ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 154

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 66
15. junij 2023


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1161 z dne 2. junija 2023 o izdaji dovoljenja Unije za posamezni biocidni proizvod Spray On v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1162 z dne 6. junija 2023 o zahtevah za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkih za dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi ( 1 )

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1163 z dne 14. junija 2023 o dovoljenju za L-lizin monohidroklorid in L-lizin sulfat, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927, kot krmna dodatka za vse živalske vrste ( 1 )

41

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2023/1164 z dne 13. junija 2023 o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) (EULEX KOSOVO/1/2023)

47

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje ( UL L 231, 30.6.2021 )

49

 

*

Popravek Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO) ( UL L 42, 16.2.2008 )

50

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/860 z dne 25. aprila 2023 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 glede preglednosti, izjave o upravljanju, usklajevalnega organa, certifikacijskega organa ter nekaterih določb za EKJS in EKSRP ( UL L 111, 26.4.2023 )

51

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1161

z dne 2. junija 2023

o izdaji dovoljenja Unije za posamezni biocidni proizvod „Spray On“ v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 44(5), prvi pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Laboratorium Dr. Deppe GmbH je 23. aprila 2019 pri Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 in členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 414/2013 (2) vložila vlogo za izdajo dovoljenja Unije za enak posamezni biocidni proizvod iz člena 1 navedene uredbe z imenom „Spray On“ vrst proizvodov 2 in 4, kot sta opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Vloga je bila v registru biocidnih proizvodov evidentirana pod številko zadeve BC-UR051118-16. V vlogi je bila navedena tudi številka vloge povezane referenčne družine biocidnih proizvodov „Knieler & Team Propanol Family“, ki je v registru evidentirana pod številko zadeve BC-AQ050985-22.

(2)

Enak posamezni biocidni proizvod „Spray On“ kot aktivni snovi vsebuje propan-1-ol in propan-2-ol, ki sta vključena na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za vrsti proizvodov 2 in 4.

(3)

Agencija je 8. decembra 2021 v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 414/2013 Komisiji predložila mnenje (3) in osnutek povzetka značilnosti biocidnega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: SPC) „Spray On“.

(4)

V mnenju je ugotovljeno, da so predlagane razlike med enakim posameznim biocidnim proizvodom in povezanim referenčnim biocidnim proizvodom omejene na informacije, ki so lahko predmet upravne spremembe v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 354/2013 (4), ter da enak posamezni biocidni proizvod na podlagi ocene povezane referenčne družine biocidnih proizvodov „Knieler & Team Propanol Family“ in na podlagi skladnosti z osnutkom SPC izpolnjuje pogoje iz člena 19(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(5)

Agencija je v skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji 20. oktobra 2022 predložila osnutek SPC v vseh uradnih jezikih Unije.

(6)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije in torej meni, da je primerno izdati dovoljenje Unije za enak posamezni biocidni proizvod „Spray On“.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Družbi Laboratorium Dr. Deppe GmbH se izda dovoljenje Unije s številko dovoljenja EU-0027669-0000 za dostopnost na trgu in uporabo enakega posameznega biocidnega proizvoda „Spray On“ v skladu s povzetkom značilnosti biocidnega proizvoda iz Priloge.

Dovoljenje Unije velja od 5. julija 2023 do 31. julija 2032.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. junija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 414/2013 z dne 6. maja 2013 o podrobni določitvi postopka za izdajo dovoljenj za enake biocidne proizvode v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 125, 7.5.2013, str. 4).

(3)  Mnenje ECHA z dne 8. decembra 2021 o proizvodu „Spray On“, https://echa.europa.eu/opinions-on-union-authorisation.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 354/2013 z dne 18. aprila 2013 o spremembah biocidnih proizvodov, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 109, 19.4.2013, str. 4).


PRILOGA

Povzetek lastnosti biocidnega proizvoda

Spray On

Vrsta proizvodov 2 – Razkužila in algicidi, ki niso namenjeni neposredni uporabi na ljudeh ali živalih (Razkužila)

Vrsta proizvodov 4 – Hrana in krmila (Razkužila)

Številka dovoljenja: EU-0027669-0000

Številka proizvoda R4BP: EU-0027669-0000

1.   UPRAVNE INFORMACIJE

1.1.   Trgovska imena proizvoda

Trgovsko ime

Spray On

Medizid Rapid Pro

Medizid Rapid Optima Pro

MyClean DS plus

MyClean DS basic

Bavicid Quick

Immix Clean Pro

1.2.   Imetnik dovoljenja

Ime in naslov imetnika dovoljenja

Ime in priimek

Laboratorium Dr. Deppe GmbH

Naslov

Hooghe Weg 35, 47906 Kempen Nemčija

Številka dovoljenja

EU-0027669-0000

Številka proizvoda R4BP

EU-0027669-0000

Datum dovoljenja

5.7.2023

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

31.7.2032

1.3.   Proizvajalec proizvoda

Ime proizvajalca

Laboratorium Dr. Deppe GmbH

Naslov proizvajalca

Hooghe Weg 35, 47906 Kempen Nemčija

Lokacije proizvodnje

Laboratorium Dr. Deppe GmbH, Hooghe Weg 35, 47906 Kempen Nemčija

1.4.   Proizvajalec(ci) aktivne(ih) snovi

Aktivna snov

Propan-1-ol

Ime proizvajalca

OQ Chemicals GmbH (formerly Oxea GmbH)

Naslov proizvajalca

Rheinpromenade 4a, 40789 Monheim am Rhein Nemčija

Lokacije proizvodnje

OQ Chemicals Corperation (formerly Oxea Coperation), 2001 FM 3057 TX, 77414 Bay City Združene države Amerike


Aktivna snov

Propan-1-ol

Ime proizvajalca

BASF SE

Naslov proizvajalca

Carl-Bosch-Str. 38, 67056 Ludwigshafen Nemčija

Lokacije proizvodnje

BASF SE, Carl-Bosch-Str. 38, 67056 Ludwigshafen Nemčija


Aktivna snov

Propan-1-ol

Ime proizvajalca

SASOL Chemie GmbH & Co. KG

Naslov proizvajalca

Secunda Chemical Operations, Sasol Place, 50 Katherine Street, 2090 Sandton Južna Afrika

Lokacije proizvodnje

Secunda Chemical Operations, PDP Kruger Street, 2302 Secunda Južna Afrika


Aktivna snov

Propan-2-ol

Ime proizvajalca

Stockmeier Chemie GmbH & Co. KG

Naslov proizvajalca

Am Stadtholz 37, 33609 Bielefeld Nemčija

Lokacije proizvodnje

INEOS Solvent Germany GmbH, Römerstrasse 733, 47443 Moers Nemčija


Aktivna snov

Propan-2-ol

Ime proizvajalca

Brenntag GmbH

Naslov proizvajalca

Stinnes-Platz 1, 45472 Mülheim an der Ruhr Nemčija

Lokacije proizvodnje

Shell Nederland Raffinaderij B.V., 3196 KK Rotterdam-Pernis Nizozemska

Exxon Mobil, LA 70805 Baton Rouge Združene države Amerike

2.   SESTAVA IN FORMULACIJA PROIZVODA

2.1.   Kakovostne in količinske informacije o sestavi proizvoda

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Propan-1-ol

 

Aktivna snov

71-23-8

200-746-9

14,925

Propan-2-ol

 

Aktivna snov

67-63-0

200-661-7

44,73

2.2.   Vrsta formulacije

AL - druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene

3.   STAVKI O NEVARNOSTI IN PREVIDNOSTNI STAVKI

Stavki o nevarnosti

Lahko vnetljiva tekočina in hlapi.

Povzroča hude poškodbe oči.

Lahko povzroči zaspanost ali omotico.

Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.

Previdnostni stavki

Hraniti ločeno od vročine, vročih površin, isker, odprtega ognja in drugih virov vžiga. – Kajenje prepovedano.

Hraniti v tesno zaprti posodi.

Ne vdihavati hlapov.

Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru.

Nositi zaščito za oči.

PRI VDIHAVANJU: Prenesti osebo na svež zrak in jo pustiti v udobnem položaju, ki olajša dihanje.

PRI STIKU Z OČMI: Previdno izpirati z vodo nekaj minut. Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.

Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.

Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem.

Hraniti zaklenjeno.

Odstraniti posodo na ustreznem mestu za zbiranje odpadkov.

4.   DOVOLJENA(E) UPORABA(E)

4.1.   Opis uporabe

Preglednica 1.

Uporaba # 1 – Razkuževanje majhnih trdih neporoznih površin RTU, tekočina

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 02 - Razkužila in algicidi, ki niso namenjeni neposredni uporabi na ljudeh ali živalih (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

Ni relevantno.

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: bakterije

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: kvasovke

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: virusi z ovojnico

Razvojni stadij: Ni podatkov

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

zdravstvene ustanove ter farmacevtska in kozmetična industrija, npr. okolja s pacienti, delovna območja/mize, splošna oprema (razen površine, ki so v stiku s hrano): razkuževanje majhnih trdih/neporoznih površin.

Samo za profesionalno uporabo.

Način(-i) uporabe

Metoda: Ročni nanos

Podroben opis:

Razkužilo za površine pripravljeno za uporabo pri sobni temperaturi (20±2 °C).

Celotno površino, ki jo želite razkužiti, od blizu poškropite, nato pa jo temeljito obrišite s krpo. Količina izdelka naj bo zadostna (največ 50 ml/m2), da je med uporabo površina mokra.

Odmerki in pogostost uporabe

Odmerek: Minimalni čas izpostavljenosti: • za nadzor bakterij, kvasovk in virusov z ovojnico: 60 s

Redčenje (%): Izdelek, pripravljen za uporabo

Število in časovni razpored uporabe:

Primerna pogostost razkuževanja v bolniških sobah je 1- do 2-krat na dan. Največje število nanosov je 6-krat dnevno. Med nanosi ni treba upoštevati varnostnih intervalov.

Skupina(-e) uporabnikov

Industrijski

Poklicni

Velikosti in material embalaže

125, 150, 500, 1 000  ml prozorne/bele plastenke iz polietilena visoke gostote (HDPE) s pokrovčki z zapiralom iz polipropilena (PP) (dodatek: zapiralo z navojem iz PP z razpršilko);

5 000  ml prozorna/bela posoda iz HDPE s pokrovčkom z navojem iz HDPE.

4.1.1.   Uporaba – posebna navodila za uporabo

Pred razkuževanjem morajo biti površine vidno očiščene. Največje število nanosov je 6-krat dnevno.

4.1.2.   Uporaba – posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.3.   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.4.   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.5.   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.2.   Opis uporabe

Preglednica 2

Uporaba # 2 – Razkuževanje majhnih trdih neporoznih površin RTU, tekočina

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 04 - Za območja s hrano in krmo (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

Ni relevantno.

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: bakterije

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: kvasovke

Razvojni stadij: Ni podatkov

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

zdravstvene ustanove in prehrambena industrija, npr. priprava hrane in rokovanje s hrano v kuhinjah/restavracijah: razkuževanje majhnih trdih/neporoznih površin.

Samo za profesionalno uporabo.

Način(-i) uporabe

Metoda: Ročni nanos

Podroben opis:

Razkužilo za površine pripravljeno za uporabo pri sobni temperaturi (20±2 °C).

Celotno površino, ki jo želite razkužiti, od blizu poškropite, nato pa jo temeljito obrišite s krpo. Količina izdelka naj bo zadostna (največ 50 ml/m2), da je med uporabo površina mokra.

Odmerki in pogostost uporabe

Odmerek: Minimalni čas izpostavljenosti: za nadzor bakterij in kvasovk pri 20 °C: 60 s

Redčenje (%): Izdelek, pripravljen za uporabo

Število in časovni razpored uporabe:

Izdelke lahko uporabljate tako pogosto, kot je potrebno. Primerna pogostost razkuževanja v kuhinjah je 1- do 2-krat na dan. Med nanosi ni treba upoštevati varnostnih intervalov.

Skupina(-e) uporabnikov

Industrijski

Poklicni

Velikosti in material embalaže

125, 150, 500, 1 000 ml prozorne/bele plastenke iz polietilen visoke gostote (HDPE) s pokrovčki z zapiralom iz polipropilena (PP) (dodatek: zapiralo z navojem iz PP z razpršilko);

5 000  ml prozorna/bela posoda iz HDPE s pokrovčkom z navojem iz HDPE.

4.2.1.   Uporaba – posebna navodila za uporabo

Pred razkuževanjem morajo biti površine vidno očiščene.

4.2.2.   Uporaba – posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.2.3.   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.2.4.   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glej splošna navodila za uporabo.

4.2.5.   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glej splošna navodila za uporabo.

5.   SPLOŠNA NAVODILA ZA UPORABO (1)

5.1.   Navodila za uporabo

Samo za profesionalno uporabo.

5.2.   Ukrepi za zmanjšanje tveganja

Med uporabo izdelka je obvezna uporaba zaščite za oči.

Hraniti izven dosega otrok.

5.3.   Značilnosti verjetnih direktnih ali indirektnih učinkov, navodila za prvo pomoč in nujni ukrepi za zaščito okolja

Splošni ukrepi prve pomoči: Prizadeto osebo umaknite iz kontaminiranega območja. V primeru slabega počutja poiščite zdravniško pomoč. Če lahko, zdravniku pokažite ta list.

PRI VDIHAVANJU: Umaknite se na svež zrak in počivajte v položaju, v katerem lahko zlahka dihate. Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.

V PRIMERU STIKA S KOŽO: Kožo nemudoma sperite z obilico vode. Nato slecite vsa kontaminirana oblačila in jih operite pred ponovno uporabo. Kožo spirajte z vodo še nadaljnjih 15 minut. Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.

PRI STIKU Z OČMI: Oči nemudoma začnite spirati z vodo in jih spirajte nekaj minut. Če jih uporabljate in to lahko zlahka storite, odstranite kontaktne leče. Nadaljujte s spiranjem vsaj 15 minut. Pokličite 112/reševalno vozilo za zdravniško pomoč.

Informacije za zdravstvene delavce/zdravnike:

V primeru izpostavljenosti oči alkalnim kemikalijam (pH > 11), aminom in kislinam, kot so ocetna kislina, mravljična kislina ali propionska kislina, je treba na poti do zdravnika oči stalno izpirati.

PRI ZAUŽITJU: Usta nemudoma izperite. Če prizadeta oseba lahko požira, ji dajte pijačo. NE sprožajte bruhanja. Pokličite 112/reševalno vozilo za zdravniško pomoč.

Ukrepi pri nenamernem izpustu:

Če lahko to varno storite, ustavite iztekanje. Odstranite vire vžiga. Bodite še posebej previdni, da se izognete naboju statične elektrike. Odprti plameni niso dovoljeni. Kajenje ni dovoljeno.

Preprečiti vnos v kanalizacijske cevi in javne vodne površine.

Obrisati z vpojnim materialom (npr. krpo). Razlitja takoj, ko je mogoče, vsrkati z inertnimi trdnimi snovmi, kot je glina ali diatomejska zemlja. Mehanska odstranitev (pometanje, z lopato). Odstranjevanje v skladu z ustreznimi lokalnimi predpisi.

5.4.   Navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Odstranjevanje mora potekati v skladu z uradnimi predpisi. Ne izpraznjevati v odtoke. Ne odstranjevati med gospodinjske odpadke. Vsebino/posodo zavrzite na ustreznem mestu za zbiranje odpadkov. Pred odstranjevanjem v celoti izpraznite embalažo. Ko so popolnoma prazne, je mogoče posode reciklirati tako kot vsako drugo embalažo.

5.5.   Pogoji za shranjevanje in rok uporabnosti proizvoda pri običajnih pogojih skladiščenja

Rok uporabnosti: 24 mesecev

Hraniti na suhem, hladnem in dobro prezračenem mestu. Posoda naj bo tesno zaprta. Hraniti stran od neposredne sončne svetlobe.

Priporočena temperatura shranjevanja: 0–30 °C

Ne shranjevati pri temperaturah, nižjih od 0 °C.

Ne shranjevati v bližini hrane, pijač in živalske krme. Hraniti ločeno od vnetljivih materialov.

6.   DRUGE INFORMACIJE


(1)  Navodila za uporabo, ukrepi za zmanjšanje tveganj in druge smernice za uporabo iz tega razdelka veljajo za vse dovoljene uporabe.


15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1162

z dne 6. junija 2023

o zahtevah za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkih za dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (1) ter zlasti člena 24(2) Direktive,

po posvetovanju s Čezmejnim odborom za električno energijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Direktivo (EU) 2019/944 so bila uvedena številna pravila, ki krepijo vlogo odjemalcev in jim zagotavljajo orodja za dostop do podatkov o porabi in stroških. Zlasti sistemi naprednega merjenja, ki odjemalcem omogočajo dostop do objektivnih in preglednih podatkov o porabi, bi morali biti interoperabilni in zmožni zagotavljati podatke, potrebne za porabniške sisteme za upravljanje z energijo. V ta namen Direktiva (EU) 2019/944 od držav članic zahteva, da upoštevajo uporabo ustreznih razpoložljivih standardov, vključno s standardi, ki omogočajo interoperabilnost na ravni podatkovnega modela in aplikacijske plasti, dobre prakse in pomen razvoja izmenjave podatkov, prihodnjih in inovativnih energetskih storitev, uvedbe naprednih omrežij in notranjega trga električne energije.

(2)

Ta uredba je prva iz niza izvedbenih aktov, ki jih je treba pripraviti in v katerih so določene zahteve glede interoperabilnosti ter nediskriminatorni in pregledni postopki za dostop do podatkov, da bi se v celoti izvedel člen 24 Direktive (EU) 2019/944. Pravila iz te uredbe naj bi olajšala interoperabilnost in povečala učinkovitost transakcij, ki vključujejo dostop do podatkov in njihovo izmenjavo s strani udeležencev na trgu, in ne nazadnje energetskih storitev, spodbujala konkurenco na maloprodajnem trgu in pomagala preprečiti pretirane upravne stroške za upravičene stranke.

(3)

Ta uredba se uporablja za podatke o merjenju in porabi v obliki potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi ter nepotrjenih merjenih podatkov in podatkov o porabi v skoraj realnem času. Določa pravila, ki končnim odjemalcem na maloprodajnem trgu električne energije in upravičenim strankam omogočajo pravočasen, enostaven in varen dostop do teh podatkov. Poleg tega zagotavlja, da imajo dobavitelji in ponudniki storitev pregleden in nemoten dostop do podatkov končnih odjemalcev, tako da so ti podatki zanje enostavno razumljivi in enostavni za uporabo, če so odjemalci dali potrebno dovoljenje. Po prejemu tega dovoljenja upravljavec meritvenih podatkov sporoči ustrezne podatke, ki jih zajema to dovoljenje, upravičeni stranki, ki jo izbere končni odjemalec. Poleg tega je lahko ta posebni postopek za izdajo dovoljenj povezan s pogodbenim dogovorom ali izrecno klavzulo v pogodbenem dogovoru z upravičeno stranko. S tem se zagotovi interoperabilnost, pri čemer se spoštujejo pravice potrošnikov do njihovih podatkov, akterji na trgu pa na enak način razumejo vrste podatkov in delovnih postopkov, potrebnih za določene storitve in postopke. Od odjemalcev se lahko zahteva, da dobaviteljem ali drugim akterjem na trgu, kot so agregatorji, izdajo dovoljenje v okviru njihovih pogodbenih dogovorov. Če odjemalec prekine pogodbo z dobaviteljem ali drugim akterjem na trgu, mora imeti dobavitelj ali akter na trgu še naprej dostop do merjenih podatkov, potrebnih za obračunavanje ali izravnavo. Države članice lahko zahtevajo, da se nekateri merjeni podatki izmenjujejo za legitimne javne namene, na primer z okoljskimi ali statističnimi organi ter sistemskimi operaterji ali drugimi akterji na trgu.

(4)

Za namene te uredbe bi morali podatki v skoraj realnem času vključevati odčitane podatke s števca, pridobljene iz sistemov naprednega merjenja, za katere so se dela začela po 4. juliju 2019 ali ki se sistematično začnejo uporabljati po tem datumu, v skladu s členom 19(6) in členom 20 Direktive (EU) 2019/944. Take podatke lahko za nadaljnjo uporabo in obdelavo pridobi sistem za upravljanje z energijo, hišni prikazovalnik ali drug sistem, ki se za namene te uredbe imenuje „sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času“.

(5)

V skladu z industrijsko prakso je interoperabilnost razdeljena na pet ravni. Poslovna raven se nanaša na poslovne cilje in vloge za določene storitve ali procese. Funkcijska raven se nanaša na primere uporabe, izmenjavo podatkov in upravljanje dovoljenj. Informacijska raven se nanaša na podatkovne in informacijske modele, kot je CIM (2). Komunikacijska raven se nanaša na komunikacijske protokole in oblike zapisa podatkov, kot je CSV (3) ali XML (4). Raven sestavnih delov se nanaša na platforme za izmenjavo podatkov, aplikacije in strojno opremo, kot so merilniki in senzorji.

(6)

Ta uredba določa sklop pravil za interoperabilnost pri dostopu do merjenih podatkov in podatkov o porabi ob upoštevanju obstoječih nacionalnih praks. „Referenčni model“, opredeljen v tej uredbi, določa skupna pravila in postopke na ravni Unije za poslovno, funkcijsko in informacijsko raven v skladu z nacionalnimi praksami.

(7)

Izpolnjevanje teh zahtev za interoperabilnost in skladnost s postopki za dostop do podatkov sta odvisna od tega, ali države članice uporabljajo isti referenčni model za merjene podatke in podatke o porabi. Cilj te uredbe je z vzpostavitvijo referenčnega modela zagotoviti, da bodo akterji na trgu vzajemno in jasno razumeli vloge, odgovornosti in postopke za dostop do podatkov. Hkrati uvedba referenčnega modela državam članicam omogoča, da določijo komunikacijsko raven in raven elementov v skladu z nacionalnimi posebnostmi in praksami.

(8)

Referenčni model opisuje delovne postopke, ki so potrebni za določene storitve in postopke na podlagi minimalnega nabora zahtev za zagotovitev pravilnega izvajanja določenega postopka, hkrati pa omogoča nacionalno prilagoditev. Sestavljajo ga (i) „model vlog“ s sklopom vlog/odgovornosti in njihovimi medsebojnimi vplivi; (ii) „informacijski model“, ki vsebuje informacijske objekte, njihove atribute in odnose med temi objekti, ter (iii) „postopkovni model“, ki podrobno opisuje postopkovne korake.

(9)

Referenčni model je tehnološko nevtralen in ni neposredno vezan na nobene posebne izvedbene podrobnosti. Vendar pa v največji možni meri odraža opredelitve in terminologijo, ki se uporabljajo v razpoložljivih standardih in ustreznih evropskih pobudah, kot sta harmonizirani model vlog za trg z električno energijo (5) in skupni informacijski model Mednarodne elektrotehniške komisije2. Če je mogoče, bi moral referenčni model uporabljati razpoložljive evropske standarde.

(10)

V tej uredbi so opisane vloge in odgovornosti akterjev na trgu pri izmenjavi informacij v okviru referenčnega modela, vključno z vlogami in odgovornostmi upravljavca meritvenih podatkov, upravljavca merilnih mest, ponudnika dostopa do podatkov in upravljavca dovoljenj. Akterji na trgu, ki si izmenjujejo informacije po posebnih postopkih, opisanih v tej uredbi, bi morali biti sposobni prevzeti vloge in odgovornosti, dodeljene z referenčnim modelom, posamično ali skupaj, lahko pa opravljajo tudi več kot eno vlogo.

(11)

Pomembno je, da imajo upravičene stranke možnost preizkusiti svoje proizvode in postopke, preden jih začnejo uporabljati. Upravljavci meritvenih podatkov in upravljavci dovoljenj, vključno s centralnim subjektom, če ga določi država članica, bi morali upravičenim strankam omogočiti dostop do zmogljivosti za preizkušanje njihovih proizvodov in storitev vnaprej pred uvedbo, kolikor je to mogoče, da bi se izognili težavam, povezanim s tehnično izvedbo, in da bi natančno prilagodili svoje dejavnosti ter zagotovili, da njihovi proizvodi in storitve nemoteno delujejo v skladu s postopki iz te uredbe.

(12)

V skladu s to izvedbeno uredbo ter za pomoč pri identifikaciji in avtentikaciji strank, ki zahtevajo dostop do podatkov, se državam članicam priporoča, da ponudnike storitev dostopa do podatkov in upravljavce dovoljenj spodbujajo k čim večjemu podpiranju digitalnih rešitev, skladnih z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (uredba eIDAS), za elektronsko identifikacijo in avtentikacijo končnih odjemalcev in/ali upravičenih strank. Pri tem bi morali ponudniki dostopa do podatkov in upravljavci dovoljenj s pridom uporabiti že vzpostavljeno nacionalno infrastrukturo. Uporaba digitalnih rešitev bi morala prispevati k večji učinkovitosti spletnih storitev in transakcij, povezanih z energijo, ter elektronskega poslovanja in trgovine v Uniji.

(13)

Pomembno je, da imajo dostop do svojih podatkov, vključno s podatki, pridobljenimi z naprednim merjenjem, ne le upravičene stranke, temveč tudi odjemalci. Zato ta uredba zagotavlja, da imajo končni odjemalci dostop tudi do nepotrjenih merjenih podatkov in podatkov o porabi v skoraj realnem času, pridobljenih iz sistemov naprednega merjenja, če to zahtevajo v skladu s členom 20, točka (e), Direktive (EU) 2019/944.

(14)

Države članice se lahko odločijo, kako bodo izvajale zahteve za interoperabilnost v svojem nacionalnem sistemu, ki odraža nacionalne prakse, zlasti glede vidikov, povezanih s komunikacijsko ravnjo in ravnjo sestavnih delov. To resda zagotavlja, da izvedbeni model temelji na obstoječih nacionalnih praksah, toda hkrati upravičenim strankam otežuje razumevanje, kako se referenčni model izvaja v Uniji v državah članicah, zlasti v zvezi s komunikacijsko ravnjo in ravnjo sestavnih delov. To bi lahko ustvarilo oviro za vstop upravičenih strank, ki želijo delovati v drugih državah članicah. Zato bi bilo treba vzpostaviti skupno odložišče nacionalnih praks o tem, kako se referenčni model izvaja v nacionalnih praksah držav članic, in ga dati javno na voljo. Objava teh poročil je del preglednih in nediskriminatornih postopkov, uvedenih s to uredbo, saj bo prispevala k izboljšanju dostopa do merjenih podatkov in podatkov o porabi v EU s povečanjem ozaveščenosti, zagotavljanjem jasnosti veljavnih pravil in nudenjem pomoči pri zmanjševanju ovir za nove akterje na trgu. Poleg tega bo akterjem na trgu omogočila, da prepoznajo in bolje razumejo podobnosti, razlike in povezave med nacionalnimi ureditvami držav članic. Pripomogla bo tudi k izmenjavi dobrih praks med državami članicami in izboljšanju interoperabilnosti.

(15)

Za učinkovito zagotavljanje preglednosti postopkov za dostop do podatkov bi bilo treba zbirati poročila o nacionalnih praksah, ki jih predložijo države članice, in ta poročila dati na voljo na ravni EU, hkrati pa pomagati državam članicam pri poročanju o nacionalnih praksah. V zvezi s tem bi Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: mreža ENTSO za električno energijo) in Evropsko telo za operaterje distribucijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: telo EU DSO) s svojim stalnim sodelovanjem in v okviru svojih nalog, povezanih z upravljanjem podatkov in interoperabilnostjo podatkov, v skladu s členom 30(1), točki (g) in (k), ter členom 55(1), točki (d) in (e), Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta (7) pomagala zagotoviti preglednost postopkov dostopa do podatkov v EU. To sodelovanje bi temeljilo na obstoječih odgovornostih obeh organov, in sicer na odgovornosti telesa EU DSO, da prispeva k digitalizaciji distribucijskih sistemov ter v sodelovanju z ustreznimi organi in reguliranimi subjekti sodeluje pri razvoju upravljanja podatkov, ter na odgovornosti mreže ENTSO za električno energijo, da prispeva k določitvi zahtev za interoperabilnost ter vzpostavitvi nediskriminatornih in preglednih postopkov za dostop do podatkov, kot je določeno v členu 24 Direktive (EU) 2019/944 ter členih 30 in 55 Uredbe (EU) 2019/943.

(16)

V okviru postopkov, opisanih v referenčnem modelu za merjene podatke in podatke o porabi, ki se uvaja s to uredbo in njeno prilogo, upravičene stranke prejemajo in obdelujejo podatke. Vsaka obdelava osebnih podatkov v skladu s tem izvedbenim aktom, kot so identifikacijske številke števcev ali priključnih mest, izmenjanih z uporabo postopkov iz tega izvedbenega akta, bo morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8), med drugim tudi z zahtevami glede obdelave in hrambe iz člena 5(1) in člena 6(1) navedene uredbe. Poleg tega in glede na to, da se napredni števci štejejo za terminalsko opremo, se uporablja tudi Direktiva 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (9). Zadevne upravičene stranke bi morale ustrezno izpolnjevati svoje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, vključno s členom 5(3).

(17)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je svoje mnenje podal 24. avgusta 2022 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta izvedbena uredba določa zahteve za interoperabilnost ter pravila za nediskriminatorne in pregledne postopke za dostop končnih odjemalcev in upravičenih strank do podatkov o merjenju električne energije in njeni porabi v skladu z Direktivo (EU) 2019/944. Določa tudi nediskriminatorne in pregledne postopke za dostop do podatkov, ki zahtevajo poročanje in objavo nacionalnih praks z uporabo referenčnega modela.

2.   Za zagotovitev uporabe zahtev za interoperabilnost ta uredba vzpostavlja referenčni model za merjene podatke in podatke o porabi, ki določa pravila in postopke, ki jih države članice uporabljajo za omogočanje interoperabilnosti. V njej so navedeni akterji na trgu z električno energijo, ki jih ta akt zadeva, ter vloge in odgovornosti, ki jih imajo posamezno ali skupaj, kot je opisano v členih 5, 6, 7 in 8 ter v Prilogi k tej uredbi, pri čemer ima lahko en akter na trgu z električno energijo več kot eno vlogo.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej izvedbeni uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„referenčni model“ pomeni postopke, ki so potrebni za dostop do podatkov, ki opisujejo minimalno zahtevano izmenjavo informacij med akterji na trgu;

(2)

„merjeni podatki in podatki o porabi“ pomenijo odčitke števcev o porabi električne energije iz omrežja ali električni energiji, dovedeni v omrežje, ali porabi iz proizvodnih obratov na lokaciji, ki so priključeni v omrežje, ter vključujejo potrjene pretekle podatke in nepotrjene podatke v skoraj realnem času;

(3)

„potrjeni pretekli merjeni podatki in podatki o porabi“ pomenijo pretekle merjene podatke in podatke o porabi, zbrane iz števca, običajnega ali naprednega, ali sistema naprednega merjenja ali dopolnjene z nadomestnimi vrednostmi, ki se določijo drugače, če števec ni na voljo;

(4)

„napredni števec“ pomeni elektronsko merilno napravo, nameščeno v sistemu naprednega merjenja, kot je opredeljen v členu 2(23) Direktive (EU) 2019/944;

(5)

„merjeni podatki in podatki o porabi v skoraj realnem času“ pomenijo merjene podatke in podatke o porabi, ki jih napredni števec ali sistem naprednega merjenja neprekinjeno zagotavlja kratek čas, navadno od nekaj sekund do največ toliko časa, kot traja bilančni obračunski interval na nacionalnem trgu, ali ki se zagotavljajo preko dostopa na daljavo v skladu s členom 20(a) Direktive (EU) 2019/944 o električni energiji;

(6)

„upravičena stranka“ pomeni subjekt, ki končnim odjemalcem ponuja z energijo povezane storitve, kot so dobavitelji, operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov, pooblaščeni operaterji in druge tretje osebe, agregatorji, podjetja za energetske storitve, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, energetske skupnosti državljanov in ponudniki storitev izravnave, če končnim odjemalcem ponujajo z energijo povezane storitve;

(7)

„upravljavec meritvenih podatkov“ pomeni stranko, ki je odgovorna za hrambo potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi ter za distribucijo teh podatkov končnim odjemalcem in/ali upravičenim strankam;

(8)

„dovoljenje“ pomeni pooblastilo, ki ga končni odjemalec da upravičeni stranki na podlagi pogodbenega dogovora, ki ga ima s to stranko, za dostop do svojih merjenih podatkov in podatkov o porabi, ki jih upravlja upravljavec meritvenih podatkov za opravljanje določene storitve;

(9)

„aktivno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, ki ni preklicano ali poteklo;

(10)

„upravljavec dovoljenj“ pomeni stranko, ki je odgovorna za upravljanje registra dovoljenj za dostop do podatkov za sklop merilnih mest, ki je na zahtevo na voljo končnim odjemalcem in upravičenim strankam v sektorju;

(11)

„dnevnik dostopov do podatkov“ pomeni s časovnim žigom opremljen zapis podatkovnih elementov, do katerih se je dostopalo, ki vključuje vsaj identifikacijo končnega odjemalca ali upravičene stranke, ki je dostopala do podatkov, in po potrebi identifikacijo dovoljenja, uporabljenega za dostop do podatkov;

(12)

„upravljavec merilnih mest“ pomeni stranko, ki je odgovorna za upravljanje in zagotavljanje razpoložljivosti značilnosti merilnega mesta, vključno z registracijami upravičenih strank in končnih odjemalcev, povezanih z merilnim mestom;

(13)

„ponudnik dostopa do podatkov“ pomeni stranko, ki je odgovorna za omogočanje dostopa, tudi v sodelovanju z drugimi strankami, do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi končnemu odjemalcu ali upravičenim strankam;

(14)

„dnevnik dovoljenja“ pomeni časovno žigosan zapis o tem, kdaj je bilo dovoljenje za upravičeno stranko ali končnega odjemalca izdano, preklicano ali odpovedano, vključno z identifikatorjem dovoljenja in identifikatorjem stranke;

(15)

„ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti“ pomeni stranko, ki upravlja informacije o identiteti; izdaja, hrani, varuje, posodablja in upravlja podatke o identiteti fizične ali pravne osebe ter zagotavlja storitve avtentikacije upravičenim strankam in končnim odjemalcem;

(16)

„avtentikacija“ pomeni elektronski postopek, ki omogoča elektronsko identifikacijo fizične ali pravne osebe;

(17)

„upravljavec števcev“ pomeni stranko, ki je odgovorna za namestitev, vzdrževanje, preskušanje in razgradnjo fizičnih števcev;

(18)

„sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času“ pomeni sistem ali napravo, ki pridobiva tok nepotrjenih podatkov v skoraj realnem času iz sistema naprednega merjenja, iz člena 20, prvi pododstavek, točka (a), Direktive (EU) 2019/944.

POGLAVJE 2

Zahteve za interoperabilnost ter pregledni in nediskriminatorni postopki za dostop do podatkov

Oddelek 1

Zahteve za interoperabilnost – referenčni model

Člen 3

Uvedba referenčnega modela

Za izpolnjevanje zahtev za interoperabilnost elektroenergetska podjetja na maloprodajnem trgu z električno energijo uporabljajo referenčni model iz tega poglavja in Priloge k tej uredbi.

Člen 4

Referenčni model in informacije o organizaciji trga

1.   Države članice v skladu s členom 10 poročajo o nacionalnih praksah v zvezi z izvajanjem zahtev za interoperabilnost in postopkov za dostop do podatkov ter zagotavljajo njihovo skladnost z obveznostmi iz te uredbe.

2.   Države članice zagotovijo, da so informacije o organizaciji nacionalnega trga v zvezi s posebnimi vlogami in odgovornostmi iz preglednice I Priloge enostavno dostopne vsem upravičenim strankam in končnim odjemalcem.

3.   Informacije iz odstavka 2 tega člena vključujejo identifikacijo strank, ki na nacionalnem trgu delujejo kot upravljavci meritvenih podatkov, upravljavci merilnih mest, ponudniki dostopa do podatkov in upravljavci dovoljenj, katerih odgovornosti so določene v členih 5, 6, 7 in 8 te uredbe.

Člen 5

Odgovornosti upravljavca meritvenih podatkov

1.   Za zagotovitev nemotenega dostopa do podatkov za končne odjemalce in upravičene stranke upravljavec meritvenih podatkov:

(a)

na zahtevo, nediskriminatorno in brez nepotrebnega odlašanja končnim odjemalcem in upravičenim strankam preko spletnega ali drugega ustreznega vmesnika omogoči dostop do potrjenih merjenih podatkov in podatkov o porabi v skladu s to uredbo;

(b)

zagotovi, da imajo končni odjemalci (i) dostop do svojih potrjenih merjenih podatkov in podatkov o porabi; (ii) jih lahko dajo voljo upravičenim strankam ter (iii) jih prejmejo v strukturirani, splošno uporabljani, strojno berljivi in interoperabilni obliki;

(c)

posodablja dnevnik dostopov do podatkov in ga da na voljo končnim odjemalcem preko spletnega ali drugega ustreznega vmesnika, brezplačno, brez nepotrebnega odlašanja in na zahtevo končnega odjemalca;

(d)

pri prenosu podatkov upravičenim strankam in ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov v sodelovanju z upravljavcem dovoljenj, kadar je to ustrezno, zagotovi, da obstaja aktivno dovoljenje ali druga pravna podlaga za zakonit prenos ali obdelavo podatkov, vključno z Uredbo (EU) 2016/679, kadar je to primerno.

2.   Upravljavci meritvenih podatkov hranijo dopolnilne informacije o preteklih merjenih podatkih in podatkih o porabi v skladu s točkama (a) in (b) Priloge I.4 k Direktivi (EU) 2019/944. Pretekli merjeni podatki in podatki o porabi so v obdobju hrambe skupaj z ustreznimi dnevniškimi informacijami na voljo končnim odjemalcem in upravičenim strankam za dostop na zahtevo končnih odjemalcev.

3.   Upravljavci meritvenih podatkov upravičenim strankam omogočijo dostop do prostorov za preizkušanje, v katerih lahko upravičene stranke preizkusijo združljivost svojih sistemov s sistemi upravljavca meritvenih podatkov, ki izvaja postopke iz te uredbe. Prostor za preizkušanje je na voljo pred začetkom izvajanja postopkov in med njihovim izvajanjem.

4.   Kadar države članice tako določijo, lahko imenovani subjekt obveznosti iz odstavkov 1 do 3 deli z upravljavcem meritvenih podatkov.

Člen 6

Odgovornosti upravljavca merilnih mest

Upravljavec merilnih mest brez nepotrebnega odlašanja obvesti upravljavca dovoljenj in po potrebi na nacionalni ravni upravljavca meritvenih podatkov o vseh spremembah pri dodelitvi končnih odjemalcev merilnim mestom in o vseh drugih zunanjih dogodkih, ki razveljavijo aktivna dovoljenja, dodeljena na njihovem področju odgovornosti.

Člen 7

Odgovornosti ponudnika dostopa do podatkov

1.   V skladu s členom 23(2) Direktive (EU) 2019/944 ponudniki dostopa do podatkov preko spletnega vmesnika dajo javno na voljo:

(a)

vse ustrezne postopke, ki jih uporabljajo za zagotavljanje dostopa do podatkov, kot so opisani v referenčnem modelu iz tega poglavja in Priloge, v kateri je predstavljen poseben primer dostopa končnih odjemalcev;

(b)

sredstva, s katerimi lahko končni odjemalci brez nepotrebnega odlašanja dostopajo do svojih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi, po potrebi v sodelovanju z upravljavcem meritvenih podatkov. To je mogoče, kot je opisano v postopkih za dostop končnih odjemalcev do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi v Prilogi.

2.   Ponudniki dostopa do podatkov hranijo in končnim odjemalcem dajo na voljo svoje dnevniške informacije, vključno s časom, ko je bil upravičeni stranki ali končnemu odjemalcu omogočen dostop do podatkov, in vrsto zadevnih podatkov. Te informacije so brezplačno in brez nepotrebnega odlašanja na voljo na spletu, kadar koli končni odjemalec zahteva dostop.

3.   Kadar države članice tako določijo, lahko imenovani subjekt obveznosti iz odstavkov 1 in 2 deli s ponudnikom dostopa do podatkov.

Člen 8

Odgovornosti upravljavca dovoljenj

1.   Upravljavec dovoljenj:

(a)

izda dovoljenje za dostop do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi upravičenim strankam ter brez nepotrebnega odlašanja prekliče dovoljenja na zahtevo končnih odjemalcev v skladu s postopki, opisanimi v Prilogi;

(b)

končnim odjemalcem na zahtevo zagotovi pregled aktivnih in preteklih dovoljenj za izmenjavo podatkov v skladu s členom 5, odstavek (2);

(c)

obdela obvestila o razveljavitvi dovoljenj, prejeta v skladu s postopki iz te uredbe;

(d)

obvesti upravljavca meritvenih podatkov (koraka 3.5 in 4.9 v Prilogi), po potrebi upravičeno stranko (korak 4.11) in končnega odjemalca (koraka 3.4 in 4.13), takoj ko je upravljavec dovoljenj obveščen o razveljavitvi dovoljenja;

(e)

vodi dnevnik dovoljenja za končne odjemalce ter jim na njihovo zahtevo brezplačno, brez nepotrebnega odlašanja in na spletu omogoči dostop do teh informacij;

(f)

v skladu s členom 23(2) Direktive (EU) 2019/944 da javno na voljo ustrezne postopke, ki jih uporabljajo za zagotavljanje dostopa do podatkov, kot so opisani v referenčnem modelu in ponazorjeni v Prilogi.

2.   Upravljavci dovoljenj sodelujejo z upravičenimi strankami in upravljavci meritvenih podatkov, da bi omogočili lažje preizkušanje postopkov za izvajanje referenčnega modela. To sodelovanje poteka pred izvajanjem postopkov in med njihovo uporabo.

3.   Kadar države članice tako določijo, lahko imenovani subjekt z upravljavcem dovoljenj deli obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 9

Zahteve za interoperabilnost ter postopki za dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi v skoraj realnem času

Za zagotovitev dostopa do nepotrjenih merjenih podatkov in podatkov o porabi v skoraj realnem času za končne odjemalce preko standardiziranega vmesnika ali dostopa na daljavo države članice uporabljajo metode, določene v skladu s postopkoma 5 in 6 iz Priloge k tej uredbi.

Oddelek 2

Pregledni in nediskriminatorni postopki za dostop do podatkov – poročanje in odložišče nacionalnih praks

Člen 10

Poročanje o nacionalnih praksah

1.   Za zagotovitev preglednosti in nediskriminacije nacionalnih postopkov za dostop do podatkov države članice v skladu s členom 23 Direktive (EU) 2019/944:

(a)

izvedejo in posodabljajo evidentiranje nacionalnih praks na nacionalni ravni, ki vključuje tudi podroben opis in razlago, kako se izvajajo postopkovni koraki iz preglednic III.1 do III.6 Priloge k tej uredbi, pri čemer navedejo, kateri koraki so bili morebiti združeni, in vrstni red izvajanja korakov, ter

(b)

poročajo Komisiji o evidentiranju nacionalnih praks iz odstavka (a), ki se objavi v javno dostopnem odložišču, vzpostavljenem v skladu s členom 12.

2.   Poročanje vključuje informacije o nacionalnem izvajanju referenčnega modela ter različnih vlogah, izmenjavi informacij in postopkih.

3.   Pri tem poročanju se upoštevajo smernice, ki jih pripravi Komisija, iz člena 13.

4.   Države članice zagotovijo poročanje o nacionalnih praksah iz odstavka 1 Komisiji najpozneje do 5. julija 2025.

5.   Če je država članica prešla na nov nacionalni sistem upravljanja podatkov pred 5. januarjem 2025, se lahko poročanje omeji na novo ureditev, če bo ta sistem do 5. julija 2026 zajemal več kot 90 % končnih odjemalcev.

Člen 11

Sodelovanje na področju preglednosti podatkov med telesom EU DSO in mrežo ENTSO za električno energijo

1.   Sodelovanje, predvideno med Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: mreža ENTSO za električno energijo) in Evropskim telesom za operaterje distribucijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: telo EU DSO) v členu 30(1), točki (g) in (k), ter členu 55(1), točki (d) in (e), Uredbe (EU) 2019/943, lahko poteka v obliki skupne delovne skupine, ki vzpostavi postopek za zbiranje in objavo nacionalnih praks, ki jih zagotavljajo države članice. Mreža ENTSO za električno energijo in telo EU DSO lahko tako sodelujeta tudi pri svetovanju in podpiranju Komisije pri spremljanju izvajanja in nadaljnjem razvoju izvedbenih aktov o interoperabilnosti podatkov iz člena 24(2) Direktive (EU) 2019/944.

2.   Mreža ENTSO za električno energijo in telo EU DSO pri pripravi nasvetov in izvajanju podpornih dejavnosti za Komisijo tesno sodelujeta s predstavniki nacionalnih regulativnih organov, pristojnimi organi in reguliranimi subjekti z institucionalnimi vlogami na nacionalni ravni v zvezi s pravico do dostopa do merjenih podatkov in podatkov o porabi, pa tudi z vsemi zadevnimi deležniki, vključno z združenji potrošnikov, podjetji za maloprodajo električne energije, evropskimi organizacijami za standardizacijo, ponudniki storitev in tehnologije ter proizvajalci opreme in sestavnih delov.

Člen 12

Naloge v okviru sodelovanja med telesom EU DSO in mrežo ENTSO za električno energijo na področju preglednosti podatkov

1.   Da bi zagotovili preglednost dostopa do podatkov v EU, glavne naloge, ki jih mreža ENTSO za električno energijo in telo EU DSO izvajata v okviru sodelovanja na področju preglednosti podatkov, vključujejo:

(a)

pripravo smernic za pomoč državam članicam pri poročanju o nacionalnih praksah, kot je določeno v členu 13;

(b)

zbiranje poročil o nacionalnih praksah, ki jih predložijo države članice v zvezi z izvajanjem referenčnega modela, kot je določeno v členu 10;

(c)

objavo poročil o nacionalnih praksah v javno dostopnem odložišču, ki se posodablja.

2.   Mreža ENTSO za električno energijo in telo EU DSO lahko sodelujeta tudi pri tem, da Komisiji po postopku iz člena 11(2) pomagata pri spremljanju izvajanja referenčnega modela iz te uredbe in njegovega nadaljnjega razvoja zaradi regulativnih, tržnih ali tehnoloških sprememb ter Komisiji na njeno zahtevo pomagata pri oblikovanju zahtev za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkov za dostop do podatkov, potrebnih, da odjemalec zamenja dobavitelja, ter podatkov, potrebnih za prilagajanje odjema in druge storitve iz člena 23(1) Direktive (EU) 2019/944, kot del prihodnjih izvedbenih aktov.

Člen 13

Smernice za poročanje o nacionalnih praksah

Komisija najpozneje do 5. julija 2024 ob pomoči mreže ENTSO za električno energijo in telesa EU DSO pripravi in da javno na voljo smernice za poročanje o nacionalnih praksah.

POGLAVJE 3

Končne določbe

Člen 14

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3 se uporablja od 5. januarja 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. junija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 158, 14.6.2019, str. 125.

(2)  CIM – skupni informacijski model (Common Information Model), https://www.iec.ch/homepage.

(3)  Oblika zapisa podatkov CSV – oblika zapisa podatkov z vrednostmi, ločenimi z vejico (Comma-Separated Values).

(4)  Oblika zapisa podatkov XML – oblika zapisa z razširljivim označevalnim jezikom (Extensible Markup Language).

(5)  HEMRM – harmonizirani model vlog (za trg z električno energijo) (Harmonised Role Model (for the Electricity Market)), ki ga vzdržujejo Evropski forum za izmenjavo poslovnih informacij (ebIX®), Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) in Evropsko združenje trgovcev z energijo (EFET).

(6)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu ter razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(7)  Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54).

(8)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(9)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(10)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).


PRILOGA

Referenčni model za dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi

Referenčni model za merjene podatke in podatke o porabi je sestavljen iz niza referenčnih postopkov za dostop do podatkov in zahtevanih izmenjav informacij med vlogami, ki jih imajo akterji na trgu v zvezi s tem posebnim primerom.

V preglednicah v tej prilogi je prikazan ta niz informacij, ki sestavlja referenčni model. Postopkovni koraki, opredeljeni v tej prilogi, se lahko združujejo ali izvajajo v drugačnem vrstnem redu, kadar se uporabljajo na nacionalni ravni.

Preglednica I vsebuje informacije o strukturi in okolju nacionalnega trga, ki so zlasti koristne za upravičene stranke, ki bi želele vzpostaviti svojo dejavnost na zadevnem ozemlju ter uporabljati dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi v vsaki državi članici. V preglednici I so navedene predvsem informacije, ki morajo biti dostopne upravičenim strankam za registracijo, vključitev ali vzpostavitev infrastrukture, potrebne za sodelovanje v postopkih iz preglednice III, ter ustrezno komunikacijo in izmenjavo informacij z ustreznimi akterji na trgu, ki imajo vloge in prevzemajo odgovornosti, navedene v preglednici II.

Preglednica I

Splošne informacije o okoljih držav članic

ID

Ime

Opis

I1

Pristojni nacionalni organ

Ime

Ime imenovanega pristojnega nacionalnega organa.

Spletno mesto

Spletno mesto imenovanega pristojnega nacionalnega organa.

Uradna kontaktna oseba

Kontaktni podatki subjekta, ki je odgovoren za upravljanje popisov nacionalnih praks.

Opomba: ta pristojni organ je lahko javni ali zasebni subjekt.

I2

Informacije o ureditvi upravljanja podatkov držav članic

Ime

Če je ustrezno, ime okolja za upravljanje in izmenjavo podatkov v skladu s členom 23 Direktive (EU) 2019/944.

Spletno mesto

Če je ustrezno, povezava na spletno mesto z razlago določb o dostopu do podatkov v državi članici.

Uradna kontaktna oseba

Kontaktni podatki subjekta, ki je odgovoren za nacionalne določbe o upravljanju podatkov.

Nacionalna regulativna podlaga

Sklic na pravno podlago za infrastrukturo za izmenjavo podatkov.

Dokumentacija

Samostojen opis določb države članice v zvezi z dostopom do podatkov.

I3

Informacije o upravljavcih meritvenih podatkov v državi članici

(en popis na vsakega aktivnega upravljavca meritvenih podatkov v državi članici)

Ime

Ime organizacije.

Vrsta identifikacije

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), energetska identifikacijska koda (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1) ali nacionalna identifikacijska koda (NIC).

Identifikacija organizacije

Koda ali identifikacija organizacije (imenovane za „upravljavca meritvenih podatkov“) na podlagi vrst identifikacije, navedenih v prejšnjem polju.

Spletno mesto

Če je ustrezno, povezava do spletnega mesta ali aplikacije, ki se uporablja za prenos podatkov.

Uradna kontaktna oseba

Kontaktni podatki subjekta, ki je odgovoren za dostop do podatkov s strani končnih odjemalcev ali upravičenih strank.

Območje merilnega omrežja

Opis sklopa merilnih mest, za katera upravitelj meritvenih podatkov upravlja odčitane podatke.

I4

Informacije o upravljavcih merilnih mest v državi članici

(en popis na vsakega aktivnega upravljavca merilnih mest v državi članici)

Ime

Ime organizacije.

Vrsta identifikacije

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), energetska identifikacijska koda (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1) ali nacionalna identifikacijska koda (NIC).

Identifikacija organizacije

Koda ali identifikacija organizacije (imenovane za „upravljavca merilnih mest“) na podlagi vrst identifikacije, navedenih v prejšnjem polju.

Spletno mesto

Če je ustrezno, povezava do spletnega mesta ali aplikacije, ki se uporablja za prenos podatkov.

Uradna kontaktna oseba

Kontaktni podatki subjekta, ki je odgovoren za dostop do podatkov s strani končnih odjemalcev ali upravičenih strank.

Območje merilnega omrežja

Opis sklopa merilnih mest, za katera je odgovoren upravitelj merilnih mest.

I5

Informacije o ponudniku dostopa do podatkov

(popisan mora biti vsaj en akter na vsako merilno mesto v državi članici)

Ime

Ime organizacije.

Vrsta identifikacije

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), energetska identifikacijska koda (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1) ali nacionalna identifikacijska koda (NIC).

Identifikacija organizacije

Koda ali identifikacija organizacije na podlagi vrst identifikacije, navedenih v prejšnjem polju.

Spletno mesto

Če je ustrezno, povezava na spletno aplikacijo, ki se uporablja za dostop končnih odjemalcev do podatkov.

Uradna kontaktna oseba

Kontaktni podatki subjekta, ki je odgovoren za dostop končnih odjemalcev do podatkov.

Odgovornost za upravljanje dovoljenj za

Upravljavci meritvenih podatkov, za katere ponudnik dostopa do podatkov upravlja dostop končnih odjemalcev do podatkov.

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti, ki ga ponudnik dostopa do podatkov uporablja za avtentikacijo končnih odjemalcev.

I6

Informacije o upravljavcih dovoljenj v državi članici

(vsaj en popis na vsakega aktivnega upravljavca dovoljenj v državi članici)

Ime

Ime organizacije.

Vrsta identifikacije

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), energetska identifikacijska koda (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1) ali nacionalna identifikacijska koda (NIC).

Identifikacija organizacije

Koda ali identifikacija organizacije na podlagi vrst identifikacije, navedenih v prejšnjem polju.

Spletno mesto

Če je ustrezno, povezava na spletno aplikacijo, ki se uporablja za upravljanje dovoljenj.

Uradna kontaktna oseba

Kontaktni podatki subjekta, ki je odgovoren za izmenjavo podatkov.

Odgovornost za upravljanje dovoljenj

Upravljavci meritvenih podatkov, za katere upravljavec dovoljenj upravlja dovoljenja.

Opomba: prav tako velja, da lahko upravljavci meritvenih podatkov uporabljajo več upravljavcev dovoljenj in da lahko upravljavec dovoljenj deluje za več upravljavcev meritvenih podatkov.

Dokumentacija o dostopu

Samostojna razlaga določb držav članic glede uporabe dostopa upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi. Priporočljivo je vključiti tudi angleško različico te dokumentacije.

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti, ki ga uporablja upravljavec dovoljenj za avtentikacijo končnih odjemalcev.

Vključitev upravičene stranke

Povezava na angleško dokumentacijo postopka vključitve ali popolna, samostojna razlaga v angleščini, kako se lahko upravičena stranka vključi v produkcijsko okolje za uporabo dostopa upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi.

Poskusna vključitev upravičene stranke

Če je ustrezno, povezava na angleško dokumentacijo postopka vključitve ali popolna, samostojna razlaga v angleščini, kako se lahko upravičena stranka vključi v preskusno okolje za uporabo dostopa upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi.

Cenik za dostop upravičenih strank do podatkov

Izčrpen opis vseh stroškov upravičenih strank.

I7

Informacije o standardiziranih vmesnikih v skoraj v realnem času za napredne števce ali sisteme naprednega merjenja v državi članici v skladu s členom 20, točka (a), Direktive (EU) 2019/944

(za vsako specifikacijo vmesnika, ki je v uporabi za napredne števce, nameščene po 4. juliju 2019 v državi članici, se mora uporabljati vsaj en popis)

Ime

Oznaka tipa modela števca.

Osnovni razred uporabljenega vmesnika

Navedite raven napetosti, za katero se uporablja model števca.

Pri srednji in visoki napetosti podrobno navedite standardizirani vmesnik ali dostop na daljavo, ki se uporablja.

Pri nizki napetosti naj odgovori sledijo klasifikaciji (izberite ustrezno(-e) možnost(-i)):

vmesniki H1 (kot so opredeljeni v CEN/CENELEC/ETSI TR 50572:2011 (1))

vmesniki H2 (kot so opredeljeni v CEN/CENELEC/ETSI TR 50572:2011)

vmesniki H3 (kot so opredeljeni v CEN/CENELEC/ETSI TR 50572:2011)

Dostop na daljavo (podrobno opredelite)

Prodajalec

Ime prodajne organizacije elementov naprednih števcev ali sistemov naprednega merjenja

Upravljavci merilnih mest, ki uporabljajo model

Identifikatorji upravljavcev merilnih mest, ki uporabljajo model.

Standard za fizične vmesnike

Ime in različica uporabljenega standarda.

Komunikacijski protokol

Ime in različica uporabljenega standarda.

Oblike zapisa podatkov

Ime in različica uporabljenega standarda.


Preglednica II

Vloge

Ime vloge

Vrsta vloge

Opis vloge

Končni odjemalec

Podjetje

Kot je opredeljen v členu 2(3) Direktive (EU) 2019/944.

Gre za stranko, priključeno v omrežje, ki kupuje električno energijo za lastno rabo. Opomba: to vključuje tudi primer aktivnih odjemalcev in udeležencev skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali energetskih skupnosti državljanov.

Pristojni organ

Podjetje

Pristojni organ je lahko javni ali zasebni subjekt v državi članici.

Upravičena stranka

Podjetje

„Upravičena stranka“ je subjekt, ki končnim odjemalcem ponuja z energijo povezane storitve, kot so dobavitelji, operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov, pooblaščeni operaterji in druge tretje osebe, agregatorji, podjetja za energetske storitve, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, energetske skupnosti državljanov in ponudniki storitev izravnave, če končnim odjemalcem ponujajo z energijo povezane storitve.

Upravljavec meritvenih podatkov

Podjetje

Stranka, odgovorna za hrambo potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi ter za distribucijo teh podatkov končnim odjemalcem in/ali upravičenim strankam.

Upravljavec merilnih mest

Podjetje

Stranka, odgovorna za upravljanje in zagotavljanje razpoložljivosti značilnosti merilnega mesta, vključno z registracijami upravičenih strank in končnih odjemalcev, povezanih z merilnim mestom.

Ponudnik dostopa do podatkov

Podjetje

Stranka, odgovorna za omogočanje dostopa, tudi v sodelovanju z drugimi strankami, končnemu odjemalcu ali upravičenim strankam do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi.

Upravljavec dovoljenj

Podjetje

Stranka, odgovorna za upravljanje registra dovoljenj za dostop do podatkov za sklop merilnih mest, ki je na zahtevo na voljo končnim odjemalcem in upravičenim strankam v sektorju.

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti

Podjetje in/ali sistem

Stranka, ki upravlja podatke o identiteti; izdaja, hrani, varuje, posodablja in upravlja podatke o identiteti fizične ali pravne osebe ter zagotavlja storitve avtentikacije upravičenim strankam in končnim odjemalcem.

Upravljavec števca

Podjetje in/ali sistem

Stranka, odgovorna za namestitev, vzdrževanje, preskušanje in razgradnjo fizičnih števcev.

Napredni števec

Sistem

Elektronska merilna naprava, nameščena v sistemu naprednega merjenja, kot je opredeljen v členu 2(23) Direktive (EU) 2019/944.

Opomba: tak sistem naprednega merjenja podpira funkcionalnosti, opisane v členu 20 Direktive (EU) 2019/944.

Sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času

Sistem

Sistem ali naprava, ki pridobi tok nepotrjenih podatkov v skoraj realnem času iz sistema naprednega merjenja, iz člena 20, prvi pododstavek, točka (a), Direktive (EU) 2019/944.

Opomba: to bi bil lahko na primer sistem za upravljanje energije, hišni prikazovalnik ali druga naprava.

Od vseh vlog vrste Podjetje se pričakuje, da delujejo na varen, preverjen način in preko zaupanja vrednih komunikacijskih kanalov. Zato koraki avtentikacije, ki se uporabljajo za te komunikacijske partnerje, niso navedeni v spodaj navedenih postopkih. Ti koraki so: „dostop končnega odjemalca do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi“, „dostop upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi“, „odpoved storitve s strani upravičene stranke“, „preklic aktivnega dovoljenja s strani končnega odjemalca“, „aktiviranje toka podatkov v skoraj realnem času iz naprednega števca ali sistema naprednega merjenja“ in „odčitavanje podatkov v skoraj realnem času z naprednega števca ali iz sistema naprednega merjenja“.

Preglednica III

Pogoji za postopke

Št.

Ime postopka

Glavni akter

Predpogoj

1

Dostop končnega odjemalca do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi

Končni odjemalec

Končni odjemalec je vključen.

2

Dostop upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi

Končni odjemalec

Končni odjemalec je vključen.

Upravičena stranka je vključena.

3

Odpoved storitve s strani upravičene stranke

Upravičena stranka

Na voljo je aktivno dovoljenje ali druga zakonska ali pogodbena podlaga.

4

Preklic aktivnega dovoljenja s strani končnega odjemalca

Končni odjemalec

Na voljo je aktivno dovoljenje.

5

Aktiviranje toka podatkov v skoraj realnem času iz naprednega števca ali sistema naprednega merjenja

Končni odjemalec

Napredni števec ali sistem naprednega merjenja je nameščen na merilnem mestu končnega odjemalca.

6

Odčitavanje podatkov v skoraj realnem času z naprednega števca ali iz sistema naprednega merjenja

Sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času

Koraki postopka 5 so opravljeni.

V postopku „dostop upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi“, kot je podrobno opisan v preglednici III.2, se „prihodnji podatki“, ki jih zajema dovoljenje (vendar so še vedno v obdobju veljavnosti dovoljenja), obravnavajo drugače kot „že razpoložljivi podatki“. „Že razpoložljivi podatki“ pomeni podatke, ki so ob izdaji dovoljenja že na voljo pri upravljavcu meritvenih podatkov, medtem ko „prihodnji podatki“ pomenijo podatke, ki jih zajema dovoljenje, vendar v danem trenutku niso na voljo, večinoma pa bodo na voljo v prihodnosti. V postopku, ki vključuje „dostop upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi“, opisanem v preglednici III.2, je dostop do preteklih in prihodnjih podatkov prikazan kot enoten postopek. Pri popisu nacionalnih praks se lahko ta dva primera opišeta kot ločena postopka.

Referenčni model za zagotavljanje nepotrjenih podatkov v skoraj realnem času, kot je prikazan pri postopku 5 v preglednici III.5 in postopku 6 v preglednici III.6, temelji na funkcionalni referenčni arhitekturi za napredno merjenje, opredeljeni v standardih1. Ta funkcionalna referenčna arhitektura določa splošno predstavitev infrastrukture naprednega merjenja, ki se uporablja v državah članicah. Opredeljuje tako imenovane vmesnike „H1“, „H2“ in „H3“, ki se lahko uporabljajo za zagotavljanje nepotrjenih podatkov v skoraj realnem času. Vendar se lahko isti standardi in podatkovni elementi uporabljajo ne glede na uporabljeni vmesnik. Nekateri upravljavci števcev ponujajo tudi dostop do takih podatkov na daljavo. Postopka 5 in 6 sta izvedbeno nevtralna glede na predvideno metodo dostopa.

Za zagotavljanje nepotrjenih podatkov v skoraj realnem času preko standardiziranega vmesnika, kadar je to primerno, države članice ustrezno upoštevajo uporabo upoštevnih razpoložljivih standardov, vključno s standardi, ki omogočajo interoperabilnost. Brez poseganja v prihodnji razvoj standardi, ki so ob objavi te uredbe trenutno na voljo in se uporabljajo v nacionalnih praksah, vključujejo naslednje (seznam ni izčrpen):

EN 50491-11,

serija EN 62056 – DLMS/COSEM,

serija EN 13757 – Ožičena in brezžična M-Bus izmenjava podatkov,

EN16836 – Zigbee SEP 1.1.

Spodnji diagrami, na katerih so prikazani postopki, opisani v preglednicah III.1 do III.6, so ponazoritveni ter upoštevajo modeliranje in zapis poslovnih procesov 2.0 (2). Informacijski objekti, navedeni v stolpcu z naslovom „Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)“, so opredeljeni v preglednici IV.

Preglednica III.1

Postopek 1

Ime postopka

Dostop končnega odjemalca do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi

Št. koraka

Korak

Opis koraka

Ustvarjalec informacij

Prejemnik informacij

Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)

1.1

Navedba ponudnika dostopa do podatkov

Končni odjemalci navedejo ponudnika dostopa do podatkov, odgovornega za njihova upoštevana merilna mesta.

Pristojni organ

Končni odjemalec

[ni relevantno]

1.2

Avtentikacija končnega odjemalca

Končni odjemalci se identificirajo ponudniku dostopa do podatkov.

Končni odjemalec

Ponudnik dostopa do podatkov

[ni relevantno]

1.3

Preverjanje poverilnic

Ponudnik dostopa do podatkov posreduje informacije o avtentikaciji ponudniku storitev upravljanja podatkov o identiteti.

Ponudnik dostopa do podatkov

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti

[ni relevantno]

1.4

Obveščanje končnega odjemalca o rezultatih preverjanja poverilnic

Ponudnik dostopa do podatkov sporoči rezultat potrjevanja in v primeru neveljavne zahteve zagotovi smiselne informacije.

Ponudnik dostopa do podatkov

Končni odjemalec

[ni relevantno]

1.5

Povezava končnega odjemalca z merilnim mestom

Končni odjemalec prejme identifikacijsko oznako merilne točke, za katero zahteva podatke.

Ponudnik dostopa do podatkov

Končni odjemalec

A – identifikacija merilnega mesta

1.6

Zahtevanje podatkov

Končni odjemalec navede zahtevane podatke.

Končni odjemalec

Ponudnik dostopa do podatkov

C – zahteva za meritvene podatke

1.7

Potrditev zahteve pri ponudniku dostopa do podatkov

Ponudnik dostopa do podatkov potrdi zahtevo za navedene meritvene podatke in v primeru neveljavne zahteve zagotovi smiselne informacije.

Ponudnik dostopa do podatkov

Končni odjemalec

D – zahteva za informacije o potrditvi

1.8

Posredovanje zahteve upravljavcu meritvenih podatkov v potrditev

Preverjanje, ali je navedba zahtevanih podatkov sprejemljiva z vidika časa, obsega, dostopnosti itd.

Ponudnik dostopa do podatkov

Upravljavec meritvenih podatkov

C – zahteva za meritvene podatke

1.9

Potrditev opredeljene zahteve pri upravljavcu meritvenih podatkov

Upravljavec meritvenih podatkov potrdi zahtevo za navedene odčitane podatke.

Upravljavec meritvenih podatkov

Ponudnik dostopa do podatkov

D – zahteva za informacije o potrditvi

1.10

Obveščanje končnega odjemalca o rezultatih potrjevanja

Če vnos ni veljaven, bi moral biti v smiselnem sporočilu naveden razlog.

Ponudnik dostopa do podatkov

Končni odjemalec

D – zahtevanje informacij o potrditvi

1.11

Obveščanje upravljavca meritvenih podatkov

Zahtevo za meritvene podatke je treba priglasiti, da se zagotovi zahtevani paket podatkov.

Ponudnik dostopa do podatkov

Upravljavec odčitanih podatkov

C – zahteva za meritvene podatke

1.12

Prenos podatkov

Končni odjemalci prejmejo zahtevane podatke brez nepotrebnega odlašanja.

Upravljavec meritvenih podatkov

Končni odjemalec

E – potrjeni pretekli podatki

Image 1

Diagram 1 – Postopek „dostop končnega odjemalca do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi“

Preglednica III.2

Postopek 2

Ime postopka

Dostop upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi

Št. koraka

Korak

Opis koraka

Ustvarjalec informacij

Prejemnik informacij

Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)

2.1

Identifikacija upravljavca dovoljenj

Končni odjemalci identificirajo upravljavca dovoljenj, odgovornega za njihova obravnavana merilna mesta.

Pristojni organ

Končni odjemalec

[ni relevantno]

2.2

Identifikacija upravičene stranke

Končni odjemalci identificirajo upravičeno stranko, kateri nameravajo dati na voljo podatke.

[ni relevantno]

Končni odjemalec

[ni relevantno]

2.3

Predhodna nastavitev podrobnosti dovoljenj

Navedba podatkov, ki jih potrebuje upravičena stranka. Neobvezni (vendar široko dostopni) načini navajanja potrebnih podatkov (na primer s klikom na gumb „deli moje podatke“), da končnemu odjemalcu ni treba opraviti zapletenih vnosov.

Upravičena stranka

Upravljavec dovoljenj

G – predhodna nastavitev informacij o dovoljenjih

2.4

Avtentikacija končnega odjemalca

Končni odjemalci se identificirajo upravljavcu dovoljenj.

Končni odjemalec

Upravljavec dovoljenj

[ni relevantno]

2.5

Preverjanje poverilnic

Upravljavec dovoljenj posreduje informacije o avtentikaciji ponudniku storitev upravljanja podatkov o identiteti.

Upravljavec dovoljenj

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti

[ni relevantno]

2.6

Obveščanje končnega odjemalca o rezultatih preverjanja poverilnic

Upravljavec dovoljenj sporoči rezultat potrjevanja in v primeru neveljavne zahteve zagotovi smiselne informacije.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

[ni relevantno]

2.7

Povezava končnega odjemalca z merilnim mestom

Končni odjemalec ugotovi identifikacijsko oznako merilne točke, za katero zahteva podatke.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

A – navedba merilnega mesta

2.8

Navedba atributov dovoljenja

Končni odjemalci navedejo podatke, ki jih nameravajo dati na voljo, in potrdijo svoje dovoljenje upravljavcu dovoljenj. Pri tem so lahko pomagajo tudi vnaprej določene zahteve za dovoljenje, ki jih upravičena stranka pošlje v koraku 2.3.

Končni odjemalec

Upravljavec dovoljenj

H – osnovne informacije o dovoljenju

2.9

Potrditev navedene zahteve za dovoljenje pri upravljavcu dovoljenj

Upravljavec dovoljenj potrdi navedeno zahtevo za dovoljenje in v primeru neveljavne zahteve zagotovi smiselne informacije.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

D – zahtevanje informacij o potrditvi

2.10

Posredovanje zahteve za dovoljenje upravljavcu meritvenih podatkov v potrditev

Po potrebi preverjanje, ali je navedba zahtevanih podatkov sprejemljiva z vidika časa, obsega, dostopnosti, pravic itd.

Upravljavec dovoljenj

Upravljavec meritvenih podatkov

H – osnovne informacije o dovoljenju

2.11

Potrditev navedene zahteve za dovoljenje pri upravljavcu meritvenih podatkov

Upravljavec meritvenih podatkov po potrebi potrdi navedeno zahtevo za dovoljenje.

Upravljavec meritvenih podatkov

Upravljavec dovoljenj

D – zahtevanje informacij o potrditvi

2.12

Obveščanje končnega odjemalca o rezultatu potrjevanja

Če vnos ni veljaven, bi moral biti v smiselnem sporočilu naveden razlog.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

D – zahtevanje informacij o potrditvi

2.13

Shranjevanje dovoljenja

Upravljavec dovoljenj shrani dovoljenje skupaj z edinstvenim identifikatorjem za sklicevanje in s časovnim žigom, ki označuje nastanek.

Upravljavec dovoljenj

Upravljavec dovoljenj

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

2.14

Obveščanje končnega odjemalca

Upravljavec dovoljenj obvesti končnega odjemalca, da je dovoljenje ustvarjeno.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

2.15

Obveščanje upravičene stranke

Upravljavec dovoljenj obvesti upravičeno stranko, da je dovoljenje ustvarjeno.

Upravljavec dovoljenj

Upravičena stranka

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

2.16

Obveščanje upravljavca meritvenih podatkov

Neobvezen korak. Upravljavec dovoljenj obvesti upravljavca meritvenih podatkov, da je dovoljenje ustvarjeno.

Upravljavec dovoljenj

Upravljavec meritvenih podatkov

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

2.17

Prenos že razpoložljivih podatkov

Podatki se od upravljavca meritvenih podatkov, kot je naveden v dovoljenju, prenesejo do upravičene stranke bodisi do zahtevane končne točke odčitavanja bodisi aktualnega časovnega žiga (v primerih, ko je zahtevana končna točka odčitavanja v prihodnosti).

Opomba: značilnosti za sprožitev prenosa tovrstnih podatkov se popišejo v tem koraku.

[ni relevantno]

[ni relevantno]

[ni relevantno]

2.18

Prenos podatkov, ki bodo na voljo v prihodnosti

Za intervale, ki trenutno niso na voljo, bodo pa na voljo v prihodnosti – vendar so zajeti tudi v dovoljenju – se ustrezni podatki prenesejo od upravljavca meritvenih podatkov z uporabo navedbe, določene z atributom „Časovni razpored prenosov“ informacijskega objekta, opisanega v preglednici IV.

Opomba: značilnosti za sprožitev prenosa tovrstnih podatkov se popišejo v tem koraku.

[ni relevantno]

[ni relevantno]

[ni relevantno]

2.19

Prenos podatkov

Podatki, ki se dejansko prenašajo do upravičene stranke.

Opomba: v tem koraku se popišejo komunikacijski pristop (na primer „prevzem preko REST API“, „pošiljanje preko komuniciranja s sporočili“), predpogoji in značilnosti dejanskega prenosa.

Upravljavec meritvenih podatkov

Upravičena stranka

F – potrjeni pretekli podatki z informacijami končnega odjemalca

Image 2

Diagram 2 – Postopek „dostop upravičene stranke do potrjenih preteklih merjenih podatkov in podatkov o porabi“

Preglednica III.3

Postopek 3

Ime postopka

Odpoved storitve s strani upravičene stranke

Št. koraka

Korak

Opis koraka

Ustvarjalec informacij

Prejemnik informacij

Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)

3.1

Sprožitev odpovedi dovoljenja

Upravičena stranka šteje storitev ali namen, na katerega se nanaša dovoljenje, za končanega.

Upravičena stranka

[ni relevantno]

3.2

Izvajanje nalog za konec veljavnosti dovoljenja

Upravičena stranka nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja ter v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 izvede vse naloge, potrebne za izpolnitev njenih s tem povezanih odgovornosti.

Upravičena stranka

[ni relevantno]

3.3

Obveščanje upravljavca dovoljenj

Upravičena stranka nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja obvesti upravljavca dovoljenj.

Upravičena stranka

Upravljavec dovoljenj

J – obvestilo o odpovedi storitve

3.4

Obveščanje končnega odjemalca

Upravljavec dovoljenj da na voljo informacije, da je končni odjemalec preklical dovoljenje.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

J – obvestilo o odpovedi storitve

3.5

Obveščanje upravljavca meritvenih podatkov

Upravljavec dovoljenj posreduje ustrezno obvestilo upravljavcu meritvenih podatkov.

Upravljavec dovoljenj

Upravljavec meritvenih podatkov

J – obvestilo o odpovedi storitve

3.6

Konec izmenjave podatkov

Upravljavec meritvenih podatkov ustavi prenos podatkov upravičeni stranki.

Upravljavec meritvenih podatkov

Upravičena stranka

J – obvestilo o odpovedi storitve

Image 3

Diagram 3 – Postopek „odpoved storitve s strani upravičene stranke“

Preglednica III.4

Postopek 4

Ime postopka

Preklic aktivnega dovoljenja s strani končnega odjemalca

Št. koraka

Korak

Opis koraka

Ustvarjalec informacij

Prejemnik informacij

Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)

4.1

Identifikacija upravljavca dovoljenj

Končni odjemalci identificirajo upravljavca dovoljenj, odgovornega za njihova obravnavana merilna mesta.

Pristojni organ

Končni odjemalec

[ni relevantno]

4.2

Avtentikacija končnega odjemalca

Končni odjemalci se identificirajo upravljavcu dovoljenj.

Končni odjemalec

Upravljavec dovoljenj

[ni relevantno]

4.3

Preverjanje poverilnic

Upravljavec dovoljenj posreduje informacije o avtentikaciji ponudniku storitev upravljanja podatkov o identiteti.

Upravljavec dovoljenj

Ponudnik storitev upravljanja podatkov o identiteti

[ni relevantno]

4.4

Obveščanje končnega odjemalca o rezultatih preverjanja poverilnic

Upravljavec dovoljenj sporoči rezultat potrjevanja in v primeru neveljavne zahteve zagotovijo smiselne informacije.

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

[ni relevantno]

4.5

Seznam dovoljenj

Upravljavec dovoljenj da končnemu odjemalcu na voljo seznam aktivnih in poteklih dovoljenj, ki jih je pred tem izdal

Upravljavec dovoljenj

Končni odjemalec

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

4.6

Sprožitev preklica dovoljenja (eksplicitno)

Končni odjemalec sporoči upravljavcu dovoljenj, katero dovoljenje se prekliče.

Končni odjemalec

Upravljavec dovoljenj

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

4.7

Prejem spremembe pravice do merilnega mesta (implicitno)

Iz zunanjih razlogov (na primer selitev) se razveljavi pravica končnega odjemalca do merilnega mesta. Upravljavec merilnih mest o teh dogodkih obvesti upravljavca meritvenih podatkov.

Upravljavec merilnih mest

Upravljavec meritvenih podatkov

[ni relevantno]

4.8

Obveščanje upravljavca dovoljenj

Upravljavec meritvenih podatkov obvesti upravljavca dovoljenj o potrebi po preklicu vseh dovoljenj za merilno mesto.

Upravljavec meritvenih podatkov

Upravljavec dovoljenj

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

4.9

Obveščanje upravljavca meritvenih podatkov

Upravljavec dovoljenj obvesti upravljavca meritvenih podatkov o preklicu.

Upravljavec dovoljenj

Upravljavec meritvenih podatkov

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

4.10

Konec izmenjave podatkov

Upravljavec meritvenih podatkov ne sme več prenašati podatkov, ki spadajo v obseg preklicanega dovoljenja.

Upravljavec meritvenih podatkov

[ni relevantno]

[ni relevantno]

4.11

Obveščanje upravičene stranke

Upravljavec dovoljenj mora zadevno upravičeno stranko obvestiti nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja.

Upravljavec dovoljenj

Upravičena stranka

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

4.12

Izvajanje nalog za konec veljavnosti dovoljenja

Upravičena stranka nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja ter v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 izvede vse naloge, potrebne za izpolnitev njenih s tem povezanih odgovornosti.

Upravičena stranka

[ni relevantno]

[ni relevantno]

4.13

Obveščanje končnega odjemalca

Upravljavec dovoljenj da končnemu odjemalcu na voljo informacije, da je bilo dovoljenje preklicano.

Upravljavec dovoljenj

Odjemalec

I – informacije o ustvarjenem dovoljenju

Image 4

Diagram 4 – Postopek „preklic aktivnega dovoljenja s strani končnega odjemalca“

Preglednica III.5

Postopek 5

Ime postopka

Aktiviranje toka podatkov v skoraj realnem času iz naprednega števca ali sistema naprednega merjenja (po potrebi)

Št. koraka

Korak

Opis koraka

Ustvarjalec informacij

Prejemnik informacij

Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)

5.1

Identifikacija upravljavca števca

Končni odjemalec prejme kontaktne podatke odgovornega akterja za aktiviranje toka podatkov.

Pristojni organ

Končni odjemalec

[ni relevantno]

5.2

Končni odjemalec zahteva vklop toka podatkov v skoraj realnem času

Končni odjemalec pošlje upravljavcu števca potrebne informacije, da zagotovi dostopnost toka podatkov.

Končni odjemalec

Upravljavec števca

M – zahteva za aktiviranje toka podatkov

5.3

Zagotovitev poverilnic za števec

Upravljavec števca pošlje končnemu odjemalcu vse informacije, potrebne za uporabo in/ali dešifriranje podatkov, ki izvirajo iz števca.

Upravljavec števca

Končni odjemalec

N – potrditev aktiviranja toka podatkov

Image 5

Diagram 5 – Postopek „aktiviranje toka podatkov v skoraj realnem času z naprednega števca ali sistema naprednega merjenja“

Preglednica III.6

Postopek 6

Ime postopka

Odčitavanje podatkov v skoraj realnem času z naprednega števca ali iz sistema naprednega merjenja

Št. koraka

Korak

Opis koraka

Ustvarjalec informacij

Prejemnik informacij

Izmenjane informacije (identifikacijske oznake)

6.1

Priključitev sistema podatkov o porabi v skoraj realnem času na števec

Končni odjemalec po potrebi poveže sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času z vmesnikom v skoraj realnem času in zagotovi poverilnice ali potrdila, kot je določeno z nacionalnimi postopki.

Končni odjemalec

[ni relevantno]

[ni relevantno]

6.2

Prenos podatkov preko vmesnika v skoraj v realnem času

Pošiljanje ali sprejem podatkov preko (lokalnega ali oddaljenega) podatkovnega vmesnika števca, ki deluje v skoraj realnem času.

Napredni števec ali sistem naprednega merjenja

Sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času

O – neobdelani podatki števca

6.3

Razlaga podatkov

Sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času obdeluje podatke, prejete v prejšnjem koraku. Po potrebi dešifrira podatke s šifro, ki jo je v koraku 5.3 zagotovil upravljavec števca. Priporočljivo je, da so na koncu koraka 6.3 atributi informacijskega objekta P na voljo v obliki, ki jo je mogoče preprosto uporabiti v nadaljnjih postopkih. Pri popisu tega koraka ne zadošča sklicevanje na standard – opisi vseh potrebnih korakov morajo biti izčrpni.

Opomba: nadaljnja uporaba, obdelava ali prenos podatkov števca, ki jih je mogoče obdelati, ni del tega referenčnega modela.

Sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času

Sistem podatkov o porabi v skoraj realnem času

P – podatki števca, ki jih je mogoče obdelati

Image 6

Diagram 6 – Postopek „odčitavanje podatkov v skoraj realnem času z naprednega števca ali sistema naprednega merjenja“

Preglednica IV

Izmenjani informacijski objekti

Izmenjane informacije, identifikacijska oznaka

Ime informacij

Opis izmenjanih informacij

A

Identifikacija merilnega mesta

Identifikator merilnega mesta

Edinstveni identifikator za merilno mesto znotraj identifikacijskega območja števca upravljavca meritvenih podatkov.

B

Specifikacija meritvenih podatkov

Časovni žig začetka odčitavanja

Začetek časovnega intervala, ki ga zajema paket podatkov.

Časovni žig konca odčitavanja

Konec časovnega intervala, ki ga zajema paket podatkov.

Smer

Smer toka, ki se meri na merilnem mestu. To je lahko samo proizvodnja ali poraba ali kombinacija obojega.

Energetski proizvod

Energetski proizvod, ki se meri na merilnem mestu (na primer delovna energija, jalova energija).

C

Zahteva za meritvene podatke

Identifikator merilnega mesta

Edinstveni identifikator za merilno mesto znotraj identifikacijskega območja števca upravljavca meritvenih podatkov.

Specifikacija meritvenih podatkov

Informacijski objekt B – specifikacija meritvenih podatkov

D

Zahtevanje informacij o potrditvi

Rezultat potrjevanja

Informacije o rezultatu koraka potrjevanja.

E

Potrjeni pretekli podatki

Metainformacije

Identifikator merilnega mesta

Edinstveni identifikator za merilno mesto znotraj identifikacijskega območja števca upravljavca meritvenih podatkov.

Časovni žig nastanka

Časovni žig nastanka paketa podatkov.

Energetski proizvod

Energetski proizvod, ki se meri na merilnem mestu (na primer delovna energija, jalova energija).

Časovni žig začetka odčitavanja

Časovni žig začetka časovne vrste.

Časovni žig konca odčitavanja

Časovni žig konca časovne vrste.

Merska enota

Merska enota, v kateri so navedene količine v polju „Količina“.

Informacije o časovni vrsti (enkrat na interval odčitavanja)

Časovni žig začetka

Časovni žig začetka intervala.

Časovni žig konca

Časovni žig konca intervala.

Smer

Smer toka, ki se meri na merilnem mestu. To je lahko proizvodnja ali poraba ali kombinacija obojega.

Kakovost odčitavanja

Navedba kakovosti intervalnega odčitka (na primer na podlagi dejstva, da je vrednost izmerjena ali ocenjena).

Količina

Porabljena ali ustvarjena količina.

F

Potrjeni pretekli podatki z informacijami končnega odjemalca

Potrjeni pretekli podatki

Informacijski objekt E – potrjeni pretekli podatki

Končni odjemalec

Informacije, ki upravičeni stranki omogočajo morebitno preverjanje, ali je prejela podatke za ustreznega končnega odjemalca.

G

Predhodna nastavitev informacij o dovoljenjih

Upravičena stranka

Upravičena stranka, za katero je izdano dovoljenje.

Identifikator merilnega mesta

Neobvezno. Edinstveni identifikator za merilno mesto znotraj identifikacijskega območja števca upravljavca meritvenih podatkov.

Specifikacija meritvenih podatkov

Informacijski objekt B – specifikacija meritvenih podatkov

Namen

Določeni, izrecni in zakoniti namen, za katerega namerava upravičena stranka obdelovati podatke. Za neosebne podatke je to neobvezno.

Časovni razpored prenosov

Za prihodnje podatke, ki jih zajema dovoljenje, vendar niso na voljo ob izdaji dovoljenja, je treba po potrebi navesti periodičnost, tj. kdaj in kako pogosto bodo paketi podatkov dani na voljo.

Časovni žig omejitve dovoljenja

Časovni žig, ki označuje, do kdaj mora upravičena stranka izbrisati prejete podatke, tudi če namen obdelave do takrat ni izpolnjen.

H

Osnovne informacije o dovoljenju

Končni odjemalec

Končni odjemalec, ki je izdal dovoljenje.

Upravičena stranka

Upravičena stranka, za katero je izdano dovoljenje.

Zahteva za meritvene podatke

Informacijski objekt C – zahteva za meritvene podatke

Namen

Določeni, izrecni in zakoniti namen, za katerega se podatki obdelujejo. Za neosebne podatke je to neobvezno.

Časovni razpored prenosov

Za prihodnje podatke, ki jih zajema dovoljenje, vendar niso na voljo ob izdaji dovoljenja, je treba po potrebi navesti periodičnost, tj. kdaj in kako pogosto bodo paketi podatkov dani na voljo (na primer, v scenarijih izmenjave podatkov, kjer se podatki pošiljajo brez zahteve in ne zahtevajo).

Najdaljše možno trajanje dovoljenja

Časovni žig, ki označuje, od kdaj mora upravičena stranka šteti dovoljenje za poteklo ali preklicano, tudi če namen obdelave do takrat ni izpolnjen.

I

Informacije o ustvarjenem dovoljenju

Identifikator dovoljenja

Edinstveni identifikator dovoljenja.

Časovni žig nastanka

Časovni žig nastanka, s katerim je upravljavec dovoljenj opremil dovoljenje.

Osnovne informacije o dovoljenju

Informacijski objekt H – informacije o dovoljenju

J

Obvestilo o odpovedi storitve

Identifikator dovoljenja

Edinstveni identifikator dovoljenja, ki se nanaša na informacijski objekt I – informacije o ustvarjenem dovoljenju.

Časovni žig odpovedi

Časovni žig, ki označuje datum, od katerega upravičena stranka storitev šteje za končano.

K

Podrobne informacije o navedenem dovoljenju

Podrobnosti o dovoljenju

Atributi dovoljenja, kot so opisani v I – informacije o ustvarjenem dovoljenju.

Razlog za potek veljavnosti dovoljenja

Če dovoljenje ni več aktivno, razlog, zakaj upravljavec dovoljenj šteje, da je dovoljenju potekla veljavnost. To je lahko na primer izpolnjevanje namena, časovni žig doseženega konca veljavnosti dovoljenja, preklic končnega odjemalca ali odpoved s strani upravičene stranke.

Časovni žig poteka veljavnosti dovoljenja

Če dovoljenje ni več aktivno, časovni žig, ki označuje, kdaj upravljavec dovoljenj šteje, da je dovoljenju potekla veljavnost.

L

Obvestilo o preklicu s strani upravljavca dovoljenj

Identifikator dovoljenja

Edinstveni identifikator dovoljenja, ki se nanaša na informacijski objekt I – informacije o ustvarjenem dovoljenju.

Časovni žig konca veljavnosti dovoljenja

Časovni žig, ki označuje, kdaj bi se moral preklic šteti za aktivnega.

M

Zahteva za aktiviranje toka podatkov

Identifikator števca

Identifikator za merilno napravo ali merilno mesto, ki ga zahteva upravljavec števca za identifikacijo ustreznega števca.

Druge zahtevane informacije

Seznam vseh drugih atributov, ki jih upravljavec števca potrebuje za omogočanje toka podatkov.

N

Potrditev aktiviranja toka podatkov

Fizična povezljivost

Informacije o fizičnem vmesniku števca in o tem, kako priključiti zunanje naprave.

Šifra

Obvezna, če je potrebna za dešifriranje toka informacij.

Poverilnice

Obvezne, če so potrebne za dostop do vmesnika naprednega števca.

Druge zahtevane informacije

Seznam vseh drugih atributov, ki jih upravljavec števca potrebuje za omogočanje toka podatkov in njegovo semantično razlago.

O

Neobdelani podatki števca

Paket podatkov

Seznam atributov v prejetih neobdelanih podatkih. Če je tukaj v popisih nacionalnih praks naveden sklic na standard, mora biti ta standard javnosti na voljo v enostavno dostopni obliki ali brezplačno. V nasprotnem primeru je treba navesti in popisati vse elemente zadevnega paketa podatkov.

P

Podatki števca, ki jih je mogoče obdelati

(opisani atributi so minimalni – lahko se zagotovijo in dokumentirajo tudi drugi podatki, če so na voljo v nacionalnih okoljih)

Časovni žig podatkov števca

Čas zajema podatkov, kot ga šteje napredni števec ali sistem naprednega merjenja.

Vrednost prejete delovne moči

Takojšnja pozitivna delovna moč P+ (v W)

Merska enota za prejeto delovno moč

Vrednost oddane delovne moči

Trenutna negativna delovna moč P– (v W)

Merska enota za oddano delovno moč

Prejeta delovna energija A+

Pozitivna delovna energija A+ (v Wh)

Merska enota za prejeto delovno energijo A+

Oddana delovna energija

Negativna delovna energija A– (v Wh)

Merska enota za oddano delovno energijo


(1)  CEN/CLC/ETSI/TR 50572:2011 – „Funkcionalna referenčna arhitektura za komunikacije v sistemih naprednega merjenja“, ki jo je pripravila koordinacijska skupina CEN/CLC/ETSI za napredne števce.

(2)  Modeliranje in zapis poslovnih procesov 2.0: https://www.omg.org/spec/BPMN/2.0.2/PDF.


15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/41


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1163

z dne 14. junija 2023

o dovoljenju za L-lizin monohidroklorid in L-lizin sulfat, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927, kot krmna dodatka za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za L-lizin monohidroklorid in L-lizin sulfat, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za L-lizin monohidroklorid in L-lizin sulfat, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927, kot krmna dodatka za vse živalske vrste ter njuno uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in v funkcionalno skupino „aminokisline, njihove soli in analogi“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 27. septembra 2022 (2) ugotovila, da L-lizin monohidroklorid in L-lizin sulfat, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927, kadar se uporabljata pod predlaganimi pogoji uporabe, nimata škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje.

(5)

Agencija je ugotovila, da je izpostavljenost L-lizin monohidrokloridu in L-lizin sulfatu, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927, z vdihavanjem zelo verjetna in da zaradi pomanjkanja podatkov ne more ugotoviti, ali sta oba dodatka lahko dražilna za kožo in oči ali če lahko povzročata preobčutljivost kože.

(6)

Agencija je ugotovila, da sta dodatka lahko učinkovita pri vseh živalskih vrstah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(7)

Ocena L-lizin monohidroklorida in L-lizin sulfata, ki ju proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo teh snovi, kot sta opredeljeni v Prilogi k tej uredbi. Poleg tega Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje uporabnikov dodatkov.

(8)

Glede na mnenje Agencije bi morala oznaka dodatkov in premiksov ozaveščati o tem, da bi bilo pri dodajanju L-lizina, zlasti prek vode za pitje, treba upoštevati vse esencialne in pogojno esencialne aminokisline, da se prepreči neravnotežje. Poleg tega Komisija meni, da bi bilo treba določiti mejno vrednost za L-lizin sulfat zaradi morebitnih škodljivih učinkov intrinzične visoke vsebnosti sulfata v dodatku. Raven 10 000 mg/kg popolne krmne mešanice se je štela za varno v skladu z mnenjem Agencije z dne 16. junija 2015 (3), izdanim za drug L-lizin sulfat.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Snovi iz Priloge, ki spadata v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „aminokisline, njihove soli in analogi“, se dovolita kot krmna dodatka v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. junija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2022;20(10):7613.

(3)  EFSA Journal 2015;13(7):4155


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: aminokisline, njihove soli in analogi

3c322IV

L-lizin monohidroklorid

Sestava dodatka

L-lizin monohidroklorid z najnižjo vsebnostjo L-lizina 78,8 % na osnovi suhe snovi in najvišjo vsebnostjo vlage 1 %

v trdni obliki

vse vrste

 

 

1.

Pri označevanju dodatka se navede vsebnost lizina.

2.

Dodatek se lahko uporablja v vodi za pitje.

3.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa se navedejo pogoji skladiščenja, obstojnost pri toplotni obdelavi in obstojnost v vodi za pitje.

4.

Pri označevanju dodatka in premiksa se navede: „Pri dodajanju L-lizin monohidroklorida, zlasti prek vode za pitje, je treba upoštevati vse esencialne in pogojno esencialne aminokisline, da se prepreči neravnotežje.“

5.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo za dihala, oči in kožo.

6. julij 2033

Lastnosti aktivne snovi

L-lizin monohidroklorid, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 17927

Kemijska formula: C6H14N2O2

Št. CAS: 657-27-2

Analizna metoda  (1)

Za določanje L-lizin monohidroklorida v krmnem dodatku: monografija o L-lizin monohidrokloridu iz Food Chemical Codex.

Za določanje količine lizina v krmnih dodatkih in premiksih (ki vsebujejo več kot 10 % lizina): –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS/FLD) – EN ISO 17180.

Za določanje količine lizina v premiksih in sestavljenih krmnih mešanicah: –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS), Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 (Priloga III, F).

Za določanje količine lizina v vodi: –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS/FLD) ali –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS).


Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: aminokisline, njihove soli in analogi

3c329

L-lizin sulfat

Sestava dodatka

L-lizin sulfat z najnižjo vsebnostjo L-lizina 55 % na osnovi suhe snovi in najvišjo vsebnostjo:

4 % vlage;

26,5 % sulfata;

0,8 % prostih aminokislin, razen lizina

v trdni obliki

vse vrste

10 000

1.

Pri označevanju dodatka se navede vsebnost lizina.

2.

Dodatek se lahko uporablja v vodi za pitje.

3.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa se navedejo pogoji skladiščenja, obstojnost pri toplotni obdelavi in obstojnost v vodi za pitje.

4.

Pri označevanju dodatka in premiksa se navede: „Pri dodajanju L-lizin sulfata, zlasti prek vode za pitje, je treba upoštevati vse esencialne in pogojno esencialne aminokisline, da se prepreči neravnotežje.“

5.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo za dihala, oči in kožo.

6. julij 2033

Lastnosti aktivne snovi

L-lizin sulfat, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC

17927

Kemijska formula: C12H28N4O4-O4S

Št. CAS: 60343-69-3

Analizna metoda  (2)

Za določanje sulfata v krmnem dodatku (L-lizin sulfata): monografija Evropske farmakopeje 20301.

Za določanje količine lizina v krmnih dodatkih in premiksih (ki vsebujejo več kot 10 % lizina): –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS/FLD) – EN ISO 17180.

Za določanje količine lizina v premiksih in sestavljenih krmnih mešanicah: –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS), Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 (Priloga III, F).

Za določanje količine lizina v vodi: –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS/FLD) ali –ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS).


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://joint-research-centre.ec.europa.eu/eurl-fa-eurl-feed-additives/eurl-fa-authorisation/eurl-fa-evaluation-reports_en.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://joint-research-centre.ec.europa.eu/eurl-fa-eurl-feed-additives/eurl-fa-authorisation/eurl-fa-evaluation-reports_en.


SKLEPI

15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/47


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2023/1164

z dne 13. junija 2023

o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (*1) (EULEX KOSOVO) (EULEX KOSOVO/1/2023)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38, tretji odstavek,Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO) (1) in zlasti člena 12(2) Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 12(2) Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev z namenom političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

Svet je 5. junija 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/1095 (2) o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP in podaljšanju mandata misije EULEX KOSOVO do 14. junija 2025.

(3)

Svet je 10. maja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/734 (3), s katerim je mandat Larsa-Gunnarja WIGEMARKA kot vodje misije EULEX KOSOVO podaljšal za obdobje od 15. junija 2022 do 14. junija 2023.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se Larsu-Gunnarju WIGEMARKU podaljša mandat vodje misije EULEX KOSOVO do 25. junija 2023, ter da se Giovanni Pietro BARBANO imenuje za vodjo misije EULEX KOSOVO za obdobje od 26. junija 2023 do 14. junija 2025 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Mandat Larsa-Gunnarja WIGEMARKA kot vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) se podaljša za obdobje od 15. junija 2023 do 25. junija 2023.

Člen 2

Giovanni Pietro BARBANO se imenuje za vodjo misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) za obdobje od 26. junija 2023 do 14. junija 2025.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 13. junija 2023

Za Politični in varnostni odbor

predsednica

D. PRONK


(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(1)  UL L 42, 16.2.2008, str. 92.

(2)  Sklep Sveta (SZVP) 2023/1095 z dne 5. junija 2023 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, EULEX KOSOVO (UL L 146, 6.6.2023, str. 22).

(3)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2022/734 z dne 10. maja 2022 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) (UL L 136, 13.5.2022, str. 104).


Popravki

15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/49


Popravek Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje

( Uradni list Evropske unije L 231 z dne 30. junija 2021 )

Stran135, člen 49, odstavek 4:

besedilo:

„4.

Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg pravočasno obvesti o izbranem skupnem vzorcu, da lahko ti organi načeloma izvedejo revizije operacij do 1. septembra po koncu vsakega obračunskega leta.“

se glasi:

„4.

Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg načeloma do 1. septembra, po koncu vsakega obračunskega leta, pravočasno obvesti o izbranem skupnem vzorcu, da lahko ti organi izvedejo revizije operacij.“.

15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/50


Popravek Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO)

( Uradni list Evropske unije L 42 z dne 16. februarja 2008 )

1.

Naslov na strani z vsebino in naslov na strani 92:

besedilo:

„o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO)“

se glasi:

„o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, EULEX KOSOVO“.

2.

Stran 93, člen 1:

besedilo:

„1.   EU ustanavlja misijo Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem, ‚EULEX KOSOVO‘.“

se glasi:

„1.   EU ustanavlja misijo Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, EULEX KOSOVO (v nadaljnjem besedilu: EULEX KOSOVO).“.

3.

Stran 94, člen 5:

besedilo:

„1.   Odločitev o začetku EULEX KOSOVO sprejme Svet ob odobritvi OPLAN. Operativni del EULEX KOSOVO začne delovati ob prenosu pristojnosti z misije Združenih narodov na Kosovem, UNMIK“.“

se glasi:

„1.   Odločitev o začetku EULEX KOSOVO sprejme Svet ob odobritvi OPLAN. Operativni del EULEX KOSOVO začne delovati ob prenosu pristojnosti z misije Združenih narodov na Kosovu, UNMIK“.


15.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/51


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/860 z dne 25. aprila 2023 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 glede preglednosti, izjave o upravljanju, usklajevalnega organa, certifikacijskega organa ter nekaterih določb za EKJS in EKSRP

( Uradni list Evropske unije L 111 z dne 26. aprila 2023 )

Stran 28, Priloga, popravek Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/128 v naslovu Priloge VIII:

besedilo:

INFORMACIJE ZA NAMENE PREGLEDNOSTI V SKLADU S ČLENOM 58

se glasi:

INFORMACIJE ZA NAMENE PREGLEDNOSTI V SKLADU S ČLENOM 584 “.

Stran 28, Priloga, popravek Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/128 v sprotni opombi 3 v Prilogi VIII:

besedilo:

3

Informacije o datumu konca vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, vrst intervencij za razvoj podeželja v zvezi z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, in slabostmi, značilnimi za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 niso relevantne, ker so navedeni ukrepi in vrste intervencijskih postopkov vsakoletni.

Za objavo naslednjih informacij:

(a)

nastali odhodki in plačila za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto 2022 in prej;

(b)

za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, do 31. decembra 2022;

(c)

za sheme pomoči iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), in člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 in do konca navedenih shem pomoči; in

(d)

plačila, ki jih je plačilna agencija izvršila v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013;

v tej preglednici se objavijo samo informacije iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013, drugi stolpci pa se pustijo prazni ali se označijo z ‚ni relevantno‘“

se glasi:

3

Informacije o datumu konca vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, vrst intervencij za razvoj podeželja v zvezi z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, in slabostmi, značilnimi za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 niso relevantne, ker so navedeni ukrepi in vrste intervencijskih postopkov vsakoletni.

4

Za objavo naslednjih informacij:

(a)

nastali odhodki in plačila za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto 2022 in prej;

(b)

za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, do 31. decembra 2022;

(c)

za sheme pomoči iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), in člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 in do konca navedenih shem pomoči; in

(d)

plačila, ki jih je plačilna agencija izvršila v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013;

v tej preglednici se objavijo samo informacije iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013, drugi stolpci pa se pustijo prazni ali se označijo z ‚ni relevantno‘“.

Stran 37, Priloga, popravek Priloge IX k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/128 v oddelku „ukrepi iz naslova III, poglavje I, Uredbe (EU) št. 1305/2013“, točka VI.5, peta vrstica, tretji stolpec tabele:

besedilo:

„Ta ukrep je namenjen izboljšanju gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, izboljšanju učinkovitosti sektorjev trženja in predelave kmetijskih proizvodov, zagotovitvi infrastrukture, potrebne za razvoj kmetijstva in gozdarstva, ter podpiranju naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev.“

se glasi:

„Namen tega ukrepa je zagotoviti pomoč kmetom pri preprečevanju naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov ali obnovi prizadetega potenciala kmetijske proizvodnje po uradni potrditvi pristojnih javnih organov držav članic, da se v primeru takšnih razmer kmetijam pomagata zagotoviti sposobnost preživetja in konkurenčnost.“.