(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Varaždinsko bučino ulje“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Varaždinsko bučino ulje“ registrirati –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Pripravki iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 12836 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus plantarum DSM 12836), Lactiplantibacillus plantarum DSM 12837 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus plantarum DSM 12837), Lentilactobacillus buchneri DSM 16774 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus buchneri DSM 16774), Pediococcus acidilactici DSM 16243, Pediococcus pentosaceus DSM 12834, Lacticaseibacillus paracasei DSM 16245 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus paracasei DSM 16245), Levilactobacillus brevis DSM 12835 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus brevis DSM 12835), Lacticaseibacillus rhamnosus NCIMB 30121 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus rhamnosus NCIMB 30121), Lactococcus lactis NCIMB 30160, Lentilactobacillus buchneri DSM 12856 (prej taksonomsko opredeljen kot Lactobacillus buchneri DSM 12856) in Lactococcus lactisDSM 11037 so bili z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1263/2011 (2) dovoljeni za obdobje desetih let kot krmni dodatki za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili vloženi zahtevki za podaljšanje dovoljenja za pripravke iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 12836, Lactiplantibacillus plantarum DSM 12837, Lentilactobacillus buchneri DSM 16774, Pediococcus acidilactici DSM 16243, Pediococcus pentosaceus DSM 12834, Lacticaseibacillus paracasei DSM 16245, Levilactobacillus brevis DSM 12835, Lacticaseibacillus rhamnosus NCIMB 30121, Lactococcus lactis NCIMB 30160, Lentilactobacillus buchneri DSM 12856 in Lactococcus lactis DSM 11037 kot krmne dodatke za vse živalske vrste ter njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „silirni dodatki“. Navedenim zahtevkom so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 5. maja 2021 (3) , (4), 23. junija 2021 (5) , (6) , (7), 29. septembra 2021 (8) , (9) , (10), 10. novembra 2021 (11), 26. januarja 2022 (12) in 23. marca 2022 (13) ugotovila, da so vložniki predložili dokaze, da dodatki ostajajo varni za vse živalske vrste, potrošnike in okolje pod odobrenimi pogoji uporabe. Ugotovila je tudi, da pripravki niso dražilni za kožo in oči, vendar bi jih bilo treba obravnavati kot morebitne povzročitelje preobčutljivosti kože in dihal.

(5)

V skladu s členom 5(4), točka (c), Uredbe Komisije (ES) št. 378/2005 (14) je referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003, menil, da so ugotovitve in priporočila iz prejšnjih ocen utemeljeni in se lahko uporabijo za te zahtevke.

(6)

Ocena pripravkov je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za te dodatke.

(7)

Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje uporabnikov dodatka.

(8)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za navedene pripravke kot krmne dodatke in izteka veljavnosti drugega dovoljenja, ki ga zadeva Izvedbena uredba (EU) št. 1263/2011, bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti.

(9)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za pripravke iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 12836, Lactiplantibacillus plantarum DSM 12837, Lentilactobacillus buchneri DSM 16774, Lacticaseibacillus paracasei DSM 16245, Levilactobacillus brevis DSM 12835, Lacticaseibacillus rhamnosus NCIMB 30121 in Lentilactobacillus buchneri DSM 12856, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi podaljšanja dovoljenja.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Aspergillus oryzae DSM 22594, je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 837/2012 (2) dovoljen za deset let kot krmni dodatek za perutnino, odstavljene pujske, prašiče za pitanje in svinje.

(3)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za podaljšanje dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Aspergillus oryzae DSM 33699, kot krmni dodatek za perutnino, prašiče za pitanje, odstavljene pujske in svinje iz kategorije dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalne skupine „pospeševalci prebavljivosti“. V njem je bila zahtevana sprememba proizvodnega seva, ki bi nadomestil sev Aspergillus oryzae DSM 22594 z Aspergillus oryzae DSM 33699, priloženi pa so mu bili zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 22. novembra 2022 (3) ugotovila, da novi proizvodni sev Aspergillus oryzae DSM 33699 ne vzbuja pomislekov glede varnosti ter da je pod predlaganimi pogoji uporabe pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Aspergillus oryzae DSM 33699, varen za ciljne vrste, potrošnike in okolje. Kar zadeva varnost za uporabnike pri ravnanju s pripravkom, Agencija zaradi pomanjkanja podatkov o končnih formulacijah ni mogla ugotoviti, ali je dodatek dražilen za oči ali kožo ali povzročitelj preobčutljivosti kože, ampak je menila, da je dodatek povzročitelj preobčutljivosti dihal. Agencija je nazadnje ugotovila, da je dodatek lahko učinkovit pri perutnini, prašičih za pitanje, odstavljenih pujskih in svinjah pri najnižji priporočeni ravni 500 FYT/kg popolne krmne mešanice.

(5)

V skladu s členom 5(4), točka (c), Uredbe Komisije (ES) št. 378/2005 (4) je referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003, menil, da so ugotovitve in priporočila iz prejšnje ocene utemeljeni in se lahko uporabijo za ta zahtevek.

(6)

Ocena pripravka iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Aspergillus oryzae DSM 33699, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za ta dodatek.

(7)

Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(8)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevni pripravek, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(9)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Aspergillus oryzae DSM 33699, kot krmni dodatek bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 837/2012 razveljaviti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Ruska neizzvana in neupravičena vojna agresija na Ukrajino od 24. februarja 2022 vpliva na dejavnosti pomorskega prometa v ukrajinskih črnomorskih pristaniščih, iz katerih je bilo opravljenih okoli 90 % izvoza ukrajinskega žita in oljnic. Da bi podprli ukrajinske kmete in prispevali k prehranski varnosti v svetu in v Uniji, so bile nujno potrebne alternativne logistične poti, Unija pa je sprejela konkretne ukrepe, da bi Ukrajini olajšala izvoz kmetijskih proizvodov ter obsežnejšo dvostransko trgovino z Unijo, kakor je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU“ (solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino) (2).

(2)

Zaradi skupnih prizadevanj držav članic, zlasti Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške, pa tudi Ukrajine, Moldavije, mednarodnih partnerjev in Komisije, so solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino postali rešilna bilka ukrajinskega gospodarstva in ustvarili nove povezave z Unijo, kar predstavlja tudi zaščitni ukrep proti svetovni prehranski krizi.

(3)

Čeprav so bile dosežene številne izboljšave, še vedno ostajajo znatna logistična ozka grla. Infrastruktura še vedno ne zadostuje za obvladovanje porasta prometa, primanjkuje opreme za pretovarjanje, zmogljivosti pa so omejene, kar povzroča visoke logistične stroške. Povezljivost je mogoče izboljšati z boljšim usklajevanjem tranzita, okrepitvijo infrastrukture in znižanjem skupnih logističnih stroškov, s čimer se zagotovi, da se lahko ukrajinska žita in oljnice po potrebi prepeljejo dlje v Unijo in onkraj nje.

(4)

Zaradi zgoraj opisanih visokih logističnih stroškov in ozkih grl se je povečal uvoz žit in oljnic iz Ukrajine v države članice blizu Ukrajine.

(5)

To stanje ustvarja pritisk na cene v številnih regijah v Bolgariji, na Madžarskem in Poljskem, v Romuniji ter na Slovaškem. Zaradi tega uvoza so tudi zasičene skladiščne zmogljivosti in logistične verige. Te okoliščine vplivajo na ekonomsko sposobnost in tržne perspektive kmetov v nekaterih regijah teh držav članic, kar bi lahko navsezadnje ogrozilo normalno delovanje koridorjev solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino.

(6)

Da bi se izognili hitremu poslabšanju razmer, je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/739 (3) sprejela prvi nujni ukrep pomoči, namenjen prizadetim kmetom v Bolgariji, na Poljskem in v Romuniji, zlasti ob upoštevanju razmer na področju domače oskrbe in logističnih izzivov v navedenih državah članicah.

(7)

Ob upoštevanju obsega negativnega gospodarskega učinka v zadevnih državah članicah je treba razširiti področje uporabe ukrepa pomoči, sprejetega v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/739, na Madžarsko in Slovaško ter zagotoviti dodatna sredstva za boljše reševanje teh razmer.

(8)

Razmere predstavljajo specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema v omejenem številu regij v nekaterih državah članicah ni mogoče obravnavati z ukrepi iz člena 219 ali 220 navedene uredbe, saj se ne nanaša specifično na obstoječe motnje na trgu ali izrecno grožnjo takšnih motenj niti na ukrepe za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin. Da bi se izognili hitremu nadaljnjemu poslabšanju ekonomske sposobnosti kmetov v nekaterih regijah Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške, razmere poleg tega zahtevajo hitro ukrepanje.

(9)

Zato je primerno vzpostaviti nujni ukrep pomoči ter Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški zagotoviti finančna sredstva za pomoč kmetom, ki jih je prizadel povečan uvoz žit in oljnic iz Ukrajine, za obdobje, ki je nujno potrebno.

(10)

Znesek, ki bo na voljo Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški, bi bilo treba določiti ob upoštevanju zlasti njihovega položaja v kmetijskem sektorju Unije, in sicer na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter relativne rasti trgovine z žiti in oljnicami v navedene države.

(11)

Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav kmetov in gospodarsko škodo pri pridelavi žit in oljnic na prizadetih območjih, obenem pa zagotoviti, da so ti kmetje končni prejemniki pomoči, ter se izogniti vsakršnemu izkrivljanju trga in konkurence.

(12)

Glede na to, da bi znesek, dodeljen Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški, nadomestil samo del dejanske izgube kmetov na prizadetih območjih, bi bilo treba tem državam članicam dovoliti, da navedenim proizvajalcem dodelijo dodatno nacionalno pomoč pod pogoji in v rokih, ki jih določa ta uredba.

(13)

Da se Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški zagotovi prilagodljivost pri razdeljevanju pomoči, saj se v danih okoliščinah soočajo s težavami kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(14)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morale Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem, da bi se odzvali na učinek povečanega uvoza žit in oljnic iz Ukrajine v prizadetih regijah.

(15)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura kot svoje nacionalne valute, kot velja za Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko in Romunijo. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (5) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(16)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov.

(17)

Pomoč za ta nujni ukrep bi bilo treba plačati do 31. decembra 2023. Ker se po 31. decembru 2023 ne smejo izvesti nobena plačila, se člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ne bi smel uporabljati.

(18)

Da bi Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti tega nujnega ukrepa, bi morale Komisiji sporočiti podrobne podatke o njegovem izvajanju.

(19)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija EU).

(2)

V Strategiji EU je poudarjeno, da imata Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (CWC) in Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ključno vlogo pri ustvarjanju sveta brez kemičnega orožja. Unija se je v Strategiji EU zavezala, da si bo prizadevala za vsesplošni pristop h ključnim pogodbam in sporazumom o razoroževanju in neširjenju orožja, vključno s CWC.

(3)

EU od leta 2004 podpira dejavnosti OPCW s sklepi Sveta 2009/569/SZVP (1), 2012/166/SZVP (2), (SZVP) 2015/259 (3), (SZVP) 2019/538 (4), (SZVP) 2021/1026 (5) in (SZVP) 2021/2073 (6) ter skupni ukrepi Sveta 2004/797/SZVP (7), 2005/913/SZVP (8) in 2007/185/SZVP (9).

(4)

V okviru dejavnega izvajanja poglavja III Strategije EU je treba še naprej zagotavljati intenzivne in ciljno usmerjene pomoči Unije za OPCW. Potrebni so zlasti nadaljnji ukrepi za okrepitev operativne učinkovitosti OPCW in zmogljivosti držav pogodbenic CWC, da izpolnjujejo svoje obveznosti. Unija bi zato morala sprejeti ta sklep, da zagotovi navedene pomoči.

(5)

Tehnični sekretariat OPCW bi moral biti pristojen za tehnično izvajanje ukrepov, ki se bodo izvajali na podlagi tega sklepa –

(1)

Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU) je bil podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000 in je začel veljati 1. aprila 2003. V skladu s Sklepom št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o prehodnih ukrepih) se uporablja do 30. junija 2023.

(2)

Na podlagi člena 95(4), prvi pododstavek, Sporazuma o partnerstvu AKP-EU so se septembra 2018 začela pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu AKP-EU (v nadaljnjem besedilu: novi porazum). Novi sporazum ne bo pripravljen za uporabo do 30. junija 2023, datuma prenehanja veljavnosti sedanjega pravnega okvira. Zato je treba spremeniti Sklep o prehodnih ukrepih, da se dodatno podaljša uporaba določb sporazuma o partnerstvu AKP-EU.

(3)

Člen 95(4), drugi pododstavek, Sporazuma o partnerstvu AKP-EU določa, da Svet ministrov AKP-EU sprejme vse morebitne potrebne prehodne ukrepe, dokler ne začne veljati nov sporazum.

(4)

Svet ministrov AKP-EU je na podlagi člena 15(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU 23. maja 2019 prenesel pooblastila za sprejetje prehodnih ukrepov na Odbor veleposlanikov AKP-EU (3). Odbor veleposlanikov AKP-EU mora zato spremeniti prehodne ukrepe na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU.

(5)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Odboru veleposlanikov AKP-EU, saj bo predvideni akt za Unijo zavezujoč.

(6)

Določbe Sporazuma o partnerstvu AKP-EU se bodo še naprej uporabljale, da bi se ohranila kontinuiteta odnosov med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami AKP na drugi strani. Skladno s tem ti spremenjeni prehodni ukrepi niso namenjeni za spremembe Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, kot je določeno v členu 95(3) Sporazuma –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 20. januarja 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/102 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025. Svet je 6. oktobra 2021 sprejel Sklep (EU) 2021/1834 (3) o imenovanju šestih članov in štirih nadomestnih članov Odbora regij na predlog Italijanske republike.

(3)

Zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Nicole ZINGARETTIJA, se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(4)

Zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Gaetana ARMAOJA, in odstopa Christiana SOLINASA, sta se sprostili mesti nadomestnih članov Odbora regij.

(5)

Italijanska vlada je za članico Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Roberto ANGELILLI, predstavnico regionalne skupnosti, ki je izvoljena v regionalno skupnost, Vicepresidente, Assessore e Consigliere della Regione Lazio (podpredsednica, deželna odbornica dežele Lacij in članica regionalnega sveta).

(6)

Italijanska vlada je za nadomestna člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala naslednja predstavnika regionalnih skupnosti, ki sta izvoljena v regionalno skupnost: Luco Rosaria Luigija SAMMARTINA, Vicepresidente, Assessore e Consigliere della Regione Siciliana (podpredsednik, deželni odbornik dežele Sicilija in član regionalnega sveta), in Renata SCHIFANIJA, Presidente e Consigliere della Regione Siciliana (predsednik dežele Sicilija in član regionalnega sveta) –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi odstopa Wilhelmine Johanne Gerarde DELISSEN-VAN TONGERLO se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(4)

Nizozemska vlada je za nadomestno članico Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Marino Caroline STARMANS-GELIJNS, predstavnico lokalne skupnosti, ki je politično odgovorna izvoljeni skupščini, burgemeester van de gemeente Dongen (županja občine Dongen) –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Dana JIRÁNEKA, in odstopa Tomáša MACURE sta se sprostili mesti članov Odbora regij.

(4)

Zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Jana MAREŠA, se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(5)

Češka vlada je za člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala naslednja predstavnika lokalnih skupnosti, ki sta izvoljena v lokalno skupnost: Dagmar ŠKODOVÁ PARMOVÁ, Zastupitelka města České Budějovice (predstavnica mesta České Budějovice) in Richarda VEREŠA, Zastupitel městské části Slezská Ostrava (predstavnik mestne četrti Slezská Ostrava).

(6)

Češka vlada je za nadomestnega člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Jaroslava ZÁMEČNÍKA, predstavnika lokalne skupnosti, ki je izvoljen v lokalno skupnost, Zastupitel města Liberec (predstavnik mesta Liberec) –

(1)

Na podlagi člena 9(1) Sklepa 2013/354/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38, tretji odstavek, Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede političnega nadzora in strateškega vodenja Policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 13. oktobra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1541 (2), s katerim je Natalijo APOSTOLOVA imenoval za vodjo misije EUPOL COPPS od 15. novembra 2020 do 30. junija 2021.

(3)

PVO je 28. junija 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/1044 (3) o podaljšanju mandata Natalije APOSTOLOVA kot vodje misije EUPOL COPPS za obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023.

(4)

Svet je 26. junija 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/1302 (4) o podaljšanju mandata EUPOL COPPS za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Natalije APOSTOLOVA kot vodje misije EUPOL COPPS podaljša za obdobje od 1. julija 2023 do 14. novembra 2023 –

(1)

Na podlagi člena 10(1) Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah), vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 13. oktobra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1548 (2), s katerim je bil Mihai-Florin BULGARIU imenovan za vodjo misije EU BAM Rafah za obdobje od 1. novembra 2020 do 30. junija 2021.

(3)

PVO je 28. junija 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2021/1045 (3) o podaljšanju mandata Mihaia-Florina BULGARIUJA kot vodje misije EUBAM Rafah za obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023.

(4)

Svet je 26. junija 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/1303 (4) o podaljšanju mandata EU BAM Rafah za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Mihaia-Florina BULGARIUJA kot vodje misije EU BAM Rafah podaljša za obdobje od 1. julija 2023 do 31. oktobra 2023 –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 20. januarja 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/102 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi konca mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Agnès LE BRUN, se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(4)

Francoska vlada je za članico Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Marie-Hélène HERRY, predstavnico lokalne skupnosti, ki je izvoljena v lokalno skupnost, Maire de Saint-Malo-de-Beignon (Morbihan) (županja občine Saint-Malo-de-Beignon (Morbihan)) –

(1)

Na podlagi člena 9(1) Sklepa 2013/233/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede političnega nadzora in strateškega vodenja EUBAM Libya, vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 14. januarja 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/59 (2), s katerim je Natalino CEA imenoval za vodjo misije EUBAM Libya za obdobje od 1. februarja 2021 do 30. junija 2021.

(3)

PVO je 18. maja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/846 (3) o podaljšanju mandata Nataline CEA kot vodje misije EUBAM Libya do 30. junija 2023.

(4)

Svet je 26. junija 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/1305 (4) o podaljšanju mandata EUBAM Libya do 30. junija 2024.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, naj se mandat Nataline CEA kot vodje misije EUBAM Libya podaljša za obdobje od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 –

(1)

V skladu s členom 5(1) Sklepa (EU) 2022/2481 se za spremljanje napredka Unije pri doseganju digitalnih ciljev iz člena 4 navedenega sklepa uporabljajo ključni kazalniki uspešnosti. Iste ključne kazalnike uspešnosti bi bilo treba uporabiti za merjenje osnovnih trendov na nacionalni ravni. Kazalniki iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljnjem besedilu: DESI), kot je opredeljen v členu 2, točka 1, Sklepa (EU) 2022/2481, bi morali vključevati ključne kazalnike uspešnosti iz tega sklepa. Postopek, ki se v DESI uporablja za opredelitev kazalnikov in zbiranje podatkov, bi moral biti omejen s tem sklepom.

(2)

Ključni kazalniki uspešnosti iz tega sklepa odražajo najboljše možne meritve napredka pri doseganju digitalnih ciljev iz člena 4 Sklepa (EU) 2022/2481 ob sprejetju tega akta. Potrebna sta nadaljnja analiza in preverjanje mehanizmov za zbiranje podatkov, da se oceni, ali bi bilo treba v prihodnosti te ključne kazalnike uspešnosti spremeniti, da bi bolj celovito odražali cilje. Eden od ciljev povezljivosti iz člena 4(1), točka 2(a), Sklepa (EU) 2022/2481 je zagotoviti, da so vsa poseljena območja pokrita z brezžičnim omrežjem visoke hitrosti naslednje generacije z zmogljivostjo vsaj enakovredno 5G, v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti. Povezani ključni kazalnik uspešnosti iz tega sklepa omogoča spremljanje napredka pri doseganju take pokritosti ob upoštevanju omrežij 5G. Komisija priznava, da tak ključni kazalnik uspešnosti ne bi omogočil celovitega sledenja napredku držav članic pri doseganju cilja z uporabo tehnologij, ki niso tehnologije 5G. Ključni kazalnik uspešnosti je Komisija dejansko razvila na podlagi podatkov, ki so bili na voljo ob sprejetju tega sklepa. Za obravnavo tega vprašanja Komisija izvaja nadaljnjo analizo, da bi izboljšala okvir za merjenje povezljivosti in opredelila merljiv ključni kazalnik uspešnosti, ki bi omogočil opredelitev drugih „brezžičnih omrežij visoke hitrosti naslednje generacije“ z zmogljivostjo vsaj enakovredno 5G, tudi v sodelovanju z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Poleg tega je potrebno nadaljnje delo za opredelitev ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi lahko celoviteje odražali cilje iz člena 4(1), točka 2(a) do (c), Sklepa (EU) 2022/2481 v zvezi z gigabitno povezljivostjo, proizvodnjo najsodobnejših polprevodnikov ter izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč v skladu s pravom Unije o okoljski trajnostnosti. Delo v zvezi s ključnim kazalnikom uspešnosti za merjenje gigabitne povezljivosti bo potekalo v sodelovanju z BEREC.

(3)

Ključne kazalnike uspešnosti bo treba po potrebi prilagoditi ali spremeniti tudi glede na tehnološki razvoj ali socialno-ekonomske spremembe ter upoštevati morebitne spremembe ciljev iz člena 4 Sklepa (EU) 2022/2481.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora za digitalno desetletje, ustanovljenega s členom 23(1) Uredbe (EU) 2022/2481 –