(1), točke (a) do (e), Uredbe (EU) 2022/2560. V točki A je pojasnjeno, katere informacije je treba vključiti v preglednico, v točki B pa, katere informacije se ne vključijo.

A. Informacije, ki se vključijo v preglednico

Vključite samo države, pri katerih ocenjeni skupni znesek vseh finančnih prispevkov, dodeljenih v treh letih pred priglasitvijo, znaša 4 milijone EUR ali več (izračunano v skladu s točko 5).

Za vsako vrsto finančnih prispevkov na kratko opišite namen finančnih prispevkov in subjekte, ki so jih dodelili.

Z uporabo razponov, kot so določeni v opombah k spodnji preglednici, opredelite ocenjeni skupni znesek finančnih prispevkov, ki jih je posamezna tretja država dodelila v treh letih pred priglasitvijo. Za izračun tega zneska sta pomembna naslednja vidika:

(a)	upoštevajte tuje finančne prispevke, ki spadajo v kategorije iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2022/2560 in o katerih so bile informacije predložene v oddelkih 3.1 in 3.2;

(b)	ne upoštevajte tujih finančnih prispevkov, izključenih v skladu s točkama 6 in 7 spodaj.

B. Izjeme

V preglednico vam ni treba vključiti opisa naslednjih tujih finančnih prispevkov:

(a)	odlogov plačila davkov in/ali socialnih prispevkov, davčnih amnestij in davčnih počitnic ter običajnih pravil o amortizaciji in prenosu izgub, ki se splošno uporabljajo. Če so ti ukrepi omejeni na primer na določene sektorje, regije, podjetja ali vrste podjetij, jih je treba vključiti;

(b)

uporabe davčnih olajšav za izogibanje dvojnega obdavčevanja v skladu z določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter enostranskih davčnih olajšav za izogibanje dvojnemu obdavčevanju, ki se uporabljajo v skladu z nacionalno davčno zakonodajo, če zanje velja ista logika, kot so določbe dvostranskih ali večstranskih sporazumov;

(c)	zagotavljanja/nakupov blaga/storitev (razen finančnih storitev) po tržnih pogojih v okviru običajnega poslovanja, na primer zagotavljanja/nakupov blaga ali storitev, izvedenih po konkurenčnem, preglednem in nediskriminatornem razpisnem postopku;

(d)

tujih finančnih prispevkov, nižjih od posameznega zneska v višini 1 milijona EUR.

Tretja država

Vrsta finančnega prispevka (*1)

Kratek opis namena finančnega prispevka in subjekta, ki ga je dodelil (*2)

Država A

Vrsta 1

Vrsta 2

Vrsta 3

Vrsta 4

…

Ocenjeni finančni prispevki, ki jih je dodelila država A, skupaj: […] EUR (*3)

Država B

Vrsta 1

Vrsta 2

Vrsta 3

Vrsta 4

…

Ocenjeni finančni prispevki, ki jih je dodelila država B, skupaj: […] EUR (*3)

Država C

…

Opomba:

C. Dodatne informacije

Tuji finančni prispevki, ki so lahko pomembni za oceno posameznega javnega naročila, so lahko odvisni od številnih dejavnikov, kot so sektorji ali dejavnosti, ki jih zadevajo, vrsta finančnih prispevkov ali druge posebnosti zadeve. Glede na te posebnosti lahko Komisija zahteva dodatne informacije, kadar meni, da so potrebne za njeno oceno.

Preglednica 2

Za poročanje o tujih finančnih prispevkih, katerih vrednost je nižja od 1 milijona EUR, vendar višja od vrednosti, navedene v oddelku 7.4

Tretja država	Kratek opis finančnih prispevkov
Država A
Država B
Država C
…

(1) UL L 330, 23.12.2022, str. 1.

(2) UL L 177, 12.7.2023, str. 1.

(3) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(4) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(5) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(6) Glej: https://single-market-economy.ec.europa.eu/single-market/public-procurement/foreign-subsidies-regulation in sledite navodilom.

(7) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). Glej tudi izjavo o varstvu osebnih podatkov, ki se nanaša na preiskave v zvezi s konkurenco in je na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/competition-policy/index/privacy-policy-competition-investigations_en.

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L 3, 6.1.2016, str. 16).

(9) Člen 4 Uredbe (EU) 2022/2560.

(10) Člen 27 Uredbe (EU) 2022/2560.

(11) Finančni prispevek bi bilo treba šteti kot dodeljen od trenutka, ko upravičenec pridobi pravico do prejema finančnega prispevka. Dejansko izplačilo finančnega prispevka ni nujen pogoj, da finančni prispevek spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2022/2560.

(12) Mala in srednja podjetja ali MSP so opredeljena v Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(13) „Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization“, tj. dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo. To razmerje se izračuna kot EBITDA/plačila obresti.

(14) Korist bi morala nastati za eno ali več podjetij ali panog. Specifičnost tuje subvencije bi lahko bila ugotovljena na podlagi prava ali dejstev.

(15) Na primer stroški v zvezi z osebjem, materialom, energijo, vzdrževanjem, najemnino, administracijo.

(16) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(*2) Splošen opis namena finančnih prispevkov, združenih pod posamezno vrsto, in subjekta(-ov), ki jih je (so jih) dodelil(-i). Na primer „oprostitev davka za proizvodnjo proizvoda A ter dejavnosti raziskav in razvoja“, „več posojil bank v državni lasti za namen X“, „več ukrepov financiranja, sprejetih v sodelovanju z državnimi naložbenimi agencijami za kritje stroškov poslovanja / dejavnosti raziskav in razvoja“, „injekcija javnega kapitala v podjetje X“.

(*3) Uporabite naslednje razpone: „45–100 milijonov EUR“, „EUR > 100–500 milijonov“, „EUR > 500–1 000 milijonov“, „več kot 1 000 milijonov EUR“.

12.7.2023

Uradni list Evropske unije

L 177/45

UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1442

z dne 11. julija 2023

o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, glede sprememb odobritev snovi in dodajanja novih snovi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (1) ter zlasti člena 5(1), drugi pododstavek, točke (a), (d), (e), (h) in (i), člena 11(3) in člena 12(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 (2) določa posebna pravila glede polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili. Zlasti Priloga I k Uredbi (EU) št. 10/2011 določa seznam odobrenih snovi Unije, ki se lahko namerno uporabljajo pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

(2)

Od zadnje spremembe Uredbe (EU) št. 10/2011 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) objavila nadaljnja znanstvena mnenja o novih snoveh, ki se lahko uporabljajo v materialih, namenjenih za stik z živili (v nadaljnjem besedilu: FCM), in tudi o uporabi predhodno odobrenih snovi. Poleg tega so bile ugotovljene nekatere nejasnosti v zvezi z uporabo navedene uredbe. Za zagotovitev, da Uredba (EU) št. 10/2011 upošteva znanstveni in tehnični napredek, zlasti najnovejše ugotovitve Agencije, in odpravo vseh dvomov glede njene pravilne uporabe, bi bilo treba navedeno uredbo spremeniti.

(3)

Snov „lesna moka in vlakna, nepredelana“ (snov FCM št. 96, „les“) je trenutno odobrena kot aditiv v polimernih materialih, namenjenih za stik z živili, na podlagi ocene Znanstvenega odbora za hrano, ki je ugotovil, da so lesna moka in vlakna inertni material. Vendar Agencija v svojem mnenju (3) iz novembra 2019 ni mogla potrditi razlogov za navedeni sklep. Navedla je, da lesa samega po sebi ni mogoče šteti za inertni material, ker vsebuje številne snovi z majhno molsko maso. Poleg tega v mnenju niso navedeni nobeni pogoji, pod katerimi bi se lahko uporaba lesa v polimernih materialih štela za varno, navedeno pa je, da je treba glede na kemijske razlike v sestavi rastlinskih materialov varnost snovi, ki prehajajo iz teh materialov, oceniti za vsak primer posebej, pri čemer se poleg vrst upoštevajo tudi poreklo, predelava, obdelava za kompatibilizacijo z ustreznim polimerom in ocena sestavin z majhno molsko maso, ki prehajajo v hrano. Ker sedanja odobritev lesa teh vidikov ne upošteva in zato ne zadostuje za varno uporabo navedene snovi v polimernih materialih, Agencija pa ni določila drugih omejitev, ki bi kljub temu zagotovile varno uporabo te snovi v polimernih materialih, bi bilo treba odobritev preklicati.

(4)

Na zahtevo Komisije je Agencija 29. aprila 2020 sprejela znanstveno mnenje (4), v katerem je pregledala 451 snovi, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 10/2011, za katere v skladu s členom 11(1) navedene uredbe ni določena mejna vrednost specifične migracije. Agencija je ocenila, da je treba 284 od teh snovi ponovno oceniti za določitev, ali je potrebna mejna vrednost specifične migracije, in jih razvrstila v tri prednostne skupine. Tri snovi so bile uvrščene v „prednostno skupino“. Med njimi je za stiren (snov FCM št. 193) znano, da se obširno uporablja in je že predmet ponovne ocene, medtem ko je za snov lavrinska kislina, vinil ester (snov FCM št. 436) uporabnik Agenciji predložil dodatne podatke, ki so pokazali, da bi bila njena ponovna ocena manj pomembna. Za tretjo snov, tj. salicilno kislino (snov FCM št. 121), pa potem, ko je bila uvrščena na prednostni seznam in so se službe Komisije posvetovale z deležniki glede morebitnega preklica njene odobritve, noben njen uporabnik ni stopil v stik niti s Komisijo niti z Agencijo. Vendar Agencija ne more oceniti uporabe snovi brez znanega uporabnika, saj mora upoštevati predvidene pogoje uporabe materiala ali izdelka, v katerem bi se snov uporabila, take informacije pa lahko zagotovi samo uporabnik. Poleg tega bi take informacije, če bi bile predložene, v veliki meri določile obseg morebitne prihodnje odobritve, ki bi bila verjetno bolj omejena od sedanje široke odobritve. Ker torej ni znana nobena posebna uporaba ali uporabnik salicilne kisline in zaradi nejasnosti pogojev, pod katerimi bi bila uporaba te snovi skladna z Uredbo (ES) št. 1935/2004, je primerno preklicati sedanjo odobritev salicilne kisline.

(5)

Na podlagi mnenj Agencije, sprejetih v letu 2005 (5), je pet snovi iz skupine, znane kot „ftalati“, in sicer FCM št. 157 (v nadaljnjem besedilu: DBP), FCM št. 159 (v nadaljnjem besedilu: BBP), FCM št. 283 (v nadaljnjem besedilu: DEHP), FCM št. 728 (v nadaljnjem besedilu: DINP) in FCM št. 729 (v nadaljnjem besedilu: DIDP), odobrenih kot aditivi za uporabo kot mehčala in snovi, ki imajo učinek v tehničnem procesu, v polimernih FCM, ob upoštevanju posebnih omejitev uporabe in mejnih vrednosti migracij.

(6)

Po mnenju, ki ga je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) izdala leta 2017 o predlogih omejitev za nekatere od teh ftalatov (6), je Komisija pozvala Agencijo, naj ponovno oceni tveganje, ki ga za javno zdravje predstavljajo ftalati, odobreni za uporabo v polimernih FCM. Agencija je zato 18. septembra 2019 (7) sprejela znanstveno mnenje, s katerim je potrdila posamezne dopustne dnevne vnose (TDI), določene v njenih mnenjih iz leta 2005 za vseh pet ftalatov, vendar le začasno (t-TDI) zaradi številnih omejitev in nejasnosti v zvezi z oceno, ki bi jih bilo treba obravnavati v prihodnosti.

(7)

Agencija je na podlagi skupnega mehanizma delovanja, na katerem temeljijo učinki DBP, BBP in DEHP na razmnoževanje, določila tudi nov skupinski t-TDI, ob upoštevanju njihovih relativnih jakosti. Agencija je nadalje menila, da je primerno vključiti DINP v skupinski t-TDI na podlagi konzervativnega pristopa, ki temelji na njegovih prehodnih učinkih na ravni testosterona pri fetusu, ob sočasnem upoštevanju večjega učinkovanja DINP na jetra. Skupinski t-TDI za DBP, BBP, DEHP in DINP je določila pri 50 mikrogramih na kilogram telesne mase (μg/kg tm), izraženo kot ekvivalent moči DEHP. Agencija DIDP ni vključila v skupinski t-TDI, skladno s svojimi ugotovitvami iz leta 2005 pa je na podlagi učinkov na jetra določila posamezni t-TDI v višini 150 μg/kg tm.

(8)

Da bi dodatno opredelila tveganje, je Agencija v okviru istega mnenja opravila oceno prehranske izpostavljenosti. Čeprav ni mogla natančno določiti prispevka iz polimernih FCM, je ocenila prehranske izpostavljenosti za vseh pet ftalatov, ki predstavljajo najslabše ocene izpostavljenosti iz virov FCM. Na podlagi zbirne ocene prehranske izpostavljenosti za DBP, BBP, DEHP in DINP je ugotovila, da prehranska izpostavljenost prispeva do 14 % skupinskega t-TDI v višini 50 μg/kg tm za povprečnega potrošnika in do 23 % skupinskega t-TDI za potrošnike, ki zaužijejo velike količine. Ocene za DIDP kažejo, da je prehranska izpostavljenost daleč pod t-TDI v višini 150 μg/kg tm tako za potrošnike, ki zaužijejo povprečne količine, kot tudi za tiste, ki zaužijejo velike količine.

(9)

Dodatno je Agencija upoštevala izpostavljenost potrošnikov drugim ftalatom, zlasti 1,2-bis(2-metilpropil) benzen-1,2-dikarboksilatu (diizobutil ftalatu ali „DIBP“; snov FCM št. 1085; številka CAS 84-69-5), ki ni odobren kot aditiv za polimerne FCM, vendar je lahko v njih prisoten v manjših količinah kot nečistoča ali kot posledica njegove uporabe kot snov, ki ima učinek v tehničnem procesu, pri proizvodnji nekaterih vrst polimernih materialov. Agencija je ugotovila, da DIBP znatno prispeva k skupni izpostavljenosti in tveganju za potrošnike zaradi ftalatov in da bi morala oseba, odgovorna za obvladovanje tveganj, upoštevati tudi tako izpostavljenost skupaj z njegovo jakostjo glede učinkov na razmnoževanje. Prav tako je ugotovila, da izpostavljenost potrošnikov ftalatom izhaja iz drugih virov poleg prehrane. Znatni prispevek k skupni izpostavljenosti ftalatom izhaja iz njihove prisotnosti v izdelkih za potrošnike in gradbenih materialih ter nadaljnjega stika z njimi prek kože, pa tudi iz vdihavanja zraka in prahu v zaprtih prostorih.

(10)

Za upoštevanje skupinskih t-TDI za DBP, BBP in DEHP ter pomisleki Agencije glede DIBP ter za zagotovitev, da izpostavljenost tem ftalatom iz polimernih FCM ne presega skupinskega t-TDI, bi bilo treba določiti novo skupno mejno vrednost specifične migracije. Vendar bi bilo treba zaradi jasnosti in poenostavitve, zlasti pa pri ugotavljanju skladnosti ali pri izvajanju uradnih nadzorov v primerih, ko se je eden od teh ftalatov uporabljal sam, poleg skupnih mejnih vrednosti specifične migracije ohraniti posamezne mejne vrednosti specifične migracije za odobrene ftalate.

(11)

Čeprav je Agencija v skupinski t-TDI vključila tudi DINP, je bila prej skupaj z DIDP za DINP določena tudi skupna mejna vrednost specifične migracije, ker gre za zmesi, ki se v kemijskem smislu prekrivata in ju v primeru sočasnega pojavljanja ne bi bilo mogoče analitsko razlikovati. Kljub napredku v analiznih metodah od določitve te skupne mejne vrednosti specifične migracije je še vedno potrebno dodatno potrjevanje, preden bodo lahko pristojni organi pri uradnih nadzorih rutinsko razlikovali DINP in DIDP. Zato je primerno ohraniti ločeno skupno mejno vrednost specifične migracije za vsoto DINP in DIDP ter prepovedati uporabo DINP skupaj z DBP, BBP in DEHP ter z DIBP, kadar se ta lahko uporablja kot snov, ki ima učinek v tehničnem procesu, da se prepreči morebitna skupna izpostavljenost iz istih polimernih FCM.

(12)

Ob upoštevanju, da se pričakuje, da bo skupna izpostavljenost iz FCM in drugih virov, ki niso FCM, na ravni t-TDI, in da lahko v verigi proizvodnje hrane pride do kopičenja zaradi migracije iz opreme za predelavo hrane in iz embalaže živil, ter ob upoštevanju znatne ravni negotovosti glede sedanjih ocen izpostavljenosti je primerno upoštevati izpostavljenost s faktorjem dodelitve 20 % za DBP, BBP, DEHP in DINP v polimernih FCM. Ob upoštevanju potrebe, da se ohrani tudi skupna mejna vrednost specifične migracije za DINP in DIDP, je pri določanju skupne mejne vrednosti specifične migracije in posameznih mejnih vrednosti specifične migracije primerno uporabiti ta faktor dodelitve za vseh pet ftalatov.

(13)

Snov dietil[[3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]metil]fosfonat (snov FCM št. 1007) je trenutno odobrena za uporabo v koncentraciji do 0,2 % (m/m), izračunani na podlagi končne teže polimera v postopku polimerizacije za proizvodnjo poli(etilen tereftalata) (v nadaljnjem besedilu: PET). Agencija je 26. januarja 2022 na podlagi vloge za razširitev uporabe te snovi sprejela pozitivno znanstveno mnenje (8) o njeni uporabi v koncentraciji do 0,1 % m/m, izračunani na podlagi končne teže polimera v postopku polimerizacije za proizvodnjo poli(etilen 2,5-furandikarboksilata) (v nadaljnjem besedilu: PEF). Agencija je ugotovila, da kadar se snov uporabi v tej količini, njena migracija zaradi njene vključitve v verigo poliestrov ni bila odkrita. Zaradi navedene vključitve tudi ni razloga za domnevo, da bi bila migracija snovi znatno višja, kadar bi bila uporabljena v PEF pri ravni uporabe 0,2 % m/m. Ker torej varna raba te snovi izhaja iz njene polne vključitve v polimer ter zaradi doslednosti in enostavnosti, je primerno obstoječo odobritev za raven uporabe te snovi v PET pri 0,2 % m/m razširiti tudi na proizvodnjo PEF.

(14)

Z Uredbo Komisije (EU) 2019/1338 (9) je bila odobrena snov poli((R)-3-hidroksibutirat-ko-(R)-3-hidroksiheksanoat) (v nadaljnjem besedilu: PHBH, snov FCM št. 1059). Vendar je videti, da je treba specifikacijo dovoljene uporabe navedene snovi pojasniti. Ker je po eni strani PHBH makromolekula, pridobljena z mikrobno fermentacijo, skladno z Uredbo (EU) št. 10/2011 pa je treba navesti, da je makromolekula pridobljena s tako fermentacijo, bi bilo treba specifikaciji PHBH dodati sklicevanje na to proizvodno metodo. Poleg tega odobritev omogoča kratko fazo segrevanja, vendar pri tem ne določa najvišje temperature. Odsotnost najvišje temperature bi lahko omogočila segrevanje pri temperaturah, višjih od tistih, ki so predvidene v mnenju Agencije, na podlagi katerega je bila snov odobrena, ki se sklicuje na pogoje vročega polnjenja, ti pa so v Uredbi (EU) št. 10/2011 opredeljeni kot temperatura, ki v času polnjenja ne presega 100 °C. Poleg tega je v mnenju navedeno, da ima polimerni material, izdelan s snovjo, tališče pri 120–150 °C. Obenem odsotnost najvišje temperature pomeni, da ni jasno, katere preskusne pogoje bi bilo treba uporabiti za preverjanje skladnosti z Uredbo (EU) št. 10/2011, kar zadeva specifikacijo „kratke faze segrevanja“. Specifikacijo bi bilo zato treba pojasniti z navedbo, da pogoj uporabe ne presega temperaturnih pogojev, predvidenih v mnenju.

(15)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (10) o uporabi snovi „fosforna kislina, trifenil ester, polimer z alfa-hidro-omega-hidroksipoli [oksi(metil-1,2-etandiil)], C10–16 alkilni estri“ (snov FCM št. 1076) kot aditiva do 0,025 % m/m v kopolimerih akrilonitril-butadien-stirena (ABS). Ugotovila je, da uporaba te snovi ne ogroža varnosti potrošnikov, če se uporablja kot aditiv do 0,025 % m/m v materialih in izdelkih ABS za enkratno in večkratno uporabo v stiku z vodnimi živili, kislimi živili, živili z vsebnostjo alkohola in emulzij olja v vodi, za dolgotrajno shranjevanje pri sobni temperaturi in pod njo, in če migracija ne presega 0,05 mg/kg živila. Ker so bili opravljeni migracijski preskusi, da bi se zajeli načini uporabe v stiku z vsemi vrstami živil, je primerno odobriti uporabo tega aditiva pri proizvodnji materialov in izdelkov ABS v stiku z vsemi vrstami živil za vse uporabe pri sobni temperaturi in pod njo ter določiti mejno vrednost migracije v skladu z mnenjem Agencije.

(16)

Agencija je 19. septembra 2019 sprejela pozitivno znanstveno mnenje (11) o uporabi snovi tris(2-etilheksil) benzen-1,2,4-trikarboksilat ester (snov FCM št. 1078, številka CAS 3319-31-1) kot aditiva (mehčala) v FCM iz poli(vinil klorida) (v nadaljnjem besedilu: PVC). V tem mnenju je ugotovila, da uporaba snovi FCM št. 1078 na splošno ne predstavlja tveganja za varnost, kadar se uporablja pri proizvodnji mehkega PVC. Zato je primerno ustrezno odobriti to snov. Vendar je ugotovitev Agencije pogojena s tem, da migracija snovi ne sme preseči 5 mg/kg živila. Poleg tega je Agencija navedla, da bi bilo treba zaradi dodatnega prispevka iz drugih virov, ki bi lahko povečali izpostavljenost iz polimernih FCM, razmisliti o uporabi faktorja dodelitve. Ker za to snov ni podatkov o neposredno izmerjeni izpostavljenosti za celotno populacijo iz vseh virov, je primerno uporabiti faktor dodelitve 20 %, dokler ne bodo na voljo ustrezni znanstveni podatki. Poleg tega je Agencija v svojem mnenju navedla, da njena ocena ne zajema uporabe te snovi v stiku s „hrano za dojenčke“. Zato ni bilo dokazano, da bi uporaba te snovi v stiku s „hrano za dojenčke“ ustrezala zahtevam iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1935/2004. Zato bi za odobritev te snovi morali veljati mejna vrednost njene migracije v višini 1 mg/kg živila in omejitev, ki preprečuje njen stik z živili, namenjenimi dojenčkom. Zaradi jasnosti in skladnosti s podobnimi omejitvami se je primerno sklicevati na opredelitev „dojenčka“ iz člena 2(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(17)

Ker nadalje skupinska omejitev 32 v preglednici 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011 določa skupne mejne vrednosti specifične migracije za mehčala in ker je snov FCM št. 1078 prav tako mehčalo, je to skupinsko omejitev primerno uporabiti tudi za to snov. Poleg tega je za odpravo morebitnih dvomov glede narave te skupinske omejitve primerno navesti, da se nanaša na mehčala.

(18)

Agencija je 29. aprila 2020 na podlagi vloge za odobritev uporabe snovi (trietanolamin-perklorat, natrijeva sol) dimer (snov FCM št. 1080) kot aditiva v trdem PVC za steklenice za večkratno uporabo, namenjene za stik z vodo, sprejela pozitivno znanstveno mnenje (13) o navedeni uporabi. Ugotovila je, da bi bila njena uporaba varna, če bi bila v stiku z vodo in kislimi živili na vodni osnovi, kot so sadni sokovi, saj se snov (trietanolamin-perklorat, natrijeva sol) dimer tako v vodi kot tudi v kislih živilih na vodni osnovi v celoti razgradi v trietanolamin in perklorat. Navedeni snovi sta že vključeni na seznam odobrenih snovi Unije, in sicer trietanolamin kot snov FCM št. 793 z mejno vrednostjo migracije 0,05 mg/kg, perklorat pa kot snov FCM št. 822 z mejno vrednostjo migracije 0,002 mg/kg. Agencija je ugotovila, da bi navedeni mejni vrednosti morali veljati tudi za snov FCM št. 1080, ker če se snov uporablja v polimernih materialih v stiku z vodo in kislimi živili na vodni osnovi, se njena varnost v celoti nadzoruje z mejnima vrednostma migracije, ki sta zaradi njene razgradnje določeni za navedeni snovi. Poleg tega je Agencija potrdila, da bi morala biti migracija snovi FCM št. 822 izražena kot perklorat (14). Zato je primerno določiti dve skupinski omejitvi v preglednici 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011, ki v eni skupini zajema snov FCM št. 1080 skupaj s snovjo FCM št. 793, v drugi skupini pa snov FCM št. 822, izraženo kot perklorat. Zato je primerno ustrezno spremeniti snovi FCM št. 793 in 822 ter vključiti snov (trietanolamin-perklorat, natrijeva sol) dimer (snov FCM št. 1080) kot aditiv na seznam odobrenih snovi Unije z omejitvijo, da bi se morala uporabljati samo v stiku z živili, vključenimi v kategorijo živil z referenčno številko 01.01.A v preglednici 2 Priloge III, ki predstavlja vodo in kisla živila na vodni osnovi, ki jih upošteva Agencija.

(19)

Agencija je na podlagi vloge za odobritev uporabe snovi N, N-bis(2-hidroksietil)stearilamin, delno esterificiran z nasičenimi maščobnimi kislinami C16/C18 (FCM št. 1081), kot aditiva v polimernih FCM v stiku s suhimi živili, kislimi živili in alkoholnimi pijačami, ki jih je mogoče do šest mesecev hraniti pri sobni temperaturi, sprejela delno pozitivno znanstveno mnenje (15) o navedeni uporabi. V okviru svoje ocene je upoštevala podatke o migraciji, ki jih je vložnik zagotovil za preskus pogojev shranjevanja, daljšega od šestih mesecev, pri sobni in nižji temperaturi. Ugotovila je, da N,N-bis(2-hidroksietil)stearilamin ne predstavlja tveganja za varnost potrošnikov, kadar se uporablja pri koncentraciji do 2 % (m/m) v vseh polimerih, namenjenih za stik samo s suhimi živili, če migracija vsote N,N-bis(2-hidroksietil)stearilamina ter njegovega mono- in di-estra, izračunana kot N,N-bis(2-hidroksietil)stearilamin, ne presega skupne mejne vrednosti specifične migracije za snovi FCM št. 19 in 20, v katero bi bilo treba po mnenju Agencije vključiti tudi migracijo mono- in di-estra N,N-bis(2-hidroksietil)stearilamina. Zato je primerno odobriti uporabo te snovi do 2 % (m/m) za proizvodnjo polimernih FCM, namenjenih za stik samo s suhimi živili pri sobni temperaturi, vključena pa bi morala biti v skupinsko omejitev, določeno za snovi s FCM št. 19 in 20.

(20)

Vendar je Agencija menila tudi, da predloženi podatki ne omogočajo ocene varnosti snovi s FCM št. 1081, kadar je v stiku s kislimi živili in alkoholnimi pijačami, ter navedla, da bi bila migracija velika zlasti pri stiku z maščobnimi živili. Zato je primerno ublažiti predvidljivo tveganje, da bi potrošniki polimerni material, ki vsebuje to snov, uporabljali v stiku z živili, ki niso suha živila. V ta namen bi se ta snov morala uporabljati samo v materialih, ki jih nosilci živilske dejavnosti uporabljajo za pakiranje živil. Poleg tega je Agencija navedla, da se lahko migracija poveča z nižjo stopnjo esterifikacije in lahko preseže mejne vrednosti migracije v primeru večje debeline polimernega materiala, v katerem se uporablja, in da bi lahko bili ustrezni tudi drugi parametri, kot je polarnost polimera. Zato je primerno v opombi o preverjanju skladnosti navesti tudi, da obstaja tveganje, da bi lahko bile mejne vrednosti migracije presežene glede na debelino materiala, polarnost polimera in stopnjo esterifikacije same snovi.

(21)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (16) o uporabi snovi fosforna kislina, mešani estri z 2-hidroksietil metakrilatom (snov FCM št. 1082) v kompozitih iz polimetilmetakrilata, namenjenih za večkratni stik z vsemi vrstami živil. Ugotovila je, da snov ne predstavlja tveganja za varnost potrošnikov, če se uporabi kot komonomer do 0,35 % m/m in če njena migracija ne presega 0,05 mg/kg živila, izražena kot vsota mono-, di- in triestrov fosforne kisline ter mono-, di- tri- in tetraestrov difosforne kisline. Čeprav se je Agencija sklicevala na uporabo te snovi v „kompozitih“, lahko ta izraz zajema tudi materiale, ki niso polimeri in zato niso polimerni material v smislu Uredbe (EU) št. 10/2011. Zato je primerno odobriti uporabo te izhodne snovi pri proizvodnji polimetilmetakrilata do 0,35 % m/m ter določiti mejno vrednost migracije v skladu z mnenjem Agencije.

(22)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (17) o uporabi izhodne snovi benzofenon-3,3’,4,4’-tetrakarboksilni dianhidrid (v nadaljnjem besedilu: BTDA) (snov FCM št. 1083). Ugotovila je, da uporaba snovi BTDA ne predstavlja tveganja za varnost potrošnikov, če se uporabi do 43 % m/m kot komonomer pri proizvodnji poliimidov za večkratno uporabo v stiku s kislimi in maščobnimi živili pri temperaturah do 250 °C, pod pogojem da migracija BTDA ne presega 0,05 mg/kg. Ker so bili preskusi specifične migracije, na podlagi katerih je Agencija sprejela pozitivno mnenje o uporabi te snovi, opravljeni v pogojih večkratne uporabe z ocetno kislino (simulant B) in oljčnim oljem (simulant D2), Agencija pa je ugotovila, da tveganja za varnost ne bi predstavljala tudi, če bi se uporabljala v pogojih, ki ne predstavljajo večkratne uporabe, je primerno odobriti uporabo te izhodne snovi za uporabo pri proizvodnji poliimidov do 43 % m/m polimera v stiku z živili, za katera sta v preglednici 2 Priloge III k Uredbi (EU) št. 10/2011 pri temperaturah do 250 °C določena samo simulanta B in/ali D2, in če za to uporabo velja mejna vrednost migracije 0,05 mg/kg živila.

(23)

Da bi se nosilcem dejavnosti omogočila prilagoditev na spremembe nekaterih obstoječih odobritev, opredeljenih v tej uredbi, je primerno določiti, da se polimerni materiali in izdelki, ki so skladni z Uredbo (EU) št. 10/2011, kot se je uporabljala pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, lahko najprej dajo na trg za prehodno obdobje 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in ostanejo na trgu do izčrpanja zalog. Vendar proizvodnja končnih polimernih materialov in izdelkov običajno vključuje dobavo več produktov in snovi iz vmesnih stopenj proizvodnje s strani drugih nosilcev dejavnosti. Zaradi varnosti potrošnikov bi bilo treba prehod na popolno skladnost s to uredbo doseči čim učinkoviteje in čim hitreje. Zato bi bilo treba od nosilcev dejavnosti, ki proizvajajo vmesne produkte in snovi, ki še niso skladni s to uredbo, zahtevati, da uporabnike teh produktov že v devetih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe obvestijo, da se ti produkti, kot so zagotovljeni, ne smejo uporabiti za proizvodnjo polimernih materialov in izdelkov, ki bodo dani na trg po izteku 18-mesečnega prehodnega obdobja.

(24)

S to uredbo se preklicujeta odobritvi za snovi „lesna moka in vlakna, nepredelana“ (snov FCM št. 96) in salicilna kislina (snov FCM št. 121), ker ni mogoče ugotoviti, da sta navedeni odobritvi v sedanji obliki skladni z Uredbo (EU) št. 1935/2004, saj bi bile potrebne informacije o določenih snoveh ali določenih uporabah navedenih snovi za zagotovitev, da navedeni odobritvi ne presegata okvirov varnega. Da pa se zagotovi nemoten prehod na potencialno bolj omejene odobritve, če nosilci dejavnosti, ki so te snovi proizvajali ali jih uporabljali pred začetkom veljavnosti te uredbe, menijo, da so nekatere posebne uporabe skladne z Uredbo (EU) št. 1935/2004, je primerno omogočiti dajanje na trg polimernih materialov in izdelkov, izdelanih z navedenimi snovmi, pod pogojem, da se vloga za odobritev navedenih posebnih uporab vloži v sorazmernem obdobju po začetku veljavnosti te uredbe. Kar zadeva nepredelano lesno moko in vlakna in ker je Agencija v svojem mnenju o lesu menila, da bi bilo treba lesu podobne materiale oceniti v vsakem primeru posebej in glede na posamezno vrsto, bi taka vloga morala biti specifična za posamezno vrsto lesa.

(25)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011

Priloga I k Uredbi (EU) št. 10/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1. Polimerni materiali in izdelki, ki so skladni z Uredbo (EU) št. 10/2011, kot se je uporabljala pred začetkom veljavnosti te uredbe, in ki so bili prvič dani na trg pred 1. februarjem 2025, lahko ostanejo na trgu do izčrpanja zalog.

2. Če produkt iz vmesne stopnje proizvodnje polimernih materialov in izdelkov ali snov, namenjena za proizvodnjo takega produkta, materiala ali izdelka, ki sta skladna z Uredbo (EU) št. 10/2011, kot se je uporabljala pred začetkom veljavnosti te uredbe, in je prvič dana na trg po 1. maju 2024, nista skladna s to uredbo, se v izjavi o skladnosti, ki je na voljo za navedeno snov ali produkt, navede, da nista skladna s temi pravili in da se lahko uporabljata samo pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov, ki se dajo na trg pred 1. februarjem 2025.

3. Polimerni materiali in izdelki, izdelani s salicilno kislino (snov FCM št. 121) ali izdelani z nepredelano lesno moko ali vlakni iz določene vrste lesa, se lahko še naprej prvič dajejo na trg po 1. februarju 2025, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	vloga za odobritev navedene snovi ali navedene nepredelane lesne moke ali vlaken iz določene vrste lesa je bila v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1935/2004 predložena pristojnemu organu pred 1. avgustom 2024;

(b)	uporaba navedene snovi ali navedene nepredelane moke ali vlaken iz določene vrste lesa za proizvodnjo polimernega materiala in izdelka ter uporaba tega materiala in izdelka sta omejeni na predvidene pogoje uporabe, opisane v vlogi;

(c)	informacije, predložene Agenciji v skladu s členom 9(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 1935/2004, vključujejo navedbo, da je vloga v skladu s tem odstavkom, ter

(d)	Agencija je vlogo ocenila kot veljavno.

4. Polimerni materiali in izdelki, izdelani s to snovjo ali nepredelano lesno moko ali vlakni, za katere je vložena vloga, se lahko še naprej uporabljajo, dokler vložnik ne umakne svoje vloge ali dokler Komisija ne sprejme sklepa o izdaji ali zavrnitvi odobritve za uporabe navedene snovi ali lesne moke ali vlaken v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 1935/2004.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 12, 15.1.2011, str. 1).

(3) EFSA Journal 2019;17(11):5902.

(4) EFSA Journal 2020;18(6):6124.

(5) EFSA Journal 2005; 3(9):242; EFSA Journal 2005; 3(9):241 ; EFSA Journal 2005; 3(9):243; EFSA Journal 2005; 3(9):244, 1-18; EFSA Journal 2005; 3(9):245 .

(6) Mnenje Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA o dokumentaciji iz Priloge XV glede predloga omejitev za štiri ftalate (DEHP, BBP, DBP, DIBP); ECHA/RAC/RES-O-0000001412-86-140/F oziroma ECHA/SEAC/RES-O-0000001412-86-154/F. Na voljo na spletu na naslovu https://echa.europa.eu/documents/10162/a265bf86-5fbd-496b-87b4-63ff238de2f7.

(7) EFSA Journal 2019;17(12):5838.

(8) doi:10.2903/j.efsa.2022.7172

(9) Uredba Komisije (EU) 2019/1338 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 10/2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 209, 9.8.2019, str. 5).

(10) EFSA Journal 2021;19(8):6786.

(11) EFSA Journal 2019; 17(10):5864; Agencija v svojem mnenju navaja „trimelitno kislino, tris(2-etilheksil) ester“, medtem ko se ta uredba sklicuje na njeno ime IUPAC „tris(2-etilheksil) benzen-1,2,4-trikarboksilat“.

(12) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).

(13) EFSA Journal 2020;18(5):6046.

(14) Znanstveni odbor za FCM, encime in pomožna tehnološka sredstva (CEP), Zapisnik 19. sestanka delovne skupine za FCM 2018–2021, 30. september 2020, točka 7(1).

(15) EFSA Journal 2020;18(3):6047.

(16) EFSA Journal 2020;18(5):6120.

(17) EFSA Journal 2020;18(7):6183.

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (EU) št. 10/2011 se spremeni:

(1)

v točki 1 se spremeni preglednica 1:

(a)	vnos 96 za lesno moko in vlakna, nepredelana, in vnos 121 za salicilno kislino se črtata;

(b)

vnos 157 za ftalno kislino, dibutil ester, se nadomesti z naslednjim:

„157

74880

0000084-74-2

ftalna kislina, dibutil ester (‚DBP‘)

0,12

(32)

(36)

Uporablja se le kot:

(a)	mehčalo v materialih in izdelkih za večkratno uporabo, ki so v stiku z nemaščobnimi živili;

(b)	snov, ki ima učinek v tehničnem procesu v poliolefinih v koncentracijah do 0,05 % (m/m) v končnem izdelku.

(7)“

(c)

vnos 159 za ftalno kislino, benzil butil ester, se nadomesti z naslednjim:

„159

74560

0000085-68-7

ftalna kislina, benzil butil ester (‚BBP‘)

(32)

(36)

Uporablja se le kot:

(a)	mehčalo v materialih in izdelkih za večkratno uporabo;

(b)	mehčalo v materialih za enkratno uporabo in izdelkih, ki so v stiku z nemaščobnimi živili, razen za začetne in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke (*);

(c)	snov, ki ima učinek v tehničnem procesu v koncentracijah do 0,1 % (m/m) v končnem izdelku.

(7)“

(d)

vnos 283 za ftalno kislino, bis(2-etilheksil) ester, se nadomesti z naslednjim:

„283

74640

0000117-81-7

ftalna kislina, bis(2-etilheksil) ester (‚DEHP‘)

0,6

(32)

(36)

Uporablja se le kot:

(a)	mehčalo v materialih in izdelkih za večkratno uporabo, ki so v stiku z nemaščobnimi živili;

(b)	snov, ki ima učinek v tehničnem procesu v koncentracijah do 0,1 % (m/m) v končnem izdelku.

(7)“

(e)

vnos 728 za ftalno kislino, diestre s primarnimi nasičenimi C8-C10 razvejanimi alkoholi, več kot 60 % C9, se nadomesti z naslednjim:

„728

75100

0068515-48-0 0028553-12-0

ftalna kislina, diestri s primarnimi nasičenimi C8-C10 razvejanimi alkoholi, več kot 60 % C9 (‚DINP‘)

(26)

(32)

Uporablja se le kot:

(a)	mehčalo v materialih in izdelkih za večkratno uporabo;

(b)	mehčalo v materialih za enkratno uporabo in izdelkih, ki so v stiku z nemaščobnimi živili, razen za začetne in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke (*);

(c)	snov, ki ima učinek v tehničnem procesu v koncentracijah do 0,1 % (m/m) v končnem izdelku.

Ni za uporabo v kombinaciji s snovmi FCM št. 157, 159, 283 ali 1085.

(7)“

(f)

vnos 793 za trietanolamin se nadomesti z naslednjim:

„793

94000

0000102-71-6

trietanolamin

(37)“

(g)

vnos 822 za perklorovo kislino, soli (perklorat), se nadomesti z naslednjim:

„822

71983

14797-73-0

perklorova kislina, soli (perklorat)

(38)“

(h)

vnos 1007 za dietil[[3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]metil]fosfonat se nadomesti z naslednjim:

„1007

976-56-7

dietil[[3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]metil]fosfonat

Samo za uporabo v koncentraciji do 0,2 % (m/m), izračunani na podlagi končne teže polimera v postopku polimerizacije za proizvodnjo poli(etilen tereftalata) (PET) in poli(etilen 2,5-furandikarboksilata) (PEF)“

(i)

vnos 1059 za poli((R)-3-hidroksibutirat-ko-(R)-3-hidroksiheksanoat) se nadomesti z naslednjim:

„1059

147398-31-0

poli((R)-3-hidroksibutirat-ko-(R)-3-hidroksiheksanoat) (‚PHBH‘)

(35)

Snov je makromolekula, pridobljena z mikrobno fermentacijo.

Samo za uporabo pri temperaturnih pogojih, ki ne presegajo pogojev, opredeljenih v točki 2.1.4, točka (d), Priloge V. Migracija vseh oligomerov z molekulsko maso pod 1 000 Da ne presega 5,0 mg/kg živila.

(23)“

(j)

vnos 1076 za fosforno kislino, trifenil ester, polimer z alfa-hidro-omega-hidroksipoli[oksi(metil-1,2-etandiil)], C10–16 alkilni estri, se nadomesti z naslednjim:

„1076

1227937-46-3

fosforna kislina, trifenil ester, polimer z alfa-hidro-omega-hidroksipoli[oksi(metil-1,2-etandiil)], C10–16 alkilni estri

0,05

Uporablja se le kot:

(a)

aditiv do 0,2 % m/m v materialih in izdelkih iz polistirena visoke udarne žilavosti, namenjenih za stik z živili pri sobni temperaturi in pod njo, vključno z vročim polnjenjem in/ali segrevanjem do 100 °C za največ 2 uri. Ne uporablja se pri stiku z živili, za katera je v Prilogi III določen simulant C in/ali D1;

(b)	aditiv do 0,025 % m/m v materialih iz akrilonitril-butadien-stirena (ABS) za uporabo pri sobni temperaturi in pod njo.“

(k)

naslednji vnosi se v številčnem zaporedju vstavijo na koncu preglednice 1:

„1078	3319-31-1	tris(2-etilheksil) benzen-1,2,4-trikarboksilat	da	ne	ne	1	(32)	Samo za uporabo kot mehčalo za proizvodnjo mehkega poli(vinil klorida) Ni za uporabo v stiku z živili, ki so namenjena dojenčkom (*).
1080	156157-97-0	(trietanolamin-perklorat, natrijeva sol) dimer	da	ne	ne		(37) (38)	Samo za uporabo za trdi poli(vinil klorid) v stiku z živili, vključenimi v kategorijo živil z referenčno številko 01.01.A v preglednici 2 Priloge III.
1081	–	N, N-bis(2-hidroksietil)stearilamin, delno esterificiran z nasičenimi maščobnimi kislinami C16/C18	da	ne	ne		(7)	Samo za uporabo do 2 % (m/m) v polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za pakiranje suhih živil, za katera je v preglednici 2 Priloge III določen simulant E, ki ga izvajajo nosilci živilske dejavnosti.	(30)
1082	52628-03-2	fosforna kislina, mešani estri z 2-hidroksietil metakrilatom	ne	da	ne	0,05		Samo za uporabo do 0,35 % (m/m) za proizvodnjo polimetilmetakrilata. Mejna vrednost specifične migracije, izražena kot vsota mono-, di- in triestrov fosforne kisline ter mono-, di-, tri- in tetraestrov difosforne kisline.
1083	2421-28-5	benzofenon-3,3’,4,4’-tetrakarboksilni dianhidrid (‚BTDA‘)	ne	da	ne	0,05		Samo za uporabo do 43 % (m/m) kot komonomer pri proizvodnji poliimidov za uporabo v stiku z živili, za katera sta v preglednici 2 Priloge III pri temperaturah do 250 °C določena samo simulanta B in/ali D2.“

„(*)		Dojenček, začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule, kot so opredeljeni v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).“;

(2)

v točki 2 se spremeni preglednica 2:

(a)

vnos 7 se nadomesti z naslednjim:

„7

1081

1,2

izraženo kot terciarni amin“

(b)

vnos 26 se nadomesti z naslednjim:

„26

728

729

1,8

izraženo kot vsota snovi“

(c)

vnos 32 se nadomesti z naslednjim:

„32

138

140

157

159

207

242

283

532

670

728

729

775

783

797

798

810

815

1078

1085*

izraženo kot vsota snovi (mehčala)

Diizobutil ftalat, snov FCM št. 1085 s sopomenkama 1,2-bis(2-metilpropil) benzen-1,2-dikarboksilat ali ‚DIBP‘ in številko CAS 84-69-5 ni navedena kot odobrena snov v preglednici 1. Vendar se lahko pojavlja skupaj z drugimi ftalati kot posledica njene uporabe kot dodatek za polimerizacijo in je vključena v skupinske omejitve z določitvijo FCM št. 1085.“

(d)

dodajo se naslednji vnosi:

„36

157

159

283

1085 *

0,6

vsota ftalne kisline, dibutil estra (DBP), diizobutil ftalata (DIBP), ftalne kisline, benzil butil estra (BBP) in ftalne kisline, bis(2-etilheksil) estra (DEHP), izražena kot ekvivalenti DEHP z naslednjo enačbo: DBP*5 + DIBP*4 + BBP*0,1 + DEHP*1.

*	Glej opombo o snovi FCM št. 1085 v vrstici 32.

793

1080

0,05

izraženo kot vsota trietanolamina, in adukt hidroklorida, izražen kot trietanolamin

822

1080

0,002

izraženo kot perklorat – uporablja se opomba 4 iz preglednice 3“

(3)

v točki 3 se v preglednici 3 doda naslednji vnos:

„(30)

Obstaja tveganje, da bi bile mejne vrednosti migracije presežene; migracija se poveča z debelino polimernega materiala, v katerem je snov vsebovana, ter z manjšo polarnostjo polimera in manjšo stopnjo esterifikacije same snovi.“

12.7.2023

Uradni list Evropske unije

L 177/63

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1444

z dne 11. julija 2023

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. novembra 2022 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK) in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 30. septembra 2022 vložila družba Laminados Losal S.A.U. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

1.2 Registracija

(3)	Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze v smislu člena 5, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 10(4) osnovne uredbe niso izpolnjene.

(4)	Pritožnik registracije ni zahteval, Komisija pa je ugotovila, da zahteve iz točke (d) člena 10(4) osnovne uredbe niso izpolnjene. Poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, ni bilo nadaljnje znatne rasti uvoza.

(5)

Zaradi razlogov, navedenih v oddelku 4.3.1 v nadaljevanju, se je Komisija odločila, da bo za namene analize, opisane v zgornjih uvodnih izjavah, kumulirala uvoz iz zadevnih držav. Analiza podatkov, pridobljenih iz podatkovne zbirke Surveillance, in podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v zadevnih državah, je pokazala, da se je kumulativni obseg uvoza iz zadevnih držav v prvih štirih polnih mesecih (tj. od decembra 2022 do marca 2023) po začetku preiskave v primerjavi z istimi meseci v obdobju preiskave zmanjšal za 2 %. Povprečni mesečni uvoz iz zadevnih držav v prvih štirih mesecih po začetku preiskave se je zmanjšal za 15 % v primerjavi s povprečnim mesečnim uvozom v obdobju preiskave. Zato Komisija v obdobju pred razkritjem ni uvedla registracije uvoza ploščatega jekla z robno izboklino v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe.

1.3 Zainteresirane strani

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike ter organe LRK in Turčije, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(7)	Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.4 Pripombe o začetku preiskave

(8)

Po začetku preiskave so bile prejete pripombe vlade Turčije, turškega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş (v nadaljnjem besedilu: Özkan Demir), uporabnika Unije, tj. družbe Fincantieri S.p.A (v nadaljnjem besedilu: Fincantieri), in nepovezanega uvoznika, tj. družbe Baglietto s.r.l. (v nadaljnjem besedilu: Baglietto).

(9)

Vlada Turčije in družba Fincantieri sta med drugim trdili, da se pritožba preveč opira na zaupne informacije, zlasti glede ravni podrobnosti v zvezi z mikroekonomskimi kazalniki industrije Unije, in na nekatere priloge k pritožbi. Obe strani sta trdili, da zato nezaupna različica ni zadostovala, da bi stranema omogočila predložitev smiselnih pripomb o kazalnikih škode in trditvah iz pritožbe.

(10)

Člen 19 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela. Ker se pritožba nanaša na informacije samo enega proizvajalca Unije ali informacije navedenega proizvajalca Unije skupaj z javno dostopnimi informacijami in statističnimi podatki, je pritožnik zaradi zaupnosti predložil ustrezne podatke v smiselnih razponih. Podobno je pritožnik predložil nezaupno različico prilog ali smiseln povzetek predloženih informacij. Komisija je zato menila, da je nezaupna različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled v spisu, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupnih podatkov, ki zainteresiranim stranem omogočajo, da ustrezno uveljavljajo pravico do obrambe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(11)

Vlada Turčije in družba Fincantieri sta nasprotovali vključitvi podatkov družbe Laminorul S.A. (v nadaljnjem besedilu: Laminorul), romunskega proizvajalca ploščatega jekla z robno izboklino, ki je v obravnavanem obdobju šel v stečaj in prenehal s proizvodnjo, v analizo škode. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je družbo Laminorul po stečaju kupila druga družba, vendar družba Laminorul ni začela ponovno proizvajati ploščatega jekla z robno izboklino. Po mnenju vlade Turčije in družbe Fincantieri podatki, ki so na voljo za družbo Laminorul, ne bi smeli biti vključeni v podatke, predstavljene v pritožbi, ker je ta družba šla v stečaj in ne proizvaja več ploščatega jekla z robno izboklino. Družba Laminorul se zato v pritožbi ne bi smela šteti za del industrije Unije.

(12)

Vendar je Komisija menila, da je bila družba Laminorul v obravnavanem obdobju še vedno del industrije Unije, čeprav ne v celotnem obdobju. Zato je pritožnik ravnal pravilno, ko je vključil podatke družbe Laminorul v pritožbo, in natančno prikazal položaj industrije Unije v zadevnih obdobjih. Poleg tega je glede na podatke, predstavljene v pritožbi, večina kazalnikov pokazala podobne trende, najsi je bila družba Laminorul vključena v analizo ali ne. V vsakem primeru je Komisija v analizi za obdobje, obravnavano v tej uredbi, kjer je to mogoče, navedla učinek podatkov družbe Laminorul na škodo industrije Unije.

(13)	Vlada Turčije in družbe Özkan Demir sta predložili pripombe o več posameznih kazalnikih škode, predstavljenih v pritožbi, pri čemer sta trdili, da nekateri kazalniki ne kažejo na škodo industrije Unije ali da so to škodo morda povzročili drugi dejavniki in ne uvoz iz zadevnih držav.

(14)

V zvezi s tem je Komisija opozorila na besedilo člena 5(2) osnovne uredbe, ki določa, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih. Pritožba je vsebovala te informacije, ki so opozorile na obstoj škode in vzročno zvezo z uvozom iz zadevnih držav. Komisija je zato menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki naj bi kazali na škodo in vzročno zvezo, zato je trditev zavrnila.

(15)	Druge posebne pripombe o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije, ki niso bile neposredno povezane z začetkom preiskave, so obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju (oddelki 4, 5 in 7).

1.5 Vzorčenje

(16)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(17)

Ker je število proizvajalcev ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji omejeno, je Komisija v obvestilu o začetku napovedala, da bo vprašalnike dala na voljo samo dvema znanima proizvajalcema Unije. Izmed njiju je le družba Laminados Losal, S.A.U. (pritožnik) predložila izpolnjen vprašalnik. Drugi proizvajalec Unije, Olifer s.p.l. (v nadaljnjem besedilu: Olifer), ki predstavlja [15–25] % proizvodnje Unije, se med preiskavo ni javil. Komisija zato ni mogla izvesti vzorčenja, temveč je uporabila podatke pritožnika ter ocenila podatke za družbi Olifer in Laminorul, kjer je bilo to ustrezno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 147.

Vzorčenje uvoznikov

(18)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(19)	Zahtevane informacije je predložil le en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK

(20)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih morda zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(21)	En proizvajalec izvoznik iz LRK, družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Turčije

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Turčiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je diplomatsko predstavništvo Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(23)	En proizvajalec izvoznik iz Turčije, družba Özkan Demir, je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

1.6 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(24)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Odgovora ni prejela. Komisija je zato obvestila predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, da namerava uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prejela ni nobenih pripomb.

(25)	Komisija je na spletu (3) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalec Unije

—	Laminados Losal S.A.U., Gernika, Španija

Uporabnik

—	Fincantieri S.p.A, Monfalcone in Trst, Italija

Proizvajalec izvoznik v Turčiji

—	Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş, Aliağa/İzmir, Turčija

(27)

Komisija je zaradi izbruha pandemije COVID-19 in uvedenih ukrepov omejitve gibanja izvedla navzkrižno preverjanje na daljavo naslednjega kitajskega proizvajalca izvoznika:

—	Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., LRK

1.7 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(28)	Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Izdelek v preiskavi

(29)

Izdelek v preiskavi je nelegirano ploščato jeklo z robno izboklino s širino do 204 mm (v nadaljnjem besedilu: ploščato jeklo z robno izboklino). Ploščato jeklo z robno izboklino se uporablja predvsem v ladjedelništvu za izgradnjo jeklenega okvira potniških ladij za križarjenje, trajektov, vojaških plovil in trgovskih plovil. Ploščato jeklo z robno izboklino se lahko uporablja tudi pri gradnji morskih ploščadi in tramvajskih tirnic, vendar se v Uniji uporaba za ta namen nanaša le na majhne količine (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

2.2 Zadevni izdelek

(30)	Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7216 50 91 (oznaka TARIC 7216509110) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

2.3 Podobni izdelek

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—	zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

—	izdelek v preiskavi, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK in Turčije, ter

—	izdelek v preiskavi, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(32)	Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.4 Trditve glede obsega izdelka

(33)	Trditve glede obsega izdelka niso bile prejete.

3. DAMPING

3.1 Kitajska

3.1.1 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(34)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(35)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino. Ustrezne informacije je predložil en proizvajalec izvoznik, tj. Changshu Longteng Special Steel Co, Ltd. Da bi Komisija pridobila tudi informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi.

(36)

Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajsko vlado je pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejela ni nobenih pripomb.

(37)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze možna primerna reprezentativna tretja država za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Turčija. Nadalje je navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(38)

Komisija je 24. januarja 2023 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Komisija je v navedenem obvestilu na podlagi podatkov, ki jih je predložila družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., edini sodelujoči proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka v LRK, predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji ploščatega jekla z robno izboklino. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila Turčijo kot primerno reprezentativno državo. Komisija je prejela pripombe proizvajalca izvoznika, tj. družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., glede prvega obvestila.

(39)

Komisija je 3. aprila 2023 po analizi prejetih pripomb in dodatnih informacij, ki jih je predložila družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je bila reprezentativna država Turčija. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi podatkov proizvajalca iz reprezentativne države, in sicer družbe Kocaer Çelik Sanayi. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe, in prejela pripombe družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.

(40)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, začasno sklenila, da je Turčija ustrezna izbira za reprezentativno državo, iz katere bi izhajali neizkrivljene cene in stroški za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.4 v nadaljevanju.

3.1.2 Normalna vrednost

(41)	V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(42)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnih izkrivljanj v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(43)	Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.1.2.1 Obstoj znatnega izkrivljanja

(44)	Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (4) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(45)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (5). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v jeklarskem sektorju, pri čemer je jeklo glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (6) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (7) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (8). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (9). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (10) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (11).

(46)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v pritožbi in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite (12) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno s ploščatim jeklom z robno izboklino. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(47)

V pritožbi je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo v celoti večinoma vplivajo različna vseobsegajoča poseganja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja in trga, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi.

(48)

Natančneje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da kitajska vlada na podlagi doktrine o „socialističnem tržnem gospodarstvu“, določene v ustavi LRK, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in njenega vpliva na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje, kot sta 13. in 14. petletni načrt, posreduje na različne načine, tj. upravno, finančno in regulativno.

(49)

V pritožbi so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Pritožnik, ki se je skliceval na prejšnje preiskave Komisije v jeklarskem sektorju, poročilo in dodatne vire, je navedel, da:

—

kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu. Zaradi visoke ravni poseganja države v jeklarsko industrijo, ki se odraža v 13. petletnem načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije, in velikega deleža podjetij v državni lasti v tem sektorju tudi zasebni proizvajalci jekla ne morejo delovati v skladu s tržnimi pogoji. Trg jekla in s tem sektor ploščatega jekla z robno izboklino večinoma oskrbujejo družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod političnim nadzorom kitajskih organov;

—	kitajska vlada jeklarsko industrijo obravnava kot bistven sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj, zato ji namenja posebno podporo. Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najjasnejši prikaz posledic politik kitajske vlade za industrijo in izkrivljanja, ki izhaja iz tega;

—

skoraj polovica vseh družb v kitajskem jeklarskem sektorju je družb v državni lasti in v to kategorijo spadajo štirje od desetih največjih proizvajalcev jekla na svetu, zato imajo te družbe v državni lasti prevladujočo vlogo na trgu jekla. Posledično država znatno posega v stroške surovin v jeklarskem sektorju, natančneje v jeklarsko-ladjedelniškem sektorju in sektorju ploščatega jekla z robno izboklino, kar povzroča izkrivljanje cen jekla. V 13. petletnem načrtu je bilo jeklarsko ladjedelništvo opredeljeno kot strateški sektor, ki ga mora kitajska vlada podpreti. Ker se večina izdelkov iz ploščatega jekla z robno izboklino uporablja in proizvaja za jeklarsko-ladjedelniški sektor, se lahko sektor ploščatega jekla z robno izboklino šteje za strateškega za kitajsko vlado in torej prejema podporo države. V pritožbi je nadalje poudarjeno, da sta najpomembnejši ladjedelnici na Kitajskem, in sicer China State Shipbuilding Corporation in China Shipbuilding Industry Corporation, v državni lasti. Obe sta pod nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC), zato nanju vplivajo javni ukrepi in politike, ki dajejo prednost domačim proizvajalcem;

—

za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti, ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Svojo posojilno politiko morajo dejansko uskladiti s cilji kitajske vlade na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati gospodarskega okolja in prednosti določenega projekta.

—	Kot je navedeno v prejšnjih preiskavah Komisije v zvezi z jeklom, vlada znatno posega v kitajski trg, kar povzroča izkrivljanje plač v jeklarskem sektorju, zakonodaja o stečaju in lastnini pa je pomanjkljiva.

(50)	Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(51)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka v preiskavi, ki je podsektor jeklarskega sektorja, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Ker kitajski izvozniki izdelka v preiskavi niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti.

(52)

Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da sta največja proizvajalca v jeklarskem sektorju, in sicer skupini Angang Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Ansteel) in China Baowu Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Baowu), v celoti v državni lasti ali pa ima država v njiju kontrolni delež. Poleg tega se vlada vmešava v nekatere ključne družbe za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino, kot so Hebei Jitai Special Steel Group Co., Ltd., Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd in Hebei Jingye Group Co. Ltd. Družba Hebei Jitai Special Steel Group Co., Ltd., odvisno podjetje, ki je v celoti v lasti zasebne družbe Tangshan Baigong Industry Development co (13)., med svojimi cilji navaja „prispevanje k razvoju družbe, napredku v tem času in domovini“ (14). Poleg tega je družba Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd. v lasti in pod nadzorom družbe Nanjing Steel, ki je v državni lasti in pod nadzorom SASAC v Nanjingu (15). V Hebei Jingye Group Co. Ltd. so bile organizirane različne dejavnosti za krepitev KKP pod vodstvom namestnika sekretarja partijskega odbora skupine (16).

(53)

Poleg tega glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih podjetjih (17), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v podjetjih dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura.

(54)

To je očitno tudi na ravni kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (China Iron and Steel Association, v nadaljnjem besedilu: CISA). V skladu s členom 3 statuta CISA „spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije“ in „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (18).

(55)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (19), ali iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (20), ali iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla, katerega ključni cilji so „nenehno povečevanje deleža uporabe odpadnega jekla, pri čemer bo do konca 14. petletnega načrta delež odpadnega jekla v nacionalni proizvodnji jekla dosegel 30 %“ (21). Provinci Shandong in Jiangsu sta prav v zvezi z izdelkom v preiskavi izdali svoj 14. petletni načrt o razvoju ladjedelniške opreme in opreme za pomorski inženiring, ki izrecno spodbuja ladjedelniški sektor in z njim povezano proizvodnjo jekla, kot je ploščato jeklo z robno izboklino (22).

(56)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj jeklarskega sektorja, je mogoče opaziti tudi v drugih provincah, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ ter „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“ (23). Vpliv države je mogoče opaziti tudi na občinski ravni, na primer v akcijskem načrtu 1 + 3 občine Hebei Tangshan za železo in jeklo za leto 2022, v katerem so različni občinski subjekti, kot sta dve veliki jeklarski skupini Shougang (Jingtang, Qiangang) in Tangsteel New District, zadolženi za „spodbujanje zavezništev in reorganizacijo podjetij s podobnimi izdelki v regiji“ ter „iskanje in usmerjanje finančnih institucij, da bi železarskim in jeklarskim podjetjem zagotovile posojila z nizkimi obrestmi, s čimer bi jim omogočile prehod na nove panoge, hkrati pa […] zagotovile subvencije v obliki popustov na obrestne mere“ in „podpiranje optimizacije strukture izdelkov“ z dodelitvijo 1 milijona RMB oziroma 500 000 RMB „novim vrhunskim proizvodnim podjetjem in vrhunskim izdelkom na nacionalni ravni […] ter 300 000 RMB oziroma 100 000 RMB novim vrhunskim proizvodnim podjetjem in vrhunskim izdelkom na ravni province“ (24).

(57)

Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja posebnih jeklarskih proizvodnih baz“, in sicer „izgradnja šestih velikih posebnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa na 15 milijonov ton.“ (25)

(58)

Preiskava je nadalje potrdila, da kitajska vlada prek svoje prisotnosti v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, s čimer je bil ugotovljen obstoj osebnih povezav med proizvajalci ploščatega jekla z robno izboklino in KKP. Na primer, predsednik upravnega odbora sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora družbe (26). Poleg tega je družba podpisala strateški sporazum z družbo v državni lasti Jiangsu Huaneng, hčerinsko družbo v 100-odstotni lasti družbe Huaneng, tj. družbo v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC (27), in sporazum o nameri za poglobitev sodelovanja s podružnico Jiangsu Kitajske izvozno-uvozne banke, kar kaže na finančno podporo države (28). Vmešavanje občinskega odbora KKP v delo družbe Longteng je razvidno tudi iz članka, objavljenega na spletni strani občine Changshu: „partijski odbor urada za promet bo še poglobil delo v zvezi s povezovanjem. Vodstvo partije mu bo omogočilo, da zagotovi tesnejše in globlje sodelovanje s povezanimi podjetji, da bi politične prednosti krepitve partije v smislu vzajemne podpore in vzajemnega spodbujanja bolje preoblikovali v razvojne prednosti in praktične ukrepe v korist množic. Skupaj bomo dosegli nove rezultate, nov napredek in nove zmage v dolgem pohodu nove dobe.“ (29) Podobno predsednik upravnega odbora podjetja Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd. in njegove matične družbe Nanjing Steel hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora (30).

(59)

Poleg tega so v sektorju izdelka v preiskavi vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. V preiskavi so bili opredeljeni dokumenti politike, ki kažejo, da ima industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v izdelek v preiskavi kot del sektorja jekla.

(60)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (31). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o jeklu, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (32). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot so tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (33).

(61)

Pomembna surovina, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi, je železova ruda. Železova ruda je omenjena tudi v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, v katerem država načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude […], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov.“ (34) V provincah, kot je Hebei, organi za ta sektor načrtujejo naslednje: „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; finančne institucije je treba proučiti in usmerjati, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta“ (35). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(62)

V tej preiskavi niso bili razkriti nobeni dokazi, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v jeklarskem sektorju iz zgornje uvodne izjave 45 ne bi vplivalo na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(63)

Na jeklarski sektor iz zgornje uvodne izjave 45 vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe. Predloženi niso bili nobeni dokazi, da za jeklarski sektor, vključno s proizvajalci ploščatega jekla z robno izboklino, ne bi veljal kitajski sistem delovnega prava. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji ploščatega jekla z robno izboklino ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (36).

(64)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na jeklarski sektor iz zgornje uvodne izjave 45. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(65)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino potrebnih več vložkov. Ko proizvajalci ploščatega jekla z robno izboklino kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(66)

Posledica tega je, da domače prodajne cene ploščatega jekla z robno izboklino niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(67)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov. Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. pa je v dopisu z dne 6. februarja 2023 trdila, da trditve o znatnih izkrivljanjih ne bi smele postati vnaprej določen sklep ter da bi morala Komisija najprej preveriti domnevna izkrivljanja in odločiti, ali so znatna, preden začne iskati podatke o normalni vrednosti iz alternativnih virov. Vendar je po mnenju družbe Komisija v zgodnji fazi preiskave prezgodaj začela iskati alternativne vire normalne vrednosti.

(68)

Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija v začetni fazi menila, da obstaja dovolj dokazov v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe, ki kažejo, da zaradi znatnega izkrivljanja, ki vpliva na cene in stroške, uporaba domačih cen in stroškov v LRK ne bi bila ustrezna, kar upravičuje začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da se v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe stranke, udeležene v preiskavi, nemudoma po začetku preiskave obvesti o zadevnih virih, ki jih namerava Komisija uporabiti za določitev normalne vrednosti. Zato se zdi, da trditev družbe Longteng, da bi morala Komisija poiskati alternativne vire normalne vrednosti šele po ugotovitvi obstoja znatnih izkrivljanj, temelji na napačnem razumevanju osnovne uredbe. V vsakem primeru Komisija še zdaleč ni sprejela nobenih vnaprej določenih sklepov v zvezi z znatnimi izkrivljanji, kot je trdila družba Longteng, ter je med sedanjo preiskavo zbirala dodatne informacije, s katerimi bi dopolnila razpoložljive vire, da bi preverila trditve, navedene v začetni fazi, in nazadnje ugotovila, ali v sektorju ploščatega jekla z robno izboklino obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Medtem ko bodo take ugotovitve sprejete šele v zaključni fazi preiskave, so začasni rezultati preiskave Komisije navedeni v uvodnih izjavah 44 do 67 zgoraj, zainteresirane strani pa imajo možnost predložiti dodatne pripombe v zvezi z njimi.

3.1.2.2 Reprezentativna država

Splošne opombe

(69)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—	stopnji gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK (37);

—	proizvodnji izdelka v preiskavi v navedeni državi,

—	razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi,

—	kadar je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(70)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 38 in 39, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 24. januarja 2023 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 3. aprila 2023. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, prejete od zainteresiranih strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji na Kitajskem

(71)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Turčijo in Rusijo kot državi, ki imata glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi. V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(72)

Komisija je v drugem obvestilu po pripombah sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Changshu Longteng Special Steel Co, Ltd., v zvezi s prvim obvestilom navedla, da se je Malezija upoštevala pri določitvi naslednjih proizvodnih dejavnikov: dušik, kisik in apnenec. V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

Razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi

(73)	Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je treba za državi, opredeljeni kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, in sicer Rusijo in Turčijo, razpoložljivost javnih podatkov dodatno preveriti, zlasti kar zadeva javne finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi.

(74)	Kar zadeva Rusijo, računovodski izkazi edine družbe, ki je bila v prvem obvestilu opredeljena kot proizvajalec, tj. družbe JSC Omutninsk Metallurgical Plant, niso bili takoj na voljo. Komisija je zato sklenila, da podatkov te družbe v tem postopku ne more uporabiti.

(75)	Poleg tega so bili ruski statistični podatki o uvozu na voljo do januarja 2022 in torej zajemajo le tretjino obdobja preiskave.

(76)	Posledično je Komisija sklenila, da se Rusija za to preiskavo ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(77)

Kar zadeva Turčijo, je Komisija opredelila takoj dostopne računovodske izkaze za samo enega proizvajalca izdelka v preiskavi, ki pa je leta 2021 ustvarjal izgubo. Čeprav so bili računovodski izkazi sodelujočega proizvajalca izvoznika v Turčiji, tj. družbe Özkan Demir, takoj na voljo v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, je družba leta 2021 ustvarjala izgubo in izkazov zato ni bilo mogoče uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti. Zato je Komisija poleg navedene družbe opredelila takoj dostopne računovodske izkaze proizvajalcev izdelka iste splošne kategorije in/ali sektorja v možnih reprezentativnih državah, ki so kazali razumno raven dobičkonosnosti za obdobje, ki se delno prekriva z obdobjem preiskave. Ti proizvajalci so bili navedeni bodisi v pritožbi bodisi na seznamu proizvajalcev izdelkov, uvrščenih pod oznako KN 7216 50 91„ploščato jeklo z robno izboklino“, ki vključuje izdelek v preiskavi, tj. „nelegirano ploščato jeklo z robno izboklino s širino do 204 mm“, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, in vse druge vrste izdelkov ploščatega jekla z robno izboklino. Komisija je tudi navzkrižno preverila seznam proizvajalcev s tistimi, ki so jih predložili turški organi pred začetkom preiskave.

(78)	Glede na zgornje premisleke je Komisija menila, da je Turčija ustrezna izbira za reprezentativno državo.

(79)

Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. je v pripombah k prvemu obvestilu poudarila, da nekateri od navedenih turških proizvajalcev niso zadovoljivi, saj so bili za štiri od petih proizvajalcev na voljo le konsolidirani računovodski izkazi, ki torej niso mogli odražati dejanskih PSA-stroškov in stopenj dobička proizvajalca ploščatega jekla z robno izboklino. Poleg tega so bili po navedbah družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. PSA-stroški in dobiček, izračunani na podlagi razpoložljivih podatkov teh petih proizvajalcev, nerazumno visoki. Končno, družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. je trdila, da Komisija Turčije ne bi smela upoštevati pri določitvi referenčne vrednosti za nekatere surovine (tj. apnenec in kisik).

(80)

Glede na zgornje premisleke je Komisija ponovno preučila PSA-stroške in dobiček, ki so jih sporočili štirje od petih opredeljenih proizvajalcev jekla v Turčiji, ter menila, da so nerazumno visoki. Zato Komisija teh družb ni upoštevala in se je odločila, da bo uporabila sporočene PSA-stroške in stopnje dobička samo enega od turških proizvajalcev, tj. družbe Kocaer Çelik Sanayi iz finančnih podatkov za leto 2022 (tj. obdobje, ki se delno prekriva z obdobjem preiskave). Po drugem obvestilu je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. trdila, da je imela družba Kocaer Çelik Sanayi izjemno visoke finančne stroške, o katerih ni bilo mogoče najti podrobnosti. Poleg tega je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. trdila, da ni imela tako visokih finančnih stroškov.

(81)

Komisija je izbrala družbo s takoj dostopnimi računovodskimi izkazi, iz katerih so razvidni razumni zneski PSA-stroškov in stopnje dobička za jeklarsko industrijo, ter uporabila PSA-stroške in dobiček družbe Kocaer Çelik Sanayi v Turčiji. PSA-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 10,98 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 8,8 %. Komisija je uporabila konsolidirane podatke, saj so bili to edini javno dostopni podatki. Poleg tega Komisija teh odstotkov ni štela za nerazumno visoke, temveč skladne s stroški in dobičkom v tej vrsti panoge. Poleg tega so ti odstotki v skladu s tistimi, ki so bili uporabljeni v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarsko industrijo, na primer v zvezi z jeklenimi vetrnimi stolpi (38) in jeklom, prevlečenim z organskimi premazi (39). Komisija ni imela na voljo nobenih informacij, ki bi kazale nasprotno.

(82)	Ker ni bilo nobenih drugih pripomb ali predloženih drugih takoj dostopnih podatkov, je Komisija začasno sklenila, da so viri, ki jih je predlagala za uporabo za PSA-stroške in dobiček, neizkrivljeni in razumni v smislu zadnjega odstavka člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

Raven socialne zaščite in varstva okolja

(83)	Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da je Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

Sklep

(84)	Glede na zgornjo analizo je Turčija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(85)	Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delo, ki jih proizvajalec izvoznik uporablja pri proizvodnji izdelka v preiskavi.

(86)

Komisija je za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (40) (GTA) in publikacijo Metal Bulletin (41), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo uporabila podatke turškega statističnega urada za določitev neizkrivljenih stroškov dela (42) in energije (43) ter statistične podatke generalnega direktorata mestne občine Izmir za neizkrivljene stroške vode (44).

(87)	Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsakega od proizvodnih dejavnikov, omenjenih v navedenem obvestilu.

(88)

Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd je v pripombah na prvo obvestilo trdila, da so se uvozne cene fero-kroma v Turčiji razlikovale glede na razmerje teže ogljika in kroma. Komisija je preverila dejansko razmerje teže ogljika in kroma, ki ga uporablja družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. V zvezi s tem se je odločila, da bo za določitev ustreznih stroškov fero-kroma uporabila neodvisne referenčne vrednosti iz publikacije Metal Bulletin za svetovno kovinarsko in rudarsko industrijo (cene agencije Fastmarkets), ki odražajo različna razmerja med težo ogljika in kroma.

(89)

Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. je po prvem obvestilu trdila tudi, da povprečnih turških cen nekaterih surovin (tj. kisika in apnenca) ni mogoče uporabiti zaradi majhnega obsega uvoza. Poleg tega je Komisija na podlagi odgovora družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. v vprašalniku opredelila dodaten proizvodni dejavnik, tj. dušik, ki se je v obdobju preiskave v Turčijo uvažal tudi v nereprezentativnih količinah.

(90)

Komisija je posledično preučila obseg uvoza na Tajsko, v Malezijo, Brazilijo in Mehiko, saj imajo te države podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska in so se štele za reprezentativne države v več nedavnih prejšnjih preiskavah v jeklarskem sektorju, in sicer o jeklenih kolesih (45), vroče valjanih ploščah in kolobarjih iz nerjavnega jekla (46), jeklenih vetrnih stolpih (47), jeklu, prevlečenem z organskimi premazi (48), železnem ali jeklenem priboru (fitingih) za cevi (49). Komisija je ugotovila, da je po izključitvi uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO, v obdobju preiskave le Malezija uvozila vse tri zadevne proizvodne dejavnike v dovolj reprezentativnih količinah. Na podlagi tega je Komisija v drugem obvestilu navedla, da namerava pri računskem določanju normalne vrednosti uporabiti stroške teh vložkov na podlagi uvoza v Malezijo.

(91)	Komisija je nato v drugem obvestilu posodobila seznam proizvodnih dejavnikov na podlagi pripomb strani in informacij, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil v izpolnjenem vprašalniku.

(92)

Po drugem obvestilu je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. trdila, da malezijski obseg uvoza dušika in kisika ter turški obseg uvoza argona nista reprezentativna, ker sta bila obsega uvoza znatno manjša od dejanske porabe navedenih surovin. Poleg tega je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. navedla, da za vsako od teh surovin obstajajo nekatere države dobaviteljice z nerazumno visokimi cenami na enoto in visokimi stroški prevoza.

(93)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je bila reprezentativnost obsega uvoza ocenjena na podlagi absolutne količine obsega uvoza. Dejstvo, da te količine niso bile na enaki ravni kot potrošnja navedenih surovin proizvajalca izvoznika, ni spremenilo sklepa, da se je absolutni obseg tega uvoza štel za reprezentativnega.

(94)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku, ki je predložil popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti

Proizvodni dejavniki

(95)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodnja ploščatega jekla z robno izboklino

Proizvodni dejavnik	Oznaka HS	Vir podatkov, ki jih Komisija namerava uporabiti	Neizkrivljena vrednost
Surovine
Apnenec	252100	GTA za Malezijo	0,243 CNY/kg
Železova ruda	260111	GTA za Turčijo	0,83 CNY/kg
Sintrana železova ruda	260112	GTA za Turčijo	1,28 CNY/kg
Premog	270111	GTA za Turčijo	1,53 CNY/kg
Koks/koks v prahu	270400	GTA za Turčijo	3,35 CNY/kg
Ogljik v prahu	280300	GTA za Turčijo	10,08 CNY/kg
Čisti turmalin	284910	GTA za Turčijo	8,67 CNY/kg
Fero-mangan	720211	GTA za Turčijo	10,68 CNY/kg
Fero-silicij	720221	GTA za Turčijo	15,86 CNY/kg
Silicij-mangan	720230	GTA za Turčijo	11,76 CNY/kg
Fero-krom	720241	MB-FEC-0005	8,97 CNY/kg
Fero-molibden	720270	GTA za Turčijo	160,64 CNY/kg
Fero-titan	720291	GTA za Turčijo	43,32 CNY/kg
Fero-vanadij	720292	GTA za Turčijo	190,12 CNY/kg
Fero-niobij	720293	GTA za Turčijo	176,27 CNY/kg
Fero-aluminij	720299	GTA za Turčijo	19,24 CNY/kg
Ostanki jekla	720410	GTA za Turčijo	2,15 CNY/kg
Aluminij	760110	GTA za Turčijo	19,67 CNY/kg
Argon	280421	GTA za Turčijo	7,30 CNY/m3
Dušik	280430	GTA za Malezijo	5,85 CNY/m3
Kisik	280440	GTA za Malezijo	2,46 CNY/m3
Stroški vode		Cena vode, ki jo mestna občina Izmir zaračunava industrijskim uporabnikom	8,25 CNY/m3
Delo
Stroški dela		Turški statistični urad (na podlagi povprečnih urnih stroškov dela v proizvodnem sektorju)	37,03 CNY/uro
Energija
Električna energija		Turški statistični urad – cena električne energije za industrijske uporabnike	0,60 CNY/kWh
Zemeljski plin		Turški statistični urad – cena plina za industrijske uporabnike	2,75 CNY/m3

3.1.2.3 Surovine

(96)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za Turčijo ter za dušik, kisik in apnenec za Malezijo, kot je navedeno v podatkovni zbirki GTA, in za fero-krom neodvisno industrijsko referenčno vrednost iz publikacije Metal Bulletin, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (50). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.3.1 zgoraj ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz Kitajske in držav z netržnim gospodarstvom v reprezentativno državo je Komisija ugotovila, da je uvoz glavnih surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(97)	Komisija se je pri omejenem številu surovin oddaljila od zgoraj opisane metodologije.

(98)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 88, se je Komisija odločila, da bo za določitev referenčne vrednosti za fero-krom uporabila publikacijo Metal Bulletin (cene agencije Fastmarkets).

(99)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 90, se je Komisija za apnenec, dušik in kisik odločila, da bo uporabila stroške teh vložkov na podlagi uvoza v Malezijo, razen uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO.

(100)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(101)

Za številne proizvodne dejavnike so dejanski stroški, nastali sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež (skupno približno 3,3 %) celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94.

Delo

(102)

Komisija je uporabila statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (51). Ta urad objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi povprečnih urnih stroškov dela za leto 2020 za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 24 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo domačega indeksa cen življenjskih potrebščin (52), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave.

Energija

(103)

Komisija je uporabila povprečne industrijske cene električne energije in plina za industrijske uporabnike v Turčiji, ki jih je turški statistični urad (53) objavil za obdobje od julija 2021 do junija 2022, brez DDV.

Voda

(104)

Komisija je uporabila tarifo za vodo, ki jo je zaračunal generalni direktorat mestne občine Izmir, odgovoren za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v mestni občini Izmir, kjer je reprezentativna družba izdelka v preiskavi. Informacije omogočajo opredelitev tarif, ki se uporabljajo za industrijo, referenčna vrednost pa bi bila povprečna mesečna tarifa za obdobje preiskave, brez DDV (54).

(105)

Kar zadeva vodo, je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. menila, da uporabljena referenčna vrednost, tj. stroški vode v Izmirju, ni reprezentativna, ker je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. na podeželskem območju, kjer je voda lahko dostopna, zato stroškov vode družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. ni mogoče primerjati s turističnim mestom v Turčiji.

(106)

Komisija je kot referenčno tarifo za vodo za industrijsko uporabo uporabila regijo v Turčiji, kjer ima sedež proizvajalec izdelka v preiskavi, tj. družba Kocaer Çelik Sanayi. Poleg tega ima izbrana regija dobro razvito industrijsko bazo. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški in dobiček

(107)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(108)

Režijski stroški proizvodnje, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki ga je dejansko imel proizvajalec izvoznik. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(109)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke družbe Kocaer Çelik Sanayi za leto 2022, pridobljene iz podatkovne zbirke Orbis.

3.1.3 Izračun

(110)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(111)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bile predmet navzkrižnega preverjanja na daljavo. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, ali drugimi neizkrivljenimi stroški na enoto, opredeljenimi v zgornji preglednici.

(112)

Drugič, da bi določila celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se zvišali za stroške potrošnega blaga iz uvodne izjave 101, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od proizvajalcev izvoznikov. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(113)

Nazadnje je Komisija dodala PSA-stroške in dobiček, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene skupne stroške proizvodnje (tj. PSA-stroški so znašali 10,98 %, dobiček pa 8,8 %).

(114)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določila glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

3.1.4 Izvozna cena

(115)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(116)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe torej tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

3.1.5 Primerjava

(117)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna glede na vrsto izdelka.

(118)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, carino, stroške kredita in bančne stroške.

3.1.6 Stopnja dampinga

(119)

Komisija je za proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(120)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave zajemal celoten uvoz. Družba Changshu Longteng Special Steel Co. je trdila, da je v LRK še en proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka. Vendar se ni javila nobena druga družba, Komisija pa v statističnih podatkih o uvozu ni ugotovila dodatnega izvoza. Na podlagi tega je Komisija menila, da bi bilo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni, enaki ravni sodelujoče družbe.

(121)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.	14,7 %
Vse druge družbe	14,7 %

3.2 Turčija

3.2.1 Normalna vrednost

(122)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika, tj. družbe Özkan Demir, reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka s strani družbe Özkan Demir na domačem trgu reprezentativen.

(123)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(124)

Komisija je nato je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je domača prodaja družbe Özkan Demir na njenem domačem trgu reprezentativna za vse vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da pri majhnem številu vrst izdelka, ki so bile v obdobju preiskave izvožene v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelka manjši od 5 % in torej ta prodaja ni bila reprezentativna.

(125)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(126)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)	če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka in

(b)	če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(127)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(128)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(a)	če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

(b)	če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(129)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo [50–70] % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov.

(130)

Za vrste izdelka, katerih prodaja je bila na splošno dobičkonosna, se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave (uvodni izjavi 126 in 127) ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje (uvodna izjava 128), odvisno od obsega dobičkonosne prodaje.

(131)

Za vrste izdelka, katerih (1) prodaja na splošno ni bila dobičkonosna ali (2) prodaje na domačem trgu ni bilo ali pa je bila nezadostna in za katere ni bilo posebnih informacij o tržnih cenah za tiste vrste izdelka, ki jih družba Özkan Demir ni prodajala na domačem trgu, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(132)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(a)	tehtani povprečni PSA-stroški, ki jih je v obdobju preiskave sodelujoči proizvajalec izvoznik dosegel pri domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovanja, in

(b)	tehtani povprečni dobiček, ki so ga v obdobju preiskave sodelujoči proizvajalci izvozniki dosegli pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja.

(133)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, sta bila dodana tehtano povprečje PSA-stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja.

3.2.2 Izvozna cena

(134)

Proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(135)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe torej tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

3.2.3 Primerjava

(136)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(137)

(138)

Komisija je v obdobju preiskave ugotovila težave pri pretvorbi valut. Člen 2(10), točka (j), osnovne uredbe določa, da bi moral biti datum prodaje datum računa, lahko pa se uporabi datum pogodbe, nabavnega naloga ali potrditve naročila, če so s temi datumi bistveni pogoji prodaje bolj ustrezno opredeljeni. Prvič, Komisija je upoštevala nihanje menjalnega tečaja turške lire (in na splošno znaten padec glede na euro (55)). Drugič, Komisija je upoštevala prakse določanja cen turškega proizvajalca izvoznika, glede na katere so bili bistveni pogoji prodaje opredeljeni z datumom nabavnega naloga in ne z datumom računa, tako za domačo prodajo (56) kot za izvoz. Komisija je zato za pretvorbo normalne vrednosti in izvozne cene v turško liro uporabila menjalni tečaj na datum nabavnega naloga.

3.2.4 Stopnja dampinga

(139)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(140)

Na podlagi tega začasno tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 13,6 %.

(141)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal celoten izvoz Turčije v Unijo, saj je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bil edini proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka. Na podlagi tega je Komisija menila, da bi bilo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni, enaki ravni sodelujoče družbe.

(142)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Türkiye Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş	13,6 %
Vse druge družbe	13,6 %

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(143)

V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, so podobni izdelek do leta 2020 v Uniji proizvajali trije proizvajalci, v preostalem obravnavanem obdobju in obdobju preiskave pa dva. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(144)

Komisija ni mogla razkriti podatkov o obsegu uvoza, tržnem deležu in uvoznih cenah iz LRK in Turčije, saj so tržno občutljivi in zaupni v skladu s členom 19 osnovne uredbe zaradi omejenega števila strani, ki delujejo na trgu Unije (dva proizvajalca Unije, en proizvajalec izvoznik iz Turčije in en proizvajalec izvoznik iz Kitajske). Razkritje teh informacij bi lahko stranem omogočilo, da izračunajo zaupne podatke, specifične za posamezno družbo. Komisija je zato te informacije predložila v razponih in v obliki indeksov, kar je vsem zainteresiranim stranem dalo zadovoljive informacije, da so lahko razumele analizo in sklepe Komisije ter v zvezi s tem predložile pripombe. Podatki so bili predloženi tudi v obliki pomembnih gibanj, tako da so lahko vse zainteresirane strani zagovarjale svoje interese. Komisija ni mogla razkriti metode za določitev razponov, saj bi to stranem omogočilo, da iz njih pridobijo natančne številke.

(145)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno [15 000–18 000] ton. Komisija je proizvodnjo Unije izračunala na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so podatki, ki jih je predložil pritožnik, ocene iz pritožbe in statistični podatki Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, je bil pritožnik edini sodelujoči proizvajalec Unije, ki je v obdobju preiskave predstavljal [75–85] % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2 Potrošnja Unije

(146)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotne prodaje ploščatega jekla z robno izboklino industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Metodologija za ocenjevanje uvoza je podrobno pojasnjena v oddelku 4.3.2 v nadaljevanju.

(147)

Kot je pojasnjeno tudi v uvodnih izjavah 11 in 12, so bili v obravnavanem obdobju trije proizvajalci Unije: Losal (pritožnik), Olifer in Laminorul. Družba Olifer ni sodelovala v preiskavi, družba Laminorul pa je leta 2019 vložila predlog za stečaj. Obseg prodaje družb Olifer in Laminorul v Uniji v obravnavanem obdobju je zato temeljil na oceni iz pritožbe (57). Družba Laminorul je v obravnavanem obdobju v Uniji prodajala ploščato jeklo z robno izboklino le v letih 2019 in 2020, ki sta predstavljali približno [18–22] % oziroma [4–7] % celotne prodaje izdelka v preiskavi industrije Unije v navedenih letih. Za prodajo v letu 2021 in obdobju preiskave se je vsa prodaja industrije Unije štela za izdelek v preiskavi. Za prejšnja leta se je štelo, da se je 75 % prodaje družbe Laminorul nanašalo na izdelek v preiskavi, preostalih 25 % prodaje pa na ploščato jeklo z robno izboklino večjih širin, ki ni del obsega izdelka. Komisija je menila, da so te predpostavke na podlagi pritožnikovega poznavanja trga zagotovile razumno oceno, potrebno za izračun potrošnje Unije. Podatki o obsegu prodaje pritožnika so bili pridobljeni iz vprašalnika, ki ga je izpolnil pritožnik, in preverjeni na kraju samem.

(148)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Celotna potrošnja Unije

[70 000 –75 000 ]

[42 000 –46 000 ]

[44 000 –48 000 ]

[47 000 –51 000 ]

Indeks (2019 = 100)

100

Vir:	pritožba, izpolnjen vprašalnik pritožnika, sodelujoči proizvajalci izvozniki in Eurostat.

(149)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 32 %. Po začetnem velikem 40-odstotnem zmanjšanju leta 2020 se je potrošnja v naslednjih letih spet nekoliko povečala. Zmanjšanje leta 2020 je sovpadalo z letom, ko je bila Unija najbolj prizadeta zaradi pandemije COVID-19, in ga je mogoče večinoma pripisati povezanim omejitvam gibanja, ko so se začasno zaprle tovarne proizvajalcev in uporabnikov ploščatega jekla z robno izboklino. Poleg tega se ploščato jeklo z robno izboklino uporablja predvsem v ladjedelniški industriji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29. V Uniji se zadevni izdelek večinoma uporablja za proizvodnjo potniških ladij za križarjenje in drugih luksuznih plovil ter vojaških plovil. Ena od posledic pandemije COVID-19 je bila upočasnitev naročil za luksuzna plovila in njihove proizvodnje, kar je močno vplivalo na proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino. Čeprav se je potrošnja od leta 2020 povečala, je še vedno daleč od ravni pred pandemijo.

4.3 Uvoz iz zadevnih držav

4.3.1 Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(150)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(151)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz Kitajske in Turčije, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni delež uvoza je v obdobju preiskave znašal [4,0–6,0] % oziroma [53,0–58,0] %.

(152)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Kitajske in Turčije ter podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter s ploščatim jeklom z robno izboklino, proizvedenim v Uniji, ker morajo biti skladni z istimi tehničnimi standardi in jih morajo certificirati iste institucije, da izpolnjujejo pogoje za predvideno končno uporabo. Ploščato jeklo z robno izboklino iz vseh virov se prodaja po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. Ladjedelnice uporabljajo enako ploščato jeklo z robno izboklino za isti namen in razlikujejo samo glede na tehnične vidike izdelka (npr. širina, dolžina, razred jekla), ne pa glede na poreklo izdelka.

(153)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Kitajske in Turčije pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

4.3.2 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(154)

Komisija je obseg uvoza iz Kitajske in Turčije določila na podlagi preverjenih podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Preverjeni podatki teh proizvajalcev so se šteli za točnejše od podatkov Eurostata, saj Eurostat poroča o vsem uvozu, ki spada pod oznako KN za ploščato jeklo z robno izboklino. Ta oznaka vključuje tudi ploščato jeklo z robno izboklino z merami, ki ne spadajo v obseg izdelka v tej preiskavi.

(155)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 146, je potrošnja Unije temeljila na prodaji ploščatega jekla z robno izboklino industrije v Uniji, ki se ji je prištel celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, kot je tudi prikazan v preglednici 3 v nadaljevanju, se je določil na podlagi podatkov Eurostata. Da bi Komisija ocenila, kateri del tega uvoza se je nanašal na zadevni izdelek, je upoštevala predpostavke, pojasnjene v oddelku C.1.1.1 pritožbe. Po oceni pritožnika je bilo 25 % uvoza iz Združenega kraljestva v letih 2019 in 2020 povezanih z izdelkom v preiskavi, v drugih letih, ko je znani proizvajalec v Združenem kraljestvu razširil svojo ponudbo izdelkov ploščatega jekla z robno izboklino, pa 45 %. Pritožnik je nadalje ocenil, da je bilo 75 % uvoza iz vseh drugih držav povezanih z izdelkom v preiskavi. Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij te predpostavke štela za razumno oceno uvoza izdelka v preiskavi.

(156)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz LRK

[1 200 –1 600 ]

[800 –1 200 ]

[2 800 –3 200 ]

[2 000 –2 400 ]

Indeks

100

204

151

Obseg uvoza iz Turčije

[37 000 –41 000 ]

[23 000 –27 000 ]

[24 000 –28 000 ]

Indeks

100

Obseg uvoza iz zadevnih držav

[38 200 –42 600 ]

[23 800 –28 200 ]

[26 800 –31 200 ]

[26 000 –30 400 ]

Indeks

100

Tržni delež LRK (v %)

[1,1 –3,1 ]

[1,4 –3,4 ]

[6,0 –8,0 ]

[4,0 –6,0 ]

Indeks

100

113

324

223

Tržni delež Turčije (v %)

[53,0 –58,0 ]

[57,0 –62,0 ]

[55,0 –60,0 ]

[53,0 –58,0 ]

Indeks

100

107

104

Tržni delež zadevnih držav (v %)

[54,1 –61,1 ]

[58,4 –65,4 ]

[61,0 –68,0 ]

[57,0 –64,0 ]

Indeks

100

107

112

104

Vir:	pritožba, izpolnjen vprašalnik pritožnika, sodelujoči proizvajalci izvozniki in Eurostat.

(157)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je med letom 2019 in obdobjem preiskave zmanjšal za 30 %, leta 2020 je močno upadel, nato pa se je do obdobja preiskave delno okrepil. Hkrati se je njihov tržni delež povečal za 4 %. Zmanjšanje obsega uvoza iz zadevnih držav je sovpadlo z 32-odstotnim zmanjšanjem potrošnje Unije v istem obdobju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149. Ker so zadevne države lahko ohranile in celo povečale svoj tržni delež, medtem ko se je potrošnja zmanjševala, je to povečanje tržnega deleža škodilo drugim udeležencem na trgu, zlasti industriji Unije. V obdobju preiskave se je tržni delež zadevnih držav v primerjavi z letom 2021 ponovno zmanjšal za osem odstotkov, vendar je ostal na višji ravni kot leta 2019. Ta padec tržnega deleža zadevnih držav je bil večinoma povezan z znatnim povečanjem prodaje pritožnika pomembni stranki v obdobju preiskave. Vendar iz informacij, ki so bile na voljo Komisiji, ni razvidno, ali je bilo to povečanje strukturno in ali bi se ta trend nadaljeval tudi po obdobju preiskave.

4.3.3 Cene uvoza iz zadevnih držav, nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen

(158)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi preverjenih podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v skladu z določitvijo obsega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 154 in 155. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in sodelujočega proizvajalca Unije.

(159)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

LRK

[800 –900 ]

[850 –1 000 ]

[1 000 –1 200 ]

Indeks

100

108

133

Turčija

[700 –800 ]

[850 –1 000 ]

[1 000 –1 200 ]

Indeks

100

119

139

Vir:	sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(160)

Uvozne cene so se zvišale za 33 % za Kitajsko in 39 % za Turčijo. To povečanje je bilo večinoma posledica zvišanja cen surovin in energije po pandemiji COVID-19 in nedavno v obdobju preiskave zaradi sedanje vojne v Ukrajini. Vendar so se v obravnavanem obdobju prodajne cene Unije še bolj povečale, in sicer za 46 %.

(161)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(1)	tehtane povprečne prodajne cene posameznih vrst izdelka sodelujočega proizvajalca Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(2)	ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske in Turčije, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu.

(162)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje sodelujočega proizvajalca Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je posledica uvoza na trg Unije, znašala med 6,5 % za Kitajsko in 11,1 % za Turčijo.

(163)

Poleg tega je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen. Kot je prikazano v preglednici 8, je industrija Unije v celotnem zadevnem obdobju dejansko prodajala po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz po nizkih cenah, industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi dosegla dobičkonosnost, kar je povzročilo izgube v celotnem obravnavanem obdobju. Komisija je zlasti ugotovila nelojalno nižanje ciljnih cen v višini 21,7 % za Kitajsko in 30,0 % za Turčijo.

4.4 Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1 Splošne opombe

(164)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(165)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe in preverjenih podatkov sodelujočega proizvajalca Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije, ki so v obravnavanem obdobju zadevni izdelek proizvajali in prodajali na trgu Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 147, so bili na začetku obravnavanega obdobja trije proizvajalci Unije, od katerih sta zaradi stečaja družbe Laminorul v obdobju preiskave ostala samo dva. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika sodelujočega proizvajalca Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za določitev gospodarskega položaja industrije Unije kot celote, zlasti ker je sodelujoči proizvajalec Unije predstavljal več kot 75 % celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave.

(166)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu.

(167)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2 Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(168)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Obseg proizvodnje (v tonah)

[25 000 –30 000 ]

[12 500 –15 500 ]

[13 500 –17 000 ]

[15 000 –18 000 ]

Indeks

100

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

[65 000 –85 000 ]

[48 000 –63 000 ]

[39 000 –52 000 ]

Indeks

100

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

[33 –39 ]

[22 –27 ]

[30 –36 ]

[32 –38 ]

Indeks

100

Vir:	pritožba in preverjeni podatki pritožnika.

(169)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. To je bilo deloma posledica zgoraj navedenega stečaja družbe Laminorul, vendar se je obseg proizvodnje preostalih dveh družb v letu 2020 prav tako močno zmanjšal (58). Čeprav se je obseg proizvodnje v naslednjih letih ponovno povečal, je bil v obdobju preiskave še vedno veliko manjši kot leta 2019. To zmanjšanje v obravnavanem obdobju je tudi v skladu z zmanjšanjem potrošnje Unije v istih letih.

(170)

Zaradi stečaja družbe Laminorul se je v obravnavanem obdobju zmanjšala tudi proizvodna zmogljivost. Proizvodna zmogljivost preostalih dveh družb je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, kar je manjši padec kot leta 2020, ko se je znatno zmanjšala zaradi upada potrošnje in povezanega obsega proizvodnje zaradi pandemije COVID-19, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149. Za preostali dve družbi se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti med letom 2019 in obdobjem preiskave še znižala (59).

4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(171)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

[25 000 –29 000 ]

[11 000 –15 000 ]

[12 000 –16 000 ]

[15 000 –19 000 ]

Indeks

100

Tržni delež (v %)

[35 –40 ]

[27 –32 ]

[28 –33 ]

[32 –37 ]

Indeks

100

Vir:	pritožba, izpolnjen vprašalnik pritožnika, sodelujoči proizvajalci izvozniki in Eurostat.

(172)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %, leta 2020 se je močno skrčil, do obdobja preiskave pa je delno okreval. V istem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 9 %. Trend upadanja obsega prodaje, čeprav nekoliko manj strm, je opazen tudi pri le dveh preostalih družbah, čeprav sta leta 2021 in v obdobju preiskave ponovno pridobili nekaj tržnega deleža (60). Zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje Unije v letu 2020 je sovpadalo s stečajem družbe Laminorul. Čeprav so se potrošnja, uvoz in obseg prodaje Unije v letu 2020 zmanjšali zaradi vpliva pandemije COVID-19, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149, se je del obsega prodaje, prej pripisan družbi Laminorul, nadomestil z uvozom in ne s prodajo drugih proizvajalcev Unije. To je razvidno iz podatkov v preglednicah 3 in 6, ki kažejo, da se je tržni delež Kitajske in Turčije leta 2020 povečal, hkrati pa je industrija Unije izgubila tržni delež. Industrija Unije si je lahko od leta 2020 povrnila del izgubljenega tržnega deleža, vendar ni dosegla ravni izpred leta 2020.

4.4.2.3 Rast

(173)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 169 in 170 zgoraj, sta se obseg proizvodnje in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, kar je povzročilo višje fiksne stroške na proizvodno enoto. Hkrati se je povpraševanje po ploščatem jeklu z robno izboklino leta 2020 znatno zmanjšalo, nato pa je do obdobja preiskave nekoliko okrevalo. Zaradi zmanjšanja potrošnje sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije znatno zmanjšala. Industrija Unije je lahko del obsega prodaje in tržnega deleža povrnila le z znižanjem prodajnih cen, ki so bile stalno nižje od njenih proizvodnih stroškov, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju. Zato so se poslabšale tudi možnosti za rast industrije Unije.

4.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(174)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Število zaposlenih

[250 –300 ]

[130 –160 ]

Indeks

100

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

[100 –110 ]

[95 –105 ]

[103 –113 ]

[115 –125 ]

Indeks

100

103

115

Vir:	pritožba, preverjeni podatki pritožnika in Orbis van Dijk ().

(175)

Zaposlenost v tem sektorju je sledila istemu gibanju kot proizvodnja in potrošnja na trgu Unije ter se je v obravnavanem obdobju drastično zmanjšala, in sicer za 48 %. To je bilo predvsem posledica stečaja družbe Laminorul, vendar se je zmanjšalo tudi zaposlovanje pritožnika, čeprav se je od najnižje točke leta 2020 do obdobja preiskave nekoliko povečalo (62). To zmanjšanje je sledilo trendu upadanja potrošnje Unije v letu 2020 in omejenemu okrevanju potrošnje do obdobja preiskave.

(176)

Hkrati se je produktivnost med letom 2019 in obdobjem preiskave povečala za 15 %. Vendar na to številko vpliva dejstvo, da je družba Laminorul leta 2019 odpustila velik del zaposlenih, vendar je leta 2019 in v manjši meri leta 2020 še vedno prodajala. Produktivnost preostalih dveh proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala (63). Upadanje produktivnosti preostalih dveh proizvajalcev Unije kaže na višje stroške dela na tono proizvedenega ploščatega jekla z robno izboklino.

4.4.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(177)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevnih držav znatno vplivala na industrijo Unije.

(178)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

4.4.3 Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(179)

Povprečne prodajne cene na enoto sodelujočega proizvajalca Unije nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)

[850 –950 ]

[1 000 –1 150 ]

[1 200 –1 400 ]

Indeks

100

118

146

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

[950 –1 050 ]

[1 100 –1 250 ]

[1 300 –1 500 ]

Indeks

100

121

141

Vir:	preverjeni podatki pritožnika.

(180)

Povprečne prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 46 %, medtem ko so se proizvodni stroški na enoto v istem obdobju povečali nekoliko manj, in sicer za 41 %. Vendar so bile v celotnem obravnavanem obdobju prodajne cene stalno nižje od povprečnih proizvodnih stroškov. To je pomenilo, da proizvajalec Unije ni mogel zvišati svojih prodajnih cen na raven, ki bi pokrila višje proizvodne stroške.

(181)

Prodaja podobnega izdelka na trgu Unije je temeljila na okvirnih pogodbah s strankami, v katerih so bile določene količine in cene za naslednje obdobje (od enega leta do nekaj mesecev), ali na ponudbah in promptnih cenah. Sodelujoči proizvajalec Unije je zato imel manevrski prostor za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin in energije med ponovnimi pogajanji o pogodbah ali ob predložitvi ponudb. Vendar zaradi cenovnega pritiska uvoza, ki je bil še naprej obsežen, tega ni uspel storiti v obsegu, potrebnem v obravnavanem obdobju. To je povzročilo stalno izgubo sodelujočega proizvajalca Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.4 v nadaljevanju.

4.4.3.2 Stroški dela

(182)

Povprečni stroški dela sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

[48 000 –53 000 ]

[45 000 –50 000 ]

[53 000 –58 000 ]

Indeks

100

112

Vir:	preverjeni podatki pritožnika.

(183)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečali za 12 %. To je bilo povezano z zmanjšanjem števila zaposlenih, pri čemer se fiksni stroški niso zmanjšali.

4.4.3.3 Zaloge

(184)

Ravni zalog sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Končne zaloge (v tonah)

[2 000 –2 500 ]

[1 600 –2 100 ]

[2 000 –2 500 ]

[2 300 –2 800 ]

Indeks

100

104

117

Končne zaloge kot delež proizvodnje

[11 –14 ]

[14 –17 ]

[15 –18 ]

[16 –19 ]

Indeks

100

129

136

141

Vir:	preverjeni podatki pritožnika.

(185)

Zaloge so se leta 2020 najprej zmanjšale za 18 %, nato pa so se v preostalem obravnavanem obdobju povečale in za 17 % presegle raven iz leta 2019. Končne zaloge kot delež proizvodnje so se v obravnavanem obdobju povečale ter dosegle med 16 % in 19 % letne proizvodnje. Ta položaj je negativno vplival na finančni položaj sodelujočega proizvajalca Unije.

4.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(186)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

[(–11 )–(–7 )]

[(–10,5 )–(–6,5 )]

[(–10 )–(–6 )]

[(–6 )–(–3 )]

Indeks

– 100

–94

–91

–46

Denarni tok (v EUR)

[700 000 – 800 000 ]

[(– 700 000 )– (– 600 000 )]

[(–1 700 000 )– (–1 400 000 )]

[25 000 – 30 000 ]

Indeks

100

–84

– 208

Naložbe (v EUR)

[1 000 000 – 1 200 000 ]

[1 250 000 – 1 450 000 ]

[600 000 – 700 000 ]

[650 000 – 750 000 ]

Indeks

100

122

Donosnost naložb (v %)

[(–51 )–(–46 )]

[(–28 )–(–23 )]

[(–26 )–(–21 )]

[(–18 )–(–13 )]

Indeks

– 100

–53

–51

–35

Vir:	preverjeni podatki pritožnika.

(187)

Komisija je dobičkonosnost sodelujočega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od zadevne prodaje. Sodelujoči proizvajalec Unije je v obravnavanem obdobju uspel zmanjšati svoje izgube, vendar je še naprej ustvarjal izgubo v celotnem obdobju. V primerjavi s prejšnjimi leti je v obdobju preiskave zmanjšal izgube predvsem zaradi večje zmožnosti, povezane s prilagoditvijo svoje poslovne strategije, za ponovna pogajanja o svojih cenah in njihove prilagoditve višjim stroškom energije in surovin. Vendar sodelujoči proizvajalec Unije zaradi stalnega cenovnega pritiska uvoza po nizkih cenah iz zadevnih držav, ki so v obravnavanem obdobju uspele celo povečati svoj že tako zelo velik tržni delež, ni mogel v cenah za svoje stranke zajeti vseh stroškov.

(188)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je do obdobja preiskave z negativnim denarnim tokom v letih 2020 in 2021 zmanjševal, v obdobju preiskave pa se je ponovno povečal na skupno 96-odstotno zmanjšanje v celotnem obravnavanem obdobju. Ta negativni trend je pokazal, da je imel sodelujoči proizvajalec Unije težave pri samofinanciranju svojih dejavnosti, kar je bil dodaten znak poslabšanja njegovega finančnega položaja.

(189)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Sodelujoči proizvajalec Unije je stalno vlagal v izboljšanje učinkovitosti svojih proizvodnih obratov, med drugim v nakup novih strojev za peskanje in barvanje, da bi omogočil notranje izvajanje tistih delov proizvodnega procesa, prej oddanih v zunanje izvajanje, kar je izboljšalo učinkovitost in skrajšalo dobavne roke. Vendar je bila njegova zmožnost vlaganja omejena, ker je stalno ustvarjal izgubo. Poleg tega je donosnost naložb v celotnem obravnavanem obdobju ostala negativna, čeprav se je v navedenem obdobju izboljšala. Zato sodelujoči proizvajalec Unije ni mogel ustvariti dovolj dobička, da bi pokril svoje naložbe.

(190)

Na zmožnost sodelujočega proizvajalca Unije za zbiranje kapitala je vplival njegov negativni finančni položaj. Stalne izgube in neto denarni tok so pokazali na resne pomisleke glede njegove likvidnosti in zmožnosti zbiranja kapitala za financiranje njegovih operativnih dejavnosti in potrebnih naložb.

4.4.4 Sklep o škodi

(191)

Industrija Unije je bila oškodovana v celotnem obravnavanem obdobju. Stalna izguba industrije Unije v tem obdobju je sovpadala z znatnim obsegom uvoza iz zadevnih držav po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. Kot je navedeno v oddelku 4.3.3, je uvoz iz zadevnih držav znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in oviral njihov dvig.

(192)

V obdobju splošnega zmanjšanja potrošnje Unije in po določeni stopnji okrevanja, ki je sledila začetnemu znatnemu zmanjšanju prodaje ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji leta 2020, je povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav preseglo povečanje obsega prodaje Unije na njenem trgu. Po začetnem 35-odstotnem zmanjšanju leta 2020 se je obseg uvoza iz zadevnih držav povečal na 70 % obsega uvoza iz leta 2019. Obseg prodaje industrije Unije se je prvotno zmanjšal za 53 % in se okrepil na zgolj 62 % obsega prodaje leta 2019.

(193)

Hkrati so se prodajne cene zvišale za industrijo Unije in obe zadevni državi. Čeprav industrija Unije ves čas ni mogla zvišati svoje ravni cen, da bi dosegla dobičkonosnost, se je razlika med njenimi prodajnimi cenami in cenami uvoza iz obeh zadevnih držav povečala. Cene Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 46 %, medtem ko so se v istem obdobju uvozne cene iz LRK zvišale za 33 %, iz Turčije pa za 39 %. To je pomenilo, da so cene uvoza iz obeh zadevnih držav kljub zvišanju cen uvoza in prodaje Unije povzročale vse večji pritisk na prodajne cene industrije Unije. Zato je industrija Unije med letom 2019 in obdobjem preiskave izgubila svoj tržni delež v zadevnih državah, čeprav je bila prisiljena še naprej prodajati z izgubo. Čeprav je industrija Unije v obdobju preiskave ponovno pridobila del izgubljenega tržnega deleža, ni dosegla ravni iz leta 2019. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, povečanje tržnega deleža v obdobju preiskave ni bilo strukturne narave, temveč je bilo v veliki meri povezano z začasnim povečanjem naročil določene stranke.

(194)

Skoraj vsi kazalniki škode so v celotnem obravnavanem obdobju zabeležili splošen negativen trend. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža poslabšale. Kazalniki so se leta 2020 sprva razvijali negativno, predvsem zaradi pandemije COVID-19 in stečaja družbe Laminorul, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 149, 160, 170 in 172. Od leta 2020 si je Unija lahko nekoliko opomogla, saj sta se povpraševanje po ploščatem jeklu z robno izboklino in potrošnja Unije po pandemiji COVID-19 spet povečala. Čeprav so se kazalniki škode od leta 2020 izboljšali, so bili v obdobju preiskave še vedno precej pod ravnmi iz obdobja pred letom 2020. Zaradi stalnega velikega obsega in tržnih deležev dampinškega uvoza iz zadevnih držav, katerega cena je nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije, si slednja ni mogla opomoči v obsegu, potrebnem za dosego stabilnega in dobičkonosnega finančnega položaja.

(195)

Neto naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 36 %, donosnost naložb pa je ostala negativna. Denarni tok je močno nihal v obravnavanem obdobju in je bil od leta 2020 večinoma negativen ali blizu nič. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje poslovne dejavnosti.

(196)

Število zaposlenih se je v istem obdobju zmanjšalo za 48 %, predvsem zaradi stečaja družbe Laminorul leta 2020, podoben trend upadanja pa je bil opazen tudi pri drugih proizvajalcih Unije. Hkrati se je zmanjšala produktivnost (če se ne upošteva prodaja družbe Laminorul, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 176), kar je povzročilo višje stroške dela na tono ploščatega jekla z robno izboklino.

(197)

Kot je navedeno zgoraj, so bili ekonomski kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju negativni. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje.

(198)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

(199)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, pandemija COVID-19, ki je vplivala na potrošnjo Unije, zvišanje cen energije in domnevno pomanjkanje diverzifikacije izdelkov.

5.1 Učinki dampinškega uvoza

(200)

Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevnih držav in njegov vpliv na industrijo Unije, kot se zahteva v členu 3(6) osnovne uredbe.

5.1.1 Obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav

(201)

Količine uvoza iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 30 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, je to zmanjšanje sovpadlo s podobnim zmanjšanjem potrošnje Unije, ki ga je povzročila predvsem pandemija COVID-19 ter posledično zmanjšanje povpraševanja po ladjedelništvu in s tem povezanih vložkih, kot je ploščato jeklo z robno izboklino. Toda kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 192 in 193, je bilo ugotovljeno povečanje obsega uvoza po letu 2020 večje od povečanja obsega prodaje Unije v istem obdobju.

(202)

Leta 2020 je industrija Unije izgubila tržni delež, predvsem zaradi propada družbe Laminorul. Kot je prikazano v preglednicah 3 in 6, je tržni delež družbe Laminorul delno prešel na Turčijo in Kitajsko. Zadevni državi sta med letoma 2019 in 2021 stalno povečevali svoj tržni delež. V obdobju preiskave sta zadevni državi ponovno izgubili del tržnega deleža, ki sta ga pridobili v prejšnjih letih v korist industrije Unije. Čeprav je industrija Unije lahko ponovno pridobila del tržnega deleža, ki ga je izgubila leta 2020, še ni dosegla ravni iz obdobja pred letom 2020. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je povečal s [54,1–61,1] % leta 2019 na [57,0–64,0] % v obdobju preiskave, tj. za 4 %, medtem ko je industrija Unije v istem obdobju izgubila tržni delež. Posledično se je znatno povečal dampinški uvoz v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

5.1.2. Cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav in cenovni učinek

(203)

Poleg tega je bil ta uvoz v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije. Čeprav je industrija Unije v obravnavanem obdobju lahko zvišala svoje cene, da je delno upoštevala višje cene surovin in vložkov, jih ni mogla zvišati za toliko, da bi pokrila svoje proizvodne stroške. Hkrati so se v obravnavanem obdobju zvišale tudi cene uvoza iz Kitajske in Turčije, vendar v manjšem obsegu kot cene industrije Unije in z nižje izhodiščne ravni cen. Dejansko je bila povprečna cena uvoza iz Kitajske in Turčije v celotnem obravnavanem obdobju stalno nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije.

(204)

Cenovni pritisk, ki ga je povzročal uvoz po nizkih cenah iz Kitajske in Turčije, je pomenil, da industrija Unije ni imela druge izbire, kot da sledi temu določanju cen, da bi poskusila ponovno pridobiti del obsega prodaje, ki ga je izgubila leta 2020 v obdobju zmanjšane potrošnje in naraščajočih proizvodnih stroškov. Industrija Unije je v obdobju preiskave po letu 2020 uspela povečati obseg prodaje na 62 % ravni iz leta 2019, vendar tega ni mogla storiti v enaki meri, kot sta se povečala potrošnja Unije (ki je v obdobju preiskave znašala 68 % ravni iz leta 2019) in uvoz iz zadevnih držav (70 % ravni iz leta 2019). To je povzročilo stalno izgubo sodelujočega proizvajalca Unije v celotnem obravnavanem obdobju. V istem obdobju so drugi finančni kazalniki, kot sta donosnost naložb in denarni tok, beležili podoben negativen trend. Čeprav se je donosnost naložb v obravnavanem obdobju izboljšala, je v celotnem obdobju ostala ves čas negativna, denarni tok pa se je v obdobju preiskave povečal na zgolj 4 % ravni iz leta 2019.

5.1.3 Vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Kitajske in Turčije ter znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije

(205)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadalo z znatnim dampinškim uvozom iz zadevnih držav. Zaradi krčenja trga je povečan tržni delež uvoza iz zadevnih držav skupaj z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. Čeprav si je industrija Unije do obdobja preiskave v določeni meri opomogla od zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža, do česar je prišlo leta 2020, zaradi povečanega dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila močno povečane proizvodne stroške. Zato je uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav povzročil oviranje dviga cen.

(206)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Pri tem je šlo za škodo v smislu obsega in učinkov na cene.

5.2. Učinki drugih dejavnikov

5.2.1 Uvoz iz tretjih držav

(207)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

Država

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Združeno kraljestvo

Obseg (v tonah)

[2 000 – 2 400 ]

[2 800 – 3 200 ]

[1 000 – 1 400 ]

[1 700 – 2 100 ]

Indeks

100

140

Tržni delež (v %)

[2,0 –4,0 ]

[5,0 –7,0 ]

[1,5 –3,5 ]

[2,5 –4,5 ]

Povprečna cena

[700 – 800 ]

[650 – 750 ]

[800 – 950 ]

[1 150 – 1 350 ]

Indeks

100

110

167

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

[0 –10 ]

[300 – 600 ]

[200 – 500 ]

[100 – 400 ]

Indeks

100

11 295

8 086

6 324

Tržni delež (v %)

[0,0 –0,5 ]

[1,0 –1,5 ]

[0,5 –1,0 ]

[0,3 –0,8 ]

Povprečna cena

[1 100 – 1 200 ]

[700 – 850 ]

[1 100 – 1 300 ]

Indeks

100

101

104

Vse tretje države skupaj, razen zadevnih držav

Obseg (v tonah)

[2 000 – 2 400 ]

[3 100 – 3 800 ]

[1 200 – 1 900 ]

[1 800 – 2 500 ]

Indeks

100

162

Tržni delež (v %)

[2,0 –4,5 ]

[6,0 –8,5 ]

[2,0 –4,5 ]

[2,8 –5,3 ]

Povprečna cena

[700 – 800 ]

[800 – 950 ]

[1 150 – 1 350 ]

Indeks

100

109

165

Vir:	pritožba, izpolnjen vprašalnik pritožnika, sodelujoči proizvajalci izvozniki in Eurostat.

(208)

V obravnavanem obdobju je bilo Združeno kraljestvo edina druga tretja država, iz katere so se v Unijo uvozile znatne količine ploščatega jekla z robno izboklino. Vendar je bilo ploščato jeklo z robno izboklino, proizvedeno v Združenem kraljestvu, le delno izdelek v preiskavi. Družba British Steel, edini znani proizvajalec ploščatega jekla z robno izboklino v Združenem kraljestvu, je leta 2019 proizvajala samo ploščato jeklo z robno izboklino s širino 200 mm in več, od leta 2020 s širino 180 mm in več ter trenutno tudi 160 mm in več (64). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, statistične informacije za ploščato jeklo z robno izboklino, ki so za obravnavano obdobje na voljo pri Eurostatu, vključujejo vse velikosti ploščatega jekla z robno izboklino, ne le izdelka v preiskavi. Komisija je na podlagi informacij iz pritožbe ocenila del obsega uvoza, registriranega pri Eurostatu, ki se je nanašal na zadevni izdelek v različnih letih.

(209)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 157 in 172, sta se uvoz iz zadevnih držav in obseg prodaje industrije Unije v letu 2020 znatno zmanjšala, nato pa sta se v naslednjih letih delno okrepila. Hkrati se je uvoz iz Združenega kraljestva leta 2020 povečal za 40 %, leta 2021 zmanjšal na le polovico obsega iz leta 2019 ter se ponovno povečal, tako da je znašal 16 % manj kot leta 2019. Sodelujoči uporabnik je pojasnil, da proizvajalec v Združenem kraljestvu ploščato jeklo z robno izboklino proizvaja (in izvaža) neredno in le, če svojih proizvodnih zmogljivosti ne uporabi za druge izdelke.

(210)

Ugotovljena povečanja in zmanjšanja obsega uvoza iz Združenega kraljestva niso ustrezala vzporednemu zmanjšanju in povečanju uvoza iz zadevnih držav ali prodaje industrije Unije. Poleg tega so bile cene uvoza iz Združenega kraljestva precej višje od ravni cen uvoza ploščatega jekla z robno izboklino iz zadevnih držav in blizu cenam industrije Unije v obdobju preiskave.

(211)

Komisija je glede na zgoraj navedeno in velik obseg uvoza po nizkih cenah iz zadevnih držav v primerjavi z uvozom iz drugih tretjih držav začasno sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

5.2.2 Izvoz industrije Unije

(212)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvoz proizvajalcev Unije

2019

2020

2021

Obdobje preiskave

Obseg izvoza (v tonah)

[1 700 –2 100 ]

[1 600 –2 000 ]

[800 –1 000 ]

[300 –500 ]

Indeks

100

Povprečna cena (v EUR/tono)

[800 –900 ]

[700 –800 ]

[1 200 –1 350 ]

0 (*1)

Indeks

100

161

0 (*1)

Vir:	Eurostat, pritožba in preverjeni podatki pritožnika o obsegu izvoza in povprečni ceni pritožnika.

(213)

Izvoz industrije Unije se je od leta 2019 stalno zmanjševal in v obdobju preiskave dosegel zanemarljiv obseg. Industrija Unije je kot vzrok za to zmanjšanje navedla upad potrošnje po pandemiji COVID-19 na vsem svetu ter konkurenco, zlasti turški izvoz po nizkih cenah, ki ni potekal le na domačem trgu, temveč tudi na trgih tretjih držav.

(214)

Izvoz je predstavljal le majhen del celotne prodaje industrije Unije, saj je leta 2019 predstavljal [5–9] % njene proizvodnje, v obdobju preiskave pa se je zmanjšal na [3–1] %. Zato je Komisija, čeprav je zmanjšanje izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je trdila tudi vlada Turčije v svojih pripombah o začetku preiskave, začasno sklenila, da glede na velik delež prodaje Unije v primerjavi z izvozom v celotnem obravnavanem obdobju to ni imelo tolikšnega vpliva, da bi se zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.3 Pandemija COVID-19 in zmanjšanje potrošnje

(215)

Vlada Turčije ter družbi Özkan in Fincantieri so v pripombah o začetku preiskave opozorile, da sta pandemija COVID-19 in vzporedno zmanjšanje potrošnje prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ali jo povzročila. Kot je prikazano v preglednici 2, se je potrošnja ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala za 32 %, kar je bilo dejansko povezano predvsem s pandemijo COVID-19, kot je navedeno v uvodni izjavi 149. Hkrati pa se je prodaja industrije Unije na trgu Unije še dodatno zmanjšala, in sicer za 38 %. Poleg tega je škodljivi položaj, ki ga je povzročil znaten obseg uvoza po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije, obstajal že leta 2019, vpliv pandemije COVID-19 pa je nastopil šele leta 2020. Zato bi bilo treba kot dejavnik poslabšanja v letu 2020 v Uniji namesto škodljivega položaja Unije šteti pandemijo COVID-19 in posledično zmanjšanje potrošnje ploščatega jekla z robno izboklino.

(216)

Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da razvoj potrošnje Unije ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.4 Zvišanje cen energije

(217)

Vlada Turčije je trdila, da je zvišanje cen energije od konca leta 2021 in zlasti leta 2022 zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini vplivalo na škodo pritožnika ter ga ne bi smeli pripisati uvozu iz zadevnih držav.

(218)

Toda kot je prikazano v preglednici 8, je industrija Unije med letom 2021 in obdobjem preiskave lahko zvišala svoje prodajne cene s [1 000–1 150] EUR na [1 200–1 400] EUR. To povečanje za približno 24 % je preseglo zvišanje proizvodnih stroškov v istem obdobju, kar kaže, da bi se zvišanje stroškov ali cen energije lahko preneslo na stranke. Kljub temu industrija Unije še vedno ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila svoje skupne proizvodne stroške, in sicer zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročal nadaljnji uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav.

(219)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 163, 180 in 181, industrija Unije ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen, da bi v celotnem obravnavanem obdobju dosegla dobičkonosnost. Ker je bil ta vzorec ugotovljen v dolgem obdobju, ga ni bilo mogoče pojasniti le z višjimi stroški energije v obdobju preiskave. Ta nezmožnost prilagoditve prodajnih cen časovno sovpada s povečanjem tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevnih držav po znatnih stopnjah nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar ovira dvig prodajnih cen industrije Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla povrniti dobičkonosnosti.

(220)

Zato je Komisija začasno sklenila, da razvoj cen energije ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.5 Diverzifikacija izdelkov

(221)

Družba Özkan je trdila, da je škodo industriji Unije deloma povzročilo dejstvo, da je v ladjedelniškem sektorju splošna praksa, da se ploščato jeklo z robno izboklino vseh različnih velikosti in vrst za nek projekt zaradi lažje sledljivosti kupi pri istem viru. Ker je industrija Unije proizvajala ploščato jeklo z robno izboklino le s širino do 204 mm, po mnenju družbe Özkan ni imela konkurenčne prednosti, ki jo je imela družba Özkan, ker je proizvajala ploščato jeklo z robno izboklino vseh velikosti.

(222)

Vendar Komisija ni našla dokazov o domnevni praksi ladjedelnic, da kupijo vse ploščato jeklo z robno izboklino pri enem viru, niti ni takih dokazov predložila družba Özkan. Nasprotno, sodelujoči uporabnik in nepovezani uvoznik sta predložila stališča, v katerih sta opozorila na potrebo po diverzificiranem viru oskrbe namesto kupovanja pri zgolj enem dobavitelju. Uporabnik je tudi navedel, da je po navadi kupoval ploščato jeklo z robno izboklino na zalogo, da bi se lahko vse ploščato jeklo z robno izboklino enake velikosti uporabljalo medsebojno zamenljivo ne glede na njegov vir, in da nakupi niso bili povezani z določenim projektom.

(223)

Poleg tega je industrija Unije v zadnjih letih vlagala v diverzifikacijo izdelkov, tako da je v obravnavanem obdobju razširila svojo ponudbo velikosti ploščatega jekla z robno izboklino. V zvezi s tem je družba Fincantieri v svojih pripombah opozorila na del pritožbe, v katerem je pritožnik navedel, da „je ceneje proizvajati velikosti z nominalno širino do 180 mm“. Družba Fincantieri je zato podvomila o odločitvi pritožnika o vlaganju v proizvodnjo večjih velikosti, in trdila, da je prispevala k majhnemu dobičku industrije Unije.

(224)

Vendar so pritožba in preverjeni podatki pritožnika v nasprotju z zgoraj navedenim pokazali, da je proizvodnja ploščatega jekla z robno izboklino večjih velikosti gospodarnejša, saj zahteva manj valjanja in je časovno učinkovitejša. V odstavku 1.3 pritožbe je tudi navedla, da „čim manjša je velikost ploščatega jekla z robno izboklino, tem višja je cena“. To bi pomenilo, da bi strategija diverzifikacije industrije Unije v preteklosti pozitivno prispevala k njeni dobičkonosnosti in ne k škodi, ki jo je utrpela.

(225)

Komisija je zato začasno sklenila, da domnevno pomanjkanje diverzifikacije vrst ploščatega jekla z robno izboklino industrije Unije ni bilo tako, da bi zmanjšalo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.3 Sklep o vzročni zvezi

(226)

Finančni položaj industrije Unije se je med letom 2019 in obdobjem preiskave na splošno poslabšal. To poslabšanje je bilo zlasti opazno leta 2020, nato pa se je stanje do obdobja preiskave nekoliko izboljšalo. Vendar je industrija Unije ob koncu zadevnega obdobja še naprej ustvarjala izgubo in še vedno ni mogla doseči ravni pred letom 2020. Te negativne okoliščine so sovpadle s povečanim tržnim deležem uvoza ploščatega jekla z robno izboklino iz zadevnih držav po dampinških cenah, ki se je v obravnavanem obdobju povečal, vendar manj od uvoza industrije Unije, kot je navedeno v oddelku 5.1 zgoraj.

(227)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek uvoza iz drugih tretjih držav, izvoza industrije Unije, pandemije COVID-19, ki je vplivala na potrošnjo Unije, zvišanja cen energije in domnevnega pomanjkanja diverzifikacije izdelkov na negativni razvoj industrije Unije v smislu obsega proizvodnje, prodajnih cen in dobičkonosnosti je bil le omejen.

(228)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije ter da drugi dejavniki posamično ali skupaj niso zadostovali, da bi zmanjšali vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo.

6. STOPNJA UKREPOV

(229)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

6.1 Stopnja škode

(230)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d), osnovne uredbe.

(231)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz obravnavanih držav, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Ta stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(232)

Sodelujoči proizvajalec Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjal izgubo. Pritožnik je predlagal 7,4-odstotni ciljni dobiček na podlagi dobička, ki ga je leta 2019 dosegel z drugimi proizvodnimi linijami. Vendar je Komisija menila, da so se druge proizvodne linije nanašale na tečaje vozil in posebne profile, ki imajo višje cene ter so kompleksnejši in bolj specializirani izdelki za stranke. Stopnja dobička je bila zato začasno določena na 6 % v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(233)

Na podlagi tega znaša neškodljiva cena [1 300]–[1 600] EUR na tono ploščatega jekla z robno izboklino, kar izhaja iz uporabe zgoraj navedene 6-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške sodelujočega proizvajalca Unije v obdobju preiskave.

(234)

Komisija je nato določila stopnjo škode na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtane povprečne neškodljive cene podobnega izdelka, ki ga je sodelujoči proizvajalec Unije v obdobju preiskave prodajal na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(235)

Stopnja odprave škode za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodno izjavo 120 za LRK in uvodno izjavo 141 za Turčijo).

Država	Družba	Začasna stopnja dampinga (v %)	Začasna stopnja škode (v %)
LRK	Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.	14,7	21,7
	Vse druge družbe	14,7	21,7
Turčija	Türkiye Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş	13,6	30,0
	Vse druge družbe	13,6	30,0

6.2 Sklep o stopnji ukrepov

(236)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

Država	Družba	Začasna protidampinška dajatev
Ljudska republika Kitajska	Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.	14,7 %
	Vse druge družbe	14,7 %
Turčija	Türkiye Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş	13,6 %
	Vse druge družbe	13,6 %

7. INTERES UNIJE

(237)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

7.1 Interes industrije Unije

(238)

V Uniji sta dve družbi, ki proizvajata ploščato jeklo z robno izboklino. Neposredno zaposlujeta [130–160] delavcev in imata sedež v Španiji oziroma Italiji. Leta 2019 je bil še en dodatni proizvajalec Unije s sedežem v Romuniji. Zato je bila skupna neposredna zaposlenost na področju ploščatega jekla z robno izboklino leta 2019 skoraj dvakrat večja od števila zaposlenih v obdobju preiskave.

(239)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav utrpela znatno škodo. Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani svoj tržni delež, poveča proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene za kritje proizvodnih stroškov in doseže raven dobičkonosnosti, ki bi se pričakovala v običajnih konkurenčnih pogojih. To bi povzročilo, da bi stanje industrije Unije spet postalo vzdržno in ji omogočilo prihodnje naložbe.

(240)

Neuvedba ukrepov bi verjetno vodila v nadaljnjo izgubo tržnega deleža in poslabšanje dobičkonosnosti, ki je bila negativna že v celotnem obravnavanem obdobju. To bi lahko povzročilo dodatno zaprtje proizvodnih obratov in odpuščanje ter s tem ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije. To je zlasti pomembno glede na dejstvo, da sta trenutno le še dva proizvajalca Unije, ki oba spadata med mala in srednja podjetja.

(241)

Komisija je zato začasno sklenila, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz zadevnih držav v interesu industrije Unije.

7.2 Interes uporabnikov in nepovezanih uvoznikov

(242)

Med preiskavo se je javil samo en nepovezan uvoznik, družba Baglietto, in predložil izpolnjen vprašalnik. Na žalost je bilo kljub več revizijam izpolnjenega vprašalnika še vedno nepopolnih toliko informacij, vključno z opisnim delom odgovora, da je bil odgovor preveč pomanjkljiv, da bi ga bilo mogoče sprejeti v preiskavi. Uvoznik se je strinjal, da bo namesto tega predložil stališče o škodi in interesu Unije. Družba Baglietto je v svojem stališču nasprotovala protidampinškim ukrepom, saj je trdila, da bi taki ukrepi omejili razpoložljivost ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji in bi tako lahko dejansko ustvarili duopol ali monopol na trgu Unije.

(243)

Javila sta se tudi dva uporabnika, ki sta predložila izpolnjen vprašalnik. Odgovor enega uporabnika je bil preveč pomanjkljiv, da bi ga bilo mogoče sprejeti v preiskavi, odgovor uporabnika Fincantieri pa je bil sprejet in preverjen na kraju samem. Družba Fincantieri je največja ladjedelniška družba v Uniji in zato eden od najpomembnejših uporabnikov izdelka v preiskavi.

(244)

Družba Fincantieri je trdila, prvič, da bi uvedba protidampinških ukrepov trg praktično zaprla za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino in bi lahko povzročila pomanjkanje oskrbe, zlasti ploščatega jekla z robno izboklino s širino 160–200 mm, ki ga proizvaja samo en proizvajalec Unije. Drugič, uporabnik je trdil, da bi uvedba ukrepov še poslabšala pomanjkanje razpoložljivosti na trgu Unije. Po mnenju družbe Fincantieri industrija Unije nima zadostnih zmogljivosti, da bi zadovoljila potrebe celotnega ladjedelniškega sektorja. Poleg tega se je industrija Unije v obdobju preiskave spopadala z zamudami in logističnimi težavami, zaradi česar je bila družba Fincantieri prisiljena uvažati iz zadevnih držav. Tretjič, družba Fincantieri je navedla, da razen zadevnih držav ni drugih zanesljivih alternativnih dobaviteljev ploščatega jekla z robno izboklino.

(245)

Poleg uvoznika in uporabnika je tudi vlada Turčije trdila, da bi uvedba protidampinških ukrepov pripeljala do monopolnega položaja na trgu Unije. Hkrati je vlada Turčije opozorila na obstoječe zaščitne ukrepe za uvoz izdelkov iz jekla, vključno s ploščatim jeklom z robno izboklino, ki po njenem mnenju že v zadostni meri ščitijo industrijo Unije.

(246)

Glavni argumenti, ki so jih navedli uporabnik, uvoznik in vlada Turčije, so se v bistvu nanašali na dejstvo, da se ti bojijo tveganja pomanjkanja oskrbe in monopolnega položaja na trgu Unije v primeru uvedbe protidampinških ukrepov. Vendar zaprtje trga Unije za uvoz iz tretjih držav ni nikoli cilj in nameravani učinek uvedbe protidampinških ukrepov. Cilj je odpraviti učinke škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, ter tako ponovno vzpostaviti konkurenco in enake konkurenčne pogoje za proizvajalce Unije. Dejstvo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni delovala s polno zmogljivostjo, je kazalo, da bi lahko proizvajalci Unije na trgu Unije prodali več ploščatega jekla z robno izboklino.

(247)

Poleg tega ni bilo znakov, da uvozniki ali uporabniki ne bodo mogli absorbirati povišanja cen, ki bi bilo posledica uvedbe protidampinških ukrepov. Na podlagi informacij, ki jih je predložila družba Baglietto, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi lahko uvozniki absorbirali predlagano protidampinško dajatev.

(248)

Vendar so preverjeni podatki in izjave sodelujočega uporabnika jasno pokazali, da višji stroški ploščatega jekla z robno izboklino ne bi bili v škodo uporabnikov. Ploščato jeklo z robno izboklino iz zadevnih držav je predstavljalo manj kot 10 % uporabnikove skupne nabave ploščatega jekla z robno izboklino v obdobju preiskave. Poleg tega so stroški ploščatega jekla z robno izboklino predstavljali zanemarljiv del skupnih proizvodnih stroškov družbe Fincantieri (manj kot 0,5 %) za vse izdelke, ki vsebujejo ploščato jeklo z robno izboklino. Zato se pričakuje, da bo vsak vpliv povečanih stroškov ploščatega jekla z robno izboklino na znatno stopnjo dobička družbe Fincantieri zelo omejen.

(249)

Poleg tega, če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi morebitno pomanjkanje virov oskrbe škodilo finančnemu položaju industrije Unije ter bi lahko povzročilo, da bi preostala dva proizvajalca Unije ponovno ocenila svojo naložbeno strategijo in se osredotočila na svoje druge, trenutno donosnejše proizvodne linije, s čimer bi se proizvodnja ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji dejansko končala.

(250)

V takih okoliščinah bi uvozniki in uporabniki ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji postali popolnoma odvisni od uvoza iz tretjih držav, ki se po mnenju vseh strani dejansko nanaša le na Kitajsko in Turčijo. Da bi preprečili odvisnost od uvoza iz zelo omejenega števila dobaviteljev iz tretjih držav, je še vedno potreben diverzificiran vir oskrbe, vključno z viri dobave v Uniji. Uvedba protidampinških dajatev, ki bi ponovno vzpostavile konkurenco in enake konkurenčne pogoje za proizvajalce Unije, bi zagotovila diverzifikacijo in možnost izbire virov oskrbe, kar zahtevajo vse strani.

(251)

Glede na navedeno so bile trditve v zvezi z morebitnim pomanjkanjem virov oskrbe in morebitnim duopolom/monopolom začasno zavrnjene.

(252)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 245, je vlada Turčije dodatno trdila, da je industrija Unije že zaščitena z zaščitnimi ukrepi, ki se trenutno uporabljajo za izdelke iz jekla, vključno s ploščatim jeklom z robno izboklino (65). Vendar so zaščitni ukrepi začasni ter imajo drugačno utemeljitev in cilj kot protidampinški ukrepi. Zato je bila ta trditev v zvezi z zaščitnimi ukrepi začasno zavrnjena.

7.3 Sklep o interesu Unije

(253)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Kitajske in Turčije ne bi bila v interesu Unije.

8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(254)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(255)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (uvodne izjave 229 do 236). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(256)

Na podlagi navedenega bi morali biti začasni stopnji protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

Država	Družba	Začasna protidampinška dajatev
Ljudska republika Kitajska	Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.	14,7 %
	Vse druge družbe	14,7 %
Turčija	Türkiye Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş	13,6 %
	Vse druge družbe	13,6 %

(257)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

9. OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI

(258)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(259)

Turški proizvajalec izvoznik Özkan Demir je pripomnil, da so bile količine domače prodaje napačno zaokrožene, kar je privedlo do višje stopnje dampinga. Po analizi je Komisija to trditev sprejela in napako popravila z uporabo nezaokroženih številk. To je privedlo do spremembe začasne protidampinške stopnje s 14,3 % na 13,6 %.

(260)

Pripombe je predložil tudi kitajski proizvajalec izvoznik Changshu Longteng, vendar te niso bile povezane s točnostjo izračunov. Te pripombe bodo zato obravnavane v zaključni fazi preiskave.

10. KONČNE DOLOČBE

(261)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(262)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz nelegiranega ploščatega jekla z robno izboklino s širino do 204 mm, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7216 50 91 (oznaka TARIC 7216509110), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije.

2. Stopnji začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljata za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, sta:

Država	Družba	Začasna protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Ljudska republika Kitajska	Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.	14,7 %	899J
Ljudska republika Kitajska	Vse druge družbe	14,7 %	8999
Turčija	Türkiye Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş	13,6 %	899K
Turčija	Vse druge družbe	13,6 %	8999

3. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezne veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Zainteresirane strani, ki želijo zahtevati zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino iz Ljudske republike Kitajske in Turčije (UL C 431, 14.11.2022, str. 11).

(3) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2640

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068 z dne 26. oktobra 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 27.10.2022, str. 149); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191 z dne 16. februarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 36, 17.2.2022, str. 1), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/95 z dne 24. januarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega železnega ali jeklenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterega železnega ali jeklenega pribora (fitingov) za cevi, poslanega s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 16, 25.1.2022, str. 36); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2239 z dne 15. decembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih velikih jeklenih vetrnih stolpov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 450, 16.12.2021, str. 59); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/635 z dne 16. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 132, 19.4.2021, str. 145).

(5) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 80; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 208, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 59, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 149 in 150.

(6) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 64; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 192, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 46, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 115–118.

(7) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 66; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodni izjavi 193 in 194, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 47, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 119–122. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice, so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti v smislu uveljavljanja političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe ter zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v družbah. Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelka v preiskavi in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(8) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 68; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodne izjave 195–201, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodne izjave 48–52, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 123–129.

(9) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 74; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 202, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 53, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 130 in 133.

(10) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 75; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 203, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 54, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 134 in 135.

(11) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 76; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 204, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 55, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 136–145.

(12) Delovni dokument služb Komisije SWD(2017) 483 final/2 z dne 20. 12. 2017, na voljo na povezavi: https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=SWD(2017)483&lang=sl.

(13) Hebei Jitai Special Steel Group Co., Ltd. (ni datuma). Baidu, na voljo na: https://baike.baidu.com/item/%E6%B2%B3%E5%8C%97%E5%90%89%E6%B3%B0%E7%89%B9%E9%92%A2%E9%9B%86%E5%9B%A2%E6%9C%89%E9%99%90%E5%85%AC%E5%8F%B8/4599958 (obiskano 3. aprila 2023).

(14) Preučevanje stoletne zgodovine stranke in napredovanje z visoko dvignjeno glavo – družba Tangshan Baigong Industrial Development Co., Ltd. je obiskala spominsko dvorano Li Dazhao (17. junij 2021). Tsuniversal, na voljo na: https://www.tsuniversal.com/news/74.html (obiskano 3. aprila 2023).

(15) Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd. (ni datuma). QCC, na voljo na: https://www.qcc.com/firm/e466e01d6e0994f2d8c8736a6d7e4da7.html (obiskano 3. aprila 2023).

(16) Partijski odbor skupine Jingye je leta 2022 pohvalil napredne podružnice strank in zgledne člane stranke (3. marec 2023). Skupina Jingye, na voljo na: http://www.hbjyjt.com/content/?2085.html (obiskano 3. aprila 2023).

(17) Glej na primer člen 33 statuta KKP, člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah ali smernice o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje, ki jih je izdal splošni urad centralnega komiteja KKP leta 2020.

(18) Na voljo na: http://www.chinaisa.org.cn/gxportal/xfgl/portal/content.html?articleId=5b2ddec5eba936fba45d7bd801b09f6ff30d867762906011672eaeda213c54ac&columnId=0227750914a0f2a722c5b71b220e0aa19ceb0ee2cd7a7e325a35f6591cdbf66a (obiskano 3. aprila 2023).

(19) Glej: https://www.miit.gov.cn/jgsj/ycls/gzdt/art/2020/art_8fc2875eb24744f591bfd946c126561f.html (obiskano 3. aprila 2023).

https://www.miit.gov.cn/jgsj/ycls/gzdt/art/2020/art_8fc2875eb24744f591bfd946c126561f.html (obiskano 3. aprila 2023).

(20) Glej oddelek IV, pododdelek 3, 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin.

(21) Glej oddelek II, pododdelek 1, 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla.

(22) Glej 14. petletni načrt province Shandong o razvoju ladjedelniške opreme in opreme za pomorski inženiring, ki je na voljo na:http://gxt.shandong.gov.cn/art/2022/3/29/art_103885_10301690.html (obiskano 4. aprila 2023), ter 14. petletni načrt za razvoj industrije ladijske opreme in opreme za pomorski inženiring v provinci Jiangsu, na voljo na: https://gxt.jiangsu.gov.cn/art/2022/3/22/art_6197_10385582.html (obiskano 4. aprila 2023).

(23) Glej triletni akcijski načrt province Hebei za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije, poglavje I, oddelek 3; na voljo na: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20200717/1089773.shtml (obiskano 3. aprila 2023).

(24) Ljudska vlada občine Tangshan je izdala akcijski načrt 1 + 3 za jeklarsko industrijo v Tangshanu (6. junij 2022). Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev, na voljo na: http://www.chinaisa.org.cn/gxportal/xfgl/portal/content.html?articleId=e2bb5519aa49b566863081d57aea9dfdd59e1a4f482bb7acd243e3ae7657c70b&columnId=3683d857cc4577e4cb75f76522b7b82cda039ef70be46ee37f9385ed3198f68a (obiskano 3. aprila 2023).

(25) Glej izvedbeni načrt province Henan za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v okviru 14. petletnega načrta, poglavje II, oddelek 3; na voljo na: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20211210/1192881.shtml (obiskano 3. aprila 2023).

(26) Liming, C. (2. december 2018). Intervju z Jijem Bingyuanom, predsednikom, izvršnim direktorjem in partijskim sekretarjem družbe Longteng Special Steel.

(27) Družbi Longteng Special Steel and Huaneng Jiangsu sta dosegli strateško sodelovanje (22. junij 2021). Aplikacija Sina Finance, https://finance.sina.com.cn/money/future/indu/2021-06-22/doc-ikqcfnca2450921.shtml (obiskano 3. aprila 2023).

(28) Podružnica Jiangsu Kitajske izvozno-uvozne banke je z ljudsko vlado občine Changshu podpisala „sporazum o poglobitvi sodelovanja“ (26. marec 2021). JSCHINA, na voljo na: https://jsnews.jschina.com.cn/xhh/news/202103/t20210326_2753645.shtml (obiskano 3. aprila 2023).

(29) Partijski odbor urada za promet in družba Longteng Special Steel sta organizirala slovesnost ob podpisu za krepitev partije (5. avgust 2020). Vlada Changshuja, na voljo na: http://www.changshu.gov.cn/zgcs/c100297/202008/03d86105d1b24c0093db89f968f834f7.shtml (obiskano 3. aprila 2023).

(30) Huang Yixin (ni datuma). Aiqicha Baidu, na voljo na: https://aiqicha.baidu.com/person?personId=4736c00788016f6251d98eb690072596 (obiskano 3. aprila 2023).

(31) Poročilo, del III, poglavje 14, str. 346 in naslednje.

(32) Glej del III, člen VIII 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske ter dolgoročne cilje za leto 2035, na voljo na: https://cset.georgetown.edu/publication/china-14th-five-year-plan/ (obiskano 3. aprila 2023).

(33) Glej zlasti oddelka I in II 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin.

(34) Glej 14. petletni načrt za razvoj industrije surovin, str. 22.

(35) Glej akcijski načrt 1 + 3 občine Tangshan v provinci Hebei za železo in jeklo za leto 2022, poglavje 4, oddelek 2; na voljo na: http://www.chinaisa.org.cn/gxportal/xfgl/portal/content.html?articleId=e2bb5519aa49b566863081d57aea9dfdd59e1a4f482bb7acd243e3ae7657c70b&columnId=3683d857cc4577e4cb75f76522b7b82cda039ef70be46ee37f9385ed3198f68a (obiskano 3. aprila 2023).

(36) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 134 in 135, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2020/508, uvodni izjavi 143 in 144.

(37) Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(38) UL L 450, 16.12.2021, str. 59.

(39) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/687 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 116, 3.5.2019, str. 5).

(40) https://www.gtis.com/gta

(41) https://xml.metalbulletin.com/mb-index.html

(42) https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Labour-Cost-Statistics-2020-37495

(43) https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Electricity-and-Natural-Gas-Prices-Period-I:-January-June,-202245567

(44) https://www.izsu.gov.tr/YuklenenDosyalar/AtikSuTarifeleri

(45) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/353 z dne 3. marca 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 65, 4.3.2020, str. 9).

(46) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1408 z dne 6. oktobra 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indonezije, Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL L 325, 7.10.2020, str. 26).

(47) UL L 450, 16.12.2021, str. 59.

(48) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/687 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 116, 3.5.2019, str. 5).

(49) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/95 z dne 24. januarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega železnega ali jeklenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterega železnega ali jeklenega pribora (fitingov) za cevi, poslanega s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 16, 25.1.2022, str. 36).

(50) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.

(51) https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Labour-Cost-Statistics-2020-37495

(52) https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Consumer-Price-Index-January-2023-49655

(53) https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Electricity-and-Natural-Gas-Prices-Period-I:-January-June,-2022-45567

(54) https://www.izsu.gov.tr/YuklenenDosyalar/AtikSuTarifeleri/Tarifeler_01092022.jpg

(55) Z 1 EUR = 10,6809 turške lire v prvem mesecu obdobja preiskave (oktober 2021) na 1 EUR = 18,1465 turške lire v zadnjem mesecu obdobja preiskave (tj. skupaj +70 %). Viri: Evropska centralna banka, GD za proračun, Pacific Exchange Rate Service.

(56) Domača prodaja je potekala v tuji valuti.

(57) Prilogi F.7.9 in H.9.1 k pritožbi.

(58) Ta trend je bil potrjen tudi v preglednici 5 odgovora pritožnika na vprašalnik za proizvajalce Unije v različici, ki je na vpogled zainteresiranim stranem (dokument Tron t22.006788).

(59) Ta trend je bil potrjen tudi v preglednici 7 odgovora pritožnika na vprašalnik za proizvajalce Unije v različici, ki je na vpogled zainteresiranim stranem (dokument Tron t22.006788).

(60) Ta trend je bil potrjen tudi v preglednici 12 odgovora pritožnika na vprašalnik za proizvajalce Unije v različici, ki je na vpogled zainteresiranim stranem (dokument Tron t22.006788).

(61) Podatkovna zbirka Orbis, ki jo zagotavlja družba Bureau Van Dijk (https://orbis.bvdinfo.com).

(62) Ta trend je bil potrjen tudi v preglednici 29 odgovora pritožnika na vprašalnik za proizvajalce Unije v različici, ki je na vpogled zainteresiranim stranem (dokument Tron t22.006788).

(63) Ta trend je bil potrjen tudi v zbirni preglednici odgovora pritožnika na vprašalnik za proizvajalce Unije v različici, ki je na vpogled zainteresiranim stranem (dokument Tron t22.006788).

(64) Glej pritožbo, Prilogo F.7.8, ki je na voljo v javnem spisu, in brošuro o ploščatem jeklu z robno izboklino družbe British Steel, ki je na voljo na: https://britishsteel.co.uk/what-we-do/special-profiles/bulb-flats/ (zadnji ogled 14. aprila 2023).

(*1) Pritožnik v obdobju preiskave ni izvažal.

(65) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/978 z dne 23. junija 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 167, 24.6.2022, str. 58).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 177

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 12. julij 2023

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1441 z dne 10. julija 2023 o podrobnih ureditvah za izvajanje postopkov Komisije na podlagi Uredbe (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2023/1442 z dne 11. julija 2023 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, glede sprememb odobritev snovi in dodajanja novih snovi ( 1 )	45
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1443 z dne 11. julija 2023 o podaljšanju dovoljenja za pripravek iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 19457 kot krmni dodatek za vse živalske vrste in spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1065/2012 ( 1 )	59
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444 z dne 11. julija 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije	63
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2023 Skupnega odbora, ustanovljenega z evro-sredozemskim letalskim sporazumom med evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado države izrael na drugi strani, z dne 4. julija 2023 o nadomestitvi Priloge IV k Evro-sredozemskemu letalskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Države Izrael na drugi strani [2023/1445]	107


	(1) Besedilo velja za EGP.