(1)

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Uredba (EU) 2015/847 je bila sprejeta, da bi bilo zagotovljeno, da bi se po vsej Uniji enotno uporabljale zahteve Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za ponudnike storitev elektronskega prenosa in zlasti obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila. Najnovejše spremembe, uvedene junija 2019 v standardih FATF o novih tehnologijah, katerih namen je urejanje virtualnih sredstev in ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, določajo nove in podobne obveznosti za ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, da bi se olajšala sledljivost prenosov virtualnih sredstev. V skladu s temi spremembami morajo ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi prenosom virtualnih sredstev priložiti informacije o originatorjih in upravičencih teh prenosov. Od ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi se prav tako zahteva, da morajo te informacije pridobiti, hraniti in jih izmenjati z nasprotno stranko na drugi strani prenosa virtualnih sredstev ter jih na zahtevo dati na voljo pristojnim organom.

(3)

Glede na to, da se Uredba (EU) 2015/847 trenutno uporablja samo za prenose sredstev, to je za bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), je primerno razširiti področje uporabe Uredbe (EU) 2015/847 tako, da bo zajemalo tudi prenose virtualnih sredstev.

(4)

Tokovi nezakonitega denarja prek prenosov sredstev in virtualnih sredstev lahko škodujejo integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg Unije in mednarodni razvoj. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in oseb, ki jim pri tem pomagajo, da bi prikrili izvor premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ali prenesli sredstva ali virtualna sredstva za kriminalne dejavnosti ali teroristične namene, bi lahko resno ogrozila trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov sredstev in virtualnih sredstev ter zaupanje v finančni sistem kot celoto.

(5)

Brez sprejetja določenih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije je verjetno, da bi vpleteni v pranje denarja in tisti, ki financirajo terorizem, izkoriščali prost pretok kapitala znotraj enotnega finančnega območja Unije za lažje izvajanje svojih kriminalnih dejavnosti. Cilj mednarodnega sodelovanja v okviru FATF in globalnega izvajanja njenih priporočil je preprečiti pranje denarja in financiranje terorizma med prenosi sredstev ali virtualnih sredstev.

(6)

Zaradi obsega ukrepanja, ki naj bi bilo izvedeno, bi Unija morala zagotoviti, da se bodo Mednarodni standardi za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenju orožja, ki jih je FATF sprejela 16. februarja 2012 in nato revidirala 21. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: revidirana priporočila FATF), še posebej pa Priporočilo 15 FATF o novih tehnologijah, Priporočilo 16 FATF o elektronskih prenosih in revidirane pojasnjevalne opombe o teh priporočilih enotno uporabljali po vsej Uniji ter da se zlasti prepreči diskriminacija ali odstopanje med nacionalnimi plačili ali prenosi virtualnih sredstev znotraj države članice na eni strani in čezmejnimi plačili ali prenosi virtualnih sredstev med državami članicami na drugi strani. Neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev in virtualnih sredstev bi lahko imelo precejšen vpliv na nemoteno delovanje plačilnih sistemov in storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi na ravni Unije in bi zato lahko škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

(7)

Za spodbujanje usklajenega pristopa na mednarodni ravni in za povečanje učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morali pri nadaljnjem ukrepanju Unije upoštevati razvoj na mednarodni ravni, zlasti revidirana priporočila FATF.

(8)

Virtualna sredstva so zaradi svojega globalnega dosega, hitrosti, s katero je mogoče izvesti transakcije, in možnosti za anonimnost, ki jo ponuja njihov prenos, še toliko bolj dovzetna za kriminalno zlorabo, tudi v čezmejnih primerih. Za učinkovito obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz zlorabe virtualnih sredstev za namene pranja denarja in financiranje terorizma, bi morala Unija spodbujati uporabo s to uredbo določenih standardov na globalni ravni in tudi razvoj mednarodne in medjurisdikcijske razsežnosti regulativnega in nadzornega okvira za prenose virtualnih sredstev v povezavi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(9)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je zaradi svoje spremembe, ki je bila določena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta (8), uvedla opredelitev virtualnih valut in priznanih ponudnikov, ki opravljajo storitve menjave med virtualnimi valutami in fiat valutami, ter ponudnikov skrbniških denarnic med subjekti, za katere veljajo zahteve na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi prava Unije. Mednarodni dogodki v zadnjem času, zlasti v okviru FATF, zdaj kažejo, da je treba urediti dodatne kategorije ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki še niso zajete, in razširiti sedanjo opredelitev virtualne valute.

(10)

Opredelitev kriptosredstev v Uredbi (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ustreza opredelitvi virtualnih sredstev iz posodobljenih priporočil FATF, seznam storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih zajema navedena uredba, pa vključuje tudi ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki jih je kot take opredelila FATF in za katere se šteje, da bodo verjetno predmet pomislekov glede pranja denarja in financiranja terorizma. Za zagotovitev koherentnosti prava Unije na tem področju bi bilo treba v tej uredbi uporabljati isto opredelitev kriptosredstev, storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi kot v Uredbi (EU) 2023/1114.

(11)

Izvajanje in izvrševanje te uredbe je pomemben in učinkovit način preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima.

(12)

Namen te uredbe ni nalaganje nepotrebnih bremen ali stroškov ponudnikom plačilnih storitev, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali osebam, ki uporabljajo njihove storitve. S tega vidika bi moral biti preventivni pristop usmerjen in sorazmeren in bi se moral v celoti skladati s prostim pretokom kapitala, ki je zagotovljen po vsej Uniji.

(13)

V revidirani strategiji Unije za boj proti financiranju terorizma z dne 17. julija 2008 (v nadaljnjem besedilu: revidirana strategija) je zapisano, da se je treba še naprej truditi, da se preprečuje financiranje terorizma in nadzoruje, kako osumljeni teroristi uporabljajo svoja finančna sredstva. Priznano je, da si FATF neprestano prizadeva za izboljšanje svojih priporočil in deluje v smeri enotnega razumevanja, kako bi jih bilo treba izvesti. V revidirani strategiji je navedeno, da se izvajanje revidiranih priporočil FATF s strani vseh članov FATF in vseh članov regionalnih teles s podobnimi nalogami, kot ji ima FATF, redno ocenjuje ter da je zato pomemben skupen pristop držav članic k izvajanju.

(14)

Poleg tega je bilo v Sporočilu Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma opredeljenih šest prednostnih področij za nujne ukrepe za izboljšanje ureditve Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z vzpostavitvijo skladnega regulativnega okvira za navedeno ureditev v Uniji, da se zagotovijo podrobnejša in bolj usklajena pravila, zlasti za obravnavanje posledic tehnoloških inovacij in razvoja mednarodnih standardov ter preprečevanje različnega izvajanja obstoječih pravil. Delo na mednarodni ravni kaže, da je treba razširiti krog sektorjev ali subjektov, za katere velja navedena ureditev, in oceniti, kako bi se morala uporabljati za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki do zdaj niso bili zajeti.

(15)

Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, katerih namen je zamrznitev sredstev in ekonomskih virov določenih oseb, skupin in subjektov, vključno z uredbami Sveta (ES) št. 2580/2001 (10), (ES) št. 881/2002 (11) in (EU) št. 356/2010 (12). Za dosego enakega cilja so bili sprejeti tudi ukrepi, katerih namen je zaščita finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in ekonomskih virov v teroristične namene. Direktiva (EU) 2015/849 vsebuje številne tovrstne ukrepe. Vendar ti ukrepi teroristom ali drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov za prenašanje njihovih sredstev.

(16)

Sledljivost prenosov sredstev in kriptosredstev je lahko še zlasti pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju pranja denarja ter financiranja terorizma, kot tudi pri izvajanju omejevalnih ukrepov, zlasti ukrepov, naloženih z uredbami (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010. Za zagotovitev prenosa informacij po vsej plačilni verigi ali verigi prenosov kriptosredstev je zato primerno določiti sistem, ki ponudnikom plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenosu sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pa obveznost, da prenosu kriptosredstev priložijo informacije o originatorju in upravičencu.

(17)

Nekateri prenosi kriptosredstev vključujejo posebne dejavnike visokega tveganja za pranje denarja, financiranje terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, zlasti prenosi, povezani s produkti, transakcijami ali tehnologijami, zasnovanimi za povečanje anonimnosti, vključno z zasebnimi denarnicami, mikserji ali tamblerji. Za zagotovitev sledljivosti takšnih prenosov bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (EBA), pojasniti zlasti, kako naj ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo dejavnike tveganja, navedene v Prilogi III k Direktivi (EU) 2015/849, tudi pri izvajanju transakcij z neunijskimi subjekti, ki niso regulirani, niso registrirani ali nimajo dovoljenja v nobeni tretji državi, ali z naslovi brez gostitelja. Kadar bi bili ugotovljeni primeri večjega tveganja, bi moral EBA izdati smernice in v njih opredeliti ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, o katerih bi morali pooblaščeni subjekti razmisliti za ublažitev teh tveganj, vključno s sprejetjem ustreznih postopkov, kakršna je uporaba analitičnih orodij tehnologije razpršene evidence, za odkrivanje izvora ali cilja kriptosredstev.

(18)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalne omejevalne ukrepe in omejevalne ukrepe Unije, naložene z uredbami na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot so uredbe (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010 ter uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 (14), (EU) 2016/1686 (15) in (EU) 2017/1509 (16), ki lahko ponudnikom plačilnih storitev plačnikov in prejemnikov plačil, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorjev in upravičencev, ponudnikom posredniških plačilnih storitev in tudi ponudnikom posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi naložijo sprejetje ustreznih ukrepov za zamrznitev nekaterih sredstev in kriptosredstev ali upoštevanje posebnih omejitev v zvezi z določenimi prenosi sredstev ali kriptosredstev. Ponudniki plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali imeti vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole za zagotovitev izvajanja teh omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi preverjanja, ali so zadevne osebe uvrščene na seznam Unije in nacionalne sezname. EBA bi moral izdati smernice, ki bodo opredeljevale te notranje politike, postopke in kontrole. Zahteve iz te uredbe glede notranjih politik, postopkov in kontrol v zvezi z omejevalnimi ukrepi naj bi bile v bližnji prihodnosti razveljavljene z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(19)

Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala potekati popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Strogo bi morala biti prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov v komercialne namene. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Pri uporabi te uredbe se zahteva, da je prenos osebnih podatkov v tretjo državo izveden v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679. Pomembno je, da se ponudnikom plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki delujejo v več jurisdikcijah in imajo podružnice ali hčerinske družbe izven Unije, ne bi preprečevalo prenosa podatkov o sumljivih transakcijah znotraj iste organizacije, pod pogojem da uporabljajo ustrezna varovala. Poleg tega bi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca, ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila ter ponudniki posredniških plačilnih storitev in ponudniki posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi morali imeti vzpostavljene ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključno izgubo, spreminjanjem ali nepooblaščenim razkritjem oziroma dostopom.

(20)

Osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in delujejo v okviru pogodbe s ponudnikom plačilnih storitev, ter osebe, ki ponudnikom plačilnih storitev zagotavljajo le sisteme sporočil, druge podporne sisteme za posredovanje sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave, ne bi smele spadati v področje uporabe te uredbe.

(21)

Osebe, ki zgolj nudijo pomožno infrastrukturo, kot so ponudniki internetnih omrežnih in infrastrukturnih storitev, ponudniki storitev v oblaku ali razvijalci programske opreme, s katero lahko drug subjekt opravlja storitve prenosa kriptosredstev, razen če izvajajo prenose kriptosredstev, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(22)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za prenose kriptosredstev z osebe na osebo, pri izvedbi katerih ne sodeluje ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ali za primere, v katerih sta tako originator kot upravičenec opravljata storitve prenosa kriptosredstev, ki delujeta v svojem imenu.

(23)

Prenosi sredstev, ki ustrezajo storitvam iz člena 3, točke (a) do (m) in točka (o), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ne spadajo v področje uporabe te uredbe. Iz področja uporabe te uredbe je prav tako primerno izključiti prenose sredstev in žetonov elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Taka izvzetja bi morala zajemati plačilne kartice, instrumente elektronskega denarja, mobilne telefone ali druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške naprave informacijske tehnologije (IT) s podobnimi značilnostmi, kadar se uporabljajo izključno za nakup blaga ali storitev in številka kartice, instrumenta ali naprave spremlja vse prenose. Vendar pa uporaba plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi za izvrševanje prenosa sredstev ali žetonov elektronskega denarja med fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta izven področja trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, spada v področje uporabe te uredbe. Poleg tega bi morali biti dvigi na bankomatih, plačila davkov, kazni ali drugih dajatev, prenosi sredstev, izvedeni prek čekov v elektronski obliki, vključno z elektronsko obdelanimi čeki, ali z menicami, ter prenosi sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila ponudnika plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu, izključeni iz področja uporabe te uredbe.

(24)

Za kriptosredstva, ki so edinstvena in nezamenljiva, zahteve iz te uredbe ne veljajo, razen če so razvrščena kot kriptosredstva ali sredstva v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114.

(25)

Bankomati s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: kriptobankomati) lahko uporabnikom omogočajo izvedbo prenosov kriptosredstev na naslov za tovrstna sredstva z deponiranjem gotovine, pogosto brez kakršne koli identifikacije in preverjanja stranke. Kriptobankomati so še posebej izpostavljeni tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, saj so zaradi anonimnosti in možnosti poslovanja z gotovino neznanega izvora idealen pripomoček za nezakonite dejavnosti. Na področje uporabe te uredbe bi bilo treba zajeti tudi prenose kriptosredstev, povezane s kriptobankomati, saj je treba upoštevati vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju ali dejavnem olajševanju prenosov kriptosredstev.

(26)

Da se upoštevajo posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov in pod pogojem, da je prenos sredstev mogoče kadar koli izslediti nazaj do plačnika, bi morale imeti države članice možnost, da iz področja uporabe te uredbe izvzamejo določene notranje prenose sredstev nizke vrednosti, vključno z elektronskimi žiro plačili, ki se uporabljajo za nakup blaga ali storitev.

(27)

Ker prenosi kriptosredstev in zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi inherentno ne poznajo meja in so globalnega dosega, ni objektivnih razlogov, da bi razlikovali med obravnavanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma pri nacionalnih prenosih ter obravnavanjem tovrstnega tveganja pri čezmejnih prenosih. Da se upoštevajo te posebne lastnosti, za notranje prenose kriptosredstev nizkih vrednosti ne bi smelo biti nikakršnega izvzetja iz področja uporabe te uredbe, skladno z zahtevo FATF, naj bodo vsi prenosi kriptosredstev obravnavani kot čezmejni narave.

(28)

Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali zagotoviti, da informacije o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu ne manjkajo ali niso nepopolne.

(29)

Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov ter za uravnoteženje tveganja, da se zaradi prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi morala v primeru prenosov sredstev, pri katerih preverjanje še ni bilo izvedeno, obveznost preverjanja, ali so informacije o plačniku ali prejemniku plačila točne, veljati le za posamezne prenose sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, razen če kaže, da je prenos povezan z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj presegli 1 000 EUR, so bila sredstva prejeta ali izplačana v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali kadar obstaja utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(30)

V primerjavi s prenosi sredstev se lahko prenosi kriptosredstev zaradi njihovega globalnega dosega in tehnoloških značilnosti izvajajo v več jurisdikcijah v večjem obsegu in hitreje. Poleg psevdoanonimnosti kriptosredstev te lastnosti prenosov kriptosredstev storilcem kaznivih dejanj omogočajo zelo hitro izvedbo velikih nezakonitih prenosov, pri čemer zaobhajajo obveznosti glede sledljivosti in se izogibajo odkritju, in sicer s pomočjo delitve obsežnejše transakcije na manjše zneske, uporabe več dozdevno nepovezanih naslovov tehnologije razpršene evidence, vključno z naslovi tehnologije razpršene evidence za enkratno uporabo, in uporabo avtomatiziranih postopkov. Poleg tega je večina kriptosredstev zelo nestanovitne narave in njihova vrednost lahko v zelo kratkem času znatno zaniha, zaradi česar je izračun povezanih transakcij še manj gotov. Da se upoštevajo te posebne lastnosti, bi morale za prenose kriptosredstev veljati enake zahteve ne glede na njihov znesek in ne glede na to, ali so prenosi notranji ali čezmejni.

(31)

Za prenose sredstev ali za prenose kriptosredstev, pri katerih se šteje, da je bilo preverjanje izvedeno, se od ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ne bi smelo zahtevati, da preverijo točnost informacij o plačniku ali prejemniku plačila za vsak prenos sredstev ali o originatorju in upravičencu za vsak prenos kriptosredstev, pod pogojem da so izpolnjene obveznosti, določene v Direktivi (EU) 2015/849.

(32)

Ob upoštevanju zakonodajnih aktov Unije glede plačilnih storitev, in sicer Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19), Direktive (EU) 2015/2366 in Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta (20), bi moralo zadostovati, da se zagotovi, da prenose sredstev znotraj Unije spremljajo le poenostavljene informacije, kot so številka plačilnega računa ali enolična identifikacijska oznaka transakcije.

(33)

Da se organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v tretjih državah, omogoči izsleditev vira sredstev ali kriptosredstev, uporabljenih za te namene, bi morale prenose sredstev ali prenose kriptosredstev iz Unije v države izven Unije spremljati popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila, ko gre za prenose sredstev, ter o originatorju in upravičencu, ko gre za prenose kriptosredstev. Popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila bi morale vključevati identifikator pravnih subjektov (LEI) ali kateri koli enakovreden uradni identifikator, kadar plačnik ta identifikator sporoči svojemu ponudniku plačilnih storitev, saj bi to omogočilo boljšo identifikacijo strank, ki sodelujejo v prenosu sredstev, in bi ga bilo enostavno vključiti v obstoječe oblike sporočila o plačilu, na primer tisto, ki jo je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo za računalniško izmenjavo podatkov med finančnimi institucijami. Organom, odgovornim za preprečevanja pranja denarja ali boj proti financiranju terorizma v tretjih državah, bi moral biti dostop do popolnih informacij o plačniku in prejemniku plačila oziroma o originatorju in upravičencu, kot je primerno, odobren samo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(34)

Kriptosredstva obstajajo v virtualni resničnosti, ki ne pozna meja, in se lahko prenesejo na katerega koli ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne glede na to, ali je zadevni ponudnik registriran v kakšni jurisdikciji ali ne. V mnogih jurisdikcijah zunaj Unije glede varstva podatkov in njegovega izvrševanja veljajo drugačna pravila kot v Uniji. Pri prenosu kriptosredstev v imenu stranke na ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ni registriran v Uniji, bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja oceniti sposobnost ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, da prejme in hrani informacije, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, kadar je ustrezno z uporabo možnosti iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/679. Evropski odbor za varstvo podatkov bi moral po posvetu z EBA izdati smernice o praktičnem izvajanju zahtev glede varstva podatkov za prenose osebnih podatkov v tretje države pri prenosih kriptosredstev. Utegnilo bi se primeriti, da osebnih podatkov ne bi bilo mogoče poslati, ker ne bi bilo mogoče izpolniti zahtev iz Uredbe (EU) 2016/679. EBA bi moral izdati smernice o ustreznih postopkih za ugotavljanje, ali bi bilo treba prenos kriptosredstev v takih primerih izvršiti, zavrniti ali ustaviti.

(35)

Organi države članice, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter ustrezni pravosodni organi in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah in na ravni Unije bi morali okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z ustreznimi organi tretjih držav, vključno z organi držav v razvoju, da bi dodatno povečali preglednost ter okrepili izmenjavo informacij in najboljših praks.

(36)

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti, da prenose kriptosredstev spremljajo ime originatorja, naslov njegove razpršene evidence, kadar je prenos kriptosredstev zabeležen v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, originatorjeva številka računa s kriptosredstvi, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter naslov originatorja, vključno z državo, številka uradnega osebnega dokumenta in identifikacijska številka stranke ali pa, namesto tega, datum in kraj rojstva ter, če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če ta podatek originator zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI, ali, če tega ni, kateri koli drug enakovreden uradni identifikator originatorja. Informacije bi bilo treba predložiti na varen način pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev.

(37)

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti tudi, da prenose kriptosredstev spremljata ime upravičenca, naslov njegove razpršene evidence v primerih, ko je prenos kriptosredstev zabeležen v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, njegova številka računa s kriptosredstvi, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter, če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če ta podatek originator zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator upravičenca. Te informacije bi bilo treba predložiti na varen način pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev.

(38)

V zvezi s prenosi kriptosredstev bi se morale zahteve iz te uredbe uporabljati za vse prenose, vključno s prenosi kriptosredstev na naslov brez gostitelja ali z njega, vsakič ko je vključen tudi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(39)

V primeru prenosa na naslov brez gostitelja ali z njega, bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pridobiti informacije tako o originatorju kot o upravičencu, običajno od svoje stranke. Od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi naj se načeloma ne bi zahtevalo, da preverja informacije o uporabniku naslova brez gostitelja. V primeru prenosa, katerega znesek presega 1 000 EUR, ki se v imenu stranke ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi pošilja na naslov brez gostitelja ali prejme z njega, pa bi moral ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi vseeno preveriti, ali ima stranka ta naslov brez gostitelja dejansko v lasti ali pod svojim nadzorom.

(40)

Kar zadeva prenose sredstev od enega samega plačnika na več prejemnikov plačil s paketnim prenosom sredstev, pri katerem gre za posamezne prenose iz Unije v države izven Unije, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose spremljajo le številka plačilnega računa plačnika ali enolična identifikacijska oznaka transakcije kot tudi popolne informacije o prejemniku plačila, v kolikor paket vsebuje popolne informacije o plačniku, katerih točnost je preverjena, ter popolne informacije o prejemniku plačila, ki omogočajo popolno sledljivost.

(41)

Kar zadeva paketne prenose kriptosredstev, bi moralo biti sprejemljivo, da se informacije o originatorju in upravičencu predložijo v paketih, če je to storjeno nemudoma in varno. Zahtevanih informacij ne bi smelo biti dovoljeno predložiti po prenosu, saj morajo biti informacije predložene pred izvedbo transakcije ali v trenutku, ko je transakcija zaključena, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali drugi pooblaščeni subjekti pa bi morali zahtevane informacije predložiti hkrati s samim paketnim prenosom kriptosredstev.

(42)

Za preverjanje ali prenose sredstev spremljajo zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila in za pomoč pri prepoznavanju sumljivih transakcij bi morala imeti ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila in ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju in upravičencu manjkajo ali so nepopolne. Ti postopki bi morali vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi, kadar je to primerno. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevane informacije o transakciji vključijo v elektronski prenos ali s tem povezano sporočilo po vsej plačilni verigi.

(43)

Pri prenosih kriptosredstev bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvesti učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju ali upravičencu manjkajo oziroma so nepopolne. Ti postopki bi morali po potrebi vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi. Ne bi se smelo zahtevati, da so informacije neposredno priložene samemu prenosu kriptosredstev, če se predložijo pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev in so na zahtevo na voljo ustreznim organom.

(44)

Glede na potencialno grožnjo pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo predstavljajo anonimni prenosi sredstev, je od ponudnikov plačilnih storitev primerno zahtevati, da zahtevajo informacije o plačniku in prejemniku plačila, od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi pa, da zahtevajo informacije o originatorju in upravičencu. V skladu s pristopom na podlagi tveganja, ki ga je razvil FATF, je primerno opredeliti področja višjega in nižjega tveganja za bolj ciljno usmerjeno obravnavo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. Ustrezno temu bi morali imeti ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev in ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavljene učinkovite postopke na podlagi tveganja, ki se uporabijo, kadar prenosa sredstev ne spremljajo zahtevane informacije o plačniku ali prejemniku plačila ali kadar prenosa kriptosredstev ne spremljajo zahtevane informacije o originatorju ali upravičencu, da bi se ta ponudnik storitev lahko odločal, ali naj izvrši, zavrne ali ustavi ta prenos, ter določil primerno nadaljnje ukrepanje.

(45)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali, tako kot vsi pooblaščeni subjekti, oceniti in spremljati tveganje, povezano z njihovimi strankami, produkti in tržnimi potmi. Prav tako bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi oceniti tveganje, povezano s svojimi transakcijami, tudi ko izvajajo prenose na naslove brez gostitelja ali z njih. V slučaju, da ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ve ali ugotovi, da so informacije o originatorju ali upravičencu, ki uporablja naslov brez gostitelja, netočne, ali ko ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi naleti na neobičajne ali sumljive vzorce transakcij ali na situacije, ki predstavljajo večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, v povezavi s prenosi, ki vključujejo naslove brez gostitelja, bi moral ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi po potrebi izvajati ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja in tako ustrezno obvladovati in ublažiti tveganja. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral te okoliščine upoštevati pri oceni, ali prenos kriptosredstev ali katera koli povezana transakcija morda ni neobičajna in ali bi bilo treba o tem poročati finančni obveščevalni enoti (FIU) v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

(46)

To uredbo bi bilo treba pregledati v kontekstu sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, direktive Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 ter uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, da se zagotovi skladnost z ustreznimi določbami.

(47)

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ali ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral biti pri oceni tveganj posebej pozoren, če ugotovi, da informacije o plačniku ali prejemniku plačila oziroma o originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne, ali če je glede na izvor ali cilj zadevnih kriptosredstev njihov prenos treba obravnavati kot sumljiv, ter bi morali pristojnim organom poročati o sumljivih transakcijah v skladu z obveznostmi poročanja iz Direktive (EU) 2015/849.

(48)

Podobno kot prenosi sredstev med ponudniki plačilnih storitev bi tudi prenosi kriptosredstev, ki vključujejo ponudnike posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi kot vmesni element v verigi prenosov kriptosredstev, lahko olajšali prenose. V skladu z mednarodnimi standardi bi za take posredniške ponudnike morale veljati zahteve iz te uredbe, tako kot za ponudnike posredniških plačilnih storitev veljajo obstoječe obveznosti.

(49)

Določbe o prenosih sredstev in prenosih kriptosredstev, v zvezi s katerimi informacije o plačniku ali prejemniku plačila ali originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne ter v zvezi s katerimi je treba prenose kriptosredstev glede na izvor ali cilj zadevnih kriptosredstev obravnavati kot sumljive, se uporabljajo brez poseganja v katere koli obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, ponudnikov posredniških plačilnih storitev, ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi, da zavrnejo ali ustavijo prenose sredstev in prenose kriptosredstev, ki kršijo določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

(50)

Za zagotovitev tehnološke nevtralnosti ta uredba ne bi smela predpisovati uporabe točno določene tehnologije za prenos informacij o transakcijah s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Za zagotovitev učinkovitega izpolnjevanja zahtev, ki veljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu s to uredbo, bodo ključnega pomena pobude za določanje standardov, v katere bo vključen sektor kriptosredstev ali ki jih bo ta sektor vodil. Rešitve, ki bodo iz tega izhajale, bi morale biti interoperabilne, kar bi zagotavljala uporaba mednarodnih standardov ali standardov na ravni Unije, da bi bila izmenjava informacij lahko hitra.

(51)

Da se ponudnikom plačilnih storitev in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pomaga vzpostaviti učinkovite postopke za odkrivanje primerov, v katerih prejmejo prenose sredstev oziroma prenose kriptosredstev, pri katerih informacije o plačniku, prejemniku plačila, originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne, ter nadalje učinkovito ukrepati, bi morala EBA izdati smernice.

(52)

Za omogočanje hitrega ukrepanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morali ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi hitro odzvati na zahteve po informacijah o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo zadevni ponudniki plačilnih storitev sedež oziroma v kateri imajo zadevni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi registrirani svoj statutarni sedež.

(53)

Število delovnih dni, ki potečejo v državi članici ponudnika plačilnih storitev plačnika, določi število dni za odgovor na zahtevo po informacijah o plačniku.

(54)

Ker se lahko zgodi, da v kazenskih preiskavah zahtevanih podatkov ali posameznikov, vpletenih v transakcijo, ni mogoče identificirati več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev ali prenosu kriptosredstev, in da se omogoči dostop do ključnih dokazov v okviru preiskav, je primerno od ponudnikov plačilnih storitev ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevati, da določeno obdobje vodijo evidence informacij o plačniku in prejemniku plačila ali originatorju in upravičencu za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno na pet let, po tem obdobju pa bi se morali izbrisati vsi osebni podatki, razen če nacionalno pravo določa drugače. Če je to potrebno za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja pranja denarja ali financiranja terorizma ter po opravljeni oceni nujnosti in sorazmernosti ukrepa, bi morale imeti države članice možnost, da dovolijo ali zahtevajo hranjenje evidenc za nadaljnje obdobje največ petih let, brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporablja za potekajoče kazenske preiskave in pravne postopke, ter popolnoma v skladu z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Te ukrepe bi lahko pregledali s stališča sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(55)

Za izboljšanje skladnosti s to uredbo in v skladu s Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ bi bilo treba povečati pooblastila pristojnih organov za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Določiti bi bilo treba upravne sankcije in ukrepe, glede na pomembnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma pa bi morale države članice določiti sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Države članice bi morale o tem uradno obvestiti Komisijo ter stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima iz člena 9a(7) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(57)

Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Unije, je v monetarni uniji s posamezno državo članico, je sestavni del valutnega območja države članice ali je podpisalo monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic, in imajo ponudnike plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih sistemih in sistemih poravnave te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva teh držav ali ozemelj, je primerno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(58)

Glede na potencialna velika tveganja, ki jih predstavljajo naslovi brez gostitelja, ter njihovo tehnološko in regulativno kompleksnost, tudi kar zadeva preverjanje informacij o lastništvu, bi morala Komisija do 1. julija 2026 oceniti, ali so potrebni dodatni posebni ukrepi za ublažitev tveganj, ki jih predstavljajo prenosi na naslove brez gostitelja ali z njih, ali prenosi subjektom, katerih sedež ni v Uniji, ali od takih subjektov, vključno z uvedbo morebitnih omejitev, oceniti pa bi morala tudi učinkovitost in sorazmernost mehanizmov, ki se uporabljajo za preverjanje točnosti informacij v zvezi z lastništvom naslovov brez gostitelja.

(59)

Trenutno se Direktiva (EU) 2015/849 uporablja samo za dve kategoriji ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, in sicer za ponudnike skrbniških denarnic in ponudnike, ki sodelujejo pri storitvah menjav med virtualnimi in fiat valutami. Da bi zapolnili obstoječe vrzeli v okviru za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter uskladitev prava Unije z mednarodnimi priporočili, bi bilo treba Direktivo (EU) 2015/849 spremeniti tako, da bo vključevala vse kategorije ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2023/1114, ki zajema širši krog ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Zlasti da se zagotovi, da bodo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi veljale enake zahteve in raven nadzora kot za kreditne in finančne institucije, je primerno posodobiti seznam pooblaščenih subjektov tako, da se v kategorijo finančnih institucij za namene Direktive (EU) 2015/849 uvrstijo tudi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi. Poleg tega, glede na to, da opredelitvi ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ustrezajo tudi tradicionalne finančne institucije, kadar ponujajo tovrstne storitve, obravnavanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi kot finančnih institucij omogoča enoten skladen sklop pravil za subjekte, ki opravljajo tako tradicionalne finančne storitve kot storitve v zvezi s kriptosredstvi. Direktivo (EU) 2015/849 bi bilo treba spremeniti tudi, da se zagotovi, da bodo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi lahko ustrezno blažili tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim izpostavljeni.

(60)

Odnosi, vzpostavljeni med ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in subjekti s sedežem v tretjih državah za namene izvrševanja prenosov kriptosredstev ali opravljanja podobnih storitev v zvezi s kriptosredstvi, izkazujejo podobnosti s korespondenčnimi bančnimi odnosi z respondenčno institucijo iz tretje države. Ker je za te odnose značilno, da so stalni in se ponavljajo, bi jih bilo treba obravnavati kot vrsto korespondenčnega odnosa, zanje pa bi morali veljati posebni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja, načeloma podobni tistim, ki se uporabljajo v kontekstu bančnih in finančnih storitev. Zlasti bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pri vzpostavljanju novega korespondenčnega odnosa z respondenčnim subjektom uporabiti posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, da se ugotovi in oceni izpostavljenost tveganju pri tem respondentu na podlagi njegovega ugleda, kakovosti nadzora in kontrol glede preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT). Na podlagi zbranih informacij bi morali korespondenčni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvesti ustrezne ukrepe za ublažitev tveganja, pri katerih bi bilo treba upoštevati zlasti potencialno večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga predstavljajo neregistrirani subjekti in subjekti brez dovoljenja. To je še posebej pomembno, vse dokler bo izvajanje standardov FATF v zvezi s kriptosredstvi na svetovni ravni neenakomerno, kar pomeni dodatna tveganja in izzive. EBA bi moral zagotoviti smernice o tem, kako naj ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvajajo okrepljeno skrbno preverjanje, in opredeliti ustrezne ukrepe za ublažitev tveganja, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ko delajo s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki niso registrirani ali nimajo dovoljenja.

(61)

Z Uredbo (EU) 2023/1114 je bil vzpostavljen celovit regulativni okvir za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki prinaša harmonizacijo pravil v zvezi z izdajanjem dovoljenj in delovanjem ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi po vsej Uniji. Da bi se izognili podvajanju zahtev, bi bilo treba Direktivo (EU) 2015/849 spremeniti in črtati zahteve glede registracije v zvezi s tistimi kategorijami ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere bo v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 veljala enotna ureditev izdajanja dovoljenj.

(62)

Ker ciljev te uredbe, in sicer preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z izvajanjem mednarodnih standardov ter z zagotavljanjem razpoložljivosti osnovnih informacij o plačnikih in prejemnikih plačil pri prenosih sredstev ter o originatorjih in upravičencih pri prenosih kriptosredstev, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Ta uredba upošteva Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) ter načelo ne bis in idem.

(64)

Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2023/1114 bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe navedene uredbe. Države članice bi morale do tega datuma prenesti tudi spremembe Direktive (EU) 2015/849.

(65)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 22. septembra 2021 (24) –

(1)

Pomembno je zagotoviti, da so zakonodajni akti Unije o finančnih storitvah primerni za digitalno dobo in da prispevajo h gospodarstvu, ki je pripravljeno na prihodnost in deluje za ljudi, vključno z omogočanjem uporabe inovativnih tehnologij. Unija ima politični interes za razvoj in spodbujanje uporabe tehnologij za preobrazbo v finančnem sektorju, vključno z uporabo tehnologije razpršene evidence (DLT). Pričakuje se, da bodo številne in doslej še ne v celoti raziskane uporabe tehnologije razpršene evidence, vključno s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, še naprej ustvarjale nove zvrsti poslovnih dejavnosti in poslovnih modelov, ki bodo skupaj s sektorjem kriptosredstev prispevali h gospodarski rasti in novim zaposlitvenim možnostim za državljane Unije.

(2)

Kriptosredstva so med najpomembnejšimi načini uporabe tehnologije razpršene evidence. Kriptosredstva so digitalna predstavitev vrednosti ali pravic, ki bi lahko znatno koristile udeležencem na trgu, vključno z malimi imetniki kriptosredstev. Predstavitve vrednosti vključujejo zunanjo nelastno vrednost, ki jo kriptosredstvu pripišejo zadevne stranke ali udeleženci na trgu, kar pomeni, da je vrednost subjektivna in temelji zgolj na interesu kupca kriptosredstva. Z racionalizacijo postopkov zbiranja kapitala in krepitvijo konkurence bi lahko ponudbe kriptosredstev omogočile inovativen in vključujoč način financiranja, vključno za mala in srednja podjetja (MSP). Kadar se kriptosredstva uporabljajo kot plačilno sredstvo, lahko pomenijo priložnost za cenejša, hitrejša in učinkovitejša plačila, zlasti prek meja, saj omejujejo število posrednikov.

(3)

Nekatera kriptosredstva, zlasti tista, ki se štejejo za finančne instrumente, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), spadajo na področje uporabe obstoječih zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah. Zato se celoten sklop pravil Unije že uporablja za izdajatelje takih kriptosredstev in za podjetja, ki opravljajo dejavnosti, povezane s takimi kriptosredstvi.

(4)

Vendar druga kriptosredstva ne spadajo na področje uporabe zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah. Trenutno ni pravil, razen tistih v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, za opravljanje storitev, povezanih s takimi nereguliranimi kriptosredstvi, vključno s pravili za upravljanje platform za trgovanje s kriptosredstvi, menjavo kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva ter zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank. V odsotnosti takih pravil so imetniki teh kriptosredstev izpostavljeni tveganjem, zlasti na področjih, ki jih pravila o varstvu potrošnikov ne zajemajo. Odsotnost takih pravil lahko povzroči tudi znatna tveganja za celovitost trga, vključno z zlorabo trga ter gospodarskim kriminalom. Nekatere države članice so za obravnavanje teh tveganj uvedle posebna pravila za vsa kriptosredstva ali podskupino teh sredstev, ki ne spadajo na področje uporabe zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah, druge države članice pa razmišljajo o zakonodajni ureditvi področja kriptosredstev.

(5)

Neobstoj splošnega okvira Unije za trge kriptosredstev lahko povzroči pomanjkanje zaupanja uporabnikov v ta sredstva, kar bi lahko znatno oviralo razvoj trga teh sredstev in privedlo do zamujenih priložnosti, kar zadeva inovativne digitalne storitve, alternativne plačilne instrumente ali nove vire financiranja za podjetja v Uniji. Poleg tega podjetja, ki uporabljajo kriptosredstva, ne bi imela pravne varnosti glede tega, kako bi bila njihova kriptosredstva obravnavana v različnih državah članicah, kar bi ogrozilo njihova prizadevanja za uporabo kriptosredstev za digitalne inovacije. Neobstoj splošnega okvira Unije za trge kriptosredstev bi lahko povzročil tudi regulativno razdrobljenost, ki bi izkrivljala konkurenco na notranjem trgu, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pa otežila čezmejno širitev njihovih dejavnosti in ustvarila regulativno arbitražo. Obseg trga kriptosredstev je še vedno skromen in trenutno ne ogroža finančne stabilnosti. Vendar je mogoče, da bodo v prihodnje mali imetniki široko sprejeli vrste kriptosredstev, katerih ceno se prizadeva stabilizirati glede na določeno sredstvo ali košarico sredstev, tak razvoj pa bi lahko pomenil dodatne izzive za finančno stabilnost, nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost.

(6)

Zato je na ravni Unije potreben namenski in usklajen okvir za trge kriptosredstev, ki bi zagotavljal posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih Unije o finančnih storitvah. Tak okvir bi moral podpirati inovacije in pošteno konkurenco, hkrati pa zagotavljati visoko raven varstva malih imetnikov in celovitost trgov kriptosredstev. Jasen okvir bi moral ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi omogočiti, da razširijo svoje poslovanje preko meja, in jim olajšati njihov dostop do bančnih storitev, da lahko nemoteno opravljajo svoje dejavnosti. Okvir Unije za trge kriptosredstev bi moral zagotoviti sorazmerno obravnavo izdajateljev kriptosredstev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, s čimer bi se zagotovile enake možnosti glede vstopa na trg ter trenutnega in prihodnjega razvoja trgov kriptosredstev. Spodbujati bi moral tudi finančno stabilnost in nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter obravnavati tveganja denarne politike, ki jih lahko prinesejo kriptosredstva, katerih cilj je stabilizirati lastno ceno glede na specifično sredstvo ali košarico sredstev. Ustrezna ureditev ohranja konkurenčnost držav članic na mednarodnih finančnih in tehnoloških trgih ter strankam zagotavlja pomembne koristi v smislu dostopa do cenejših, hitrejših in varnejših finančnih storitev in upravljanja premoženja. Okvir Unije za trge kriptosredstev ne bi smel urejati osnovne tehnologije. Zakonodajni akti Unije naj ne bi nalagali nepotrebnega in nesorazmernega regulativnega bremena za uporabo tehnologije, saj si Unija in države članice prizadevajo ohraniti konkurenčnost na svetovnem trgu.

(7)

Mehanizmi soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, bi lahko imeli glavne škodljive vplive na podnebje in druge škodljive vplive, povezane z okoljem. Taki mehanizmi soglasja bi zato morali uvesti okolju prijazne rešitve in zagotoviti, da so vsi glavni škodljivi vplivi, ki bi jih ti lahko imeli na podnebje, in vsi drugi škodljivi vplivi, povezani z okoljem, prepoznani in razkriti s strani izdajateljev kriptosredstev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Pri določanju, ali so škodljivi vplivi glavni, bi bilo treba upoštevati načelo sorazmernosti ter obseg izdanih kriptosredstev. Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), v sodelovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi moral zato prejeti mandat za oblikovanje osnutkov regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev vsebine, metodologij in prikaza informacij v zvezi s kazalniki trajnostnosti, povezanimi s škodljivimi vplivi na podnebje in drugimi škodljivimi vplivi, povezanimi z okoljem, ter za opredelitev ključnih energetskih kazalnikov. Osnutki regulativnih tehničnih standardov bi morali zagotoviti tudi skladnost razkritij izdajateljev kriptosredstev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. ESMA bi moral pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov upoštevati različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove značilnosti in razlike med njimi. ESMA bi moral upoštevati tudi obstoječe zahteve po razkritju, zagotoviti dopolnjevanje in doslednost ter preprečiti povečanje bremena za podjetja.

(8)

Trgi kriptosredstev so globalni in tako sami po sebi čezmejni. Unija bi zato morala še naprej podpirati mednarodna prizadevanja za spodbujanje konvergence pri obravnavi kriptosredstev in storitev v zvezi s kriptosredstvi prek mednarodnih organizacij ali organov, kot so Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor in Projektna skupina za finančno ukrepanje.

(9)

Zakonodajni akti Unije o finančnih storitvah bi se morali ravnati po načelu „ista dejavnost, ista tveganja, ista pravila“ in načelu tehnološke nevtralnosti. Zato bi moral kriptosredstva, ki so zajeta v področje uporabe obstoječih zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah, namesto te uredbe še naprej urejati obstoječi regulativni okvir, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za njihovo izdajo ali prenos. V skladu s tem ta uredba s svojega področja uporabe izrecno izključuje kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, tista, ki se štejejo za vloge, kot so opredeljene v Direktivi 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), vključno s strukturiranimi vlogami, kot so opredeljene v Direktivi 2014/65/EU, tista, ki se štejejo za denarna sredstva, kot so opredeljena v Direktivi (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (8), razen če se štejejo za žetone elektronskega denarja (v nadaljnjem besedilu: e-denarni žetoni), tista, ki se štejejo za pozicije listinjenja, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in tista, ki se štejejo za pogodbe o neživljenjskem ali življenjskem zavarovanju, pokojninske produkte ali sheme in sisteme socialne varnosti. Ob upoštevanju dejstva, da se elektronski denar in denarna sredstva, prejeta v zameno za elektronski denar, ne bi smeli obravnavati kot vloge v skladu z Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), e-denarnih žetonov ni mogoče obravnavati kot vloge, ki so izključene s področja uporabe te uredbe.

(10)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za kriptosredstva, ki so edinstvena in niso zamenljiva z drugimi kriptosredstvi, vključno z digitalno umetnostjo in zbirateljskimi predmeti. Vrednost takih edinstvenih in nezamenljivih kriptosredstev je mogoče pripisati edinstvenim značilnostim vsakega kriptosredstva in uporabnosti, ki jo daje imetniku žetona. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za kriptosredstva, ki predstavljajo storitve ali fizična sredstva, ki so edinstvena in nezamenljiva, kot so garancije za izdelke ali nepremičnine. Čeprav se lahko z edinstvenimi in nezamenljivimi kriptosredstvi trguje na trgu in se lahko kopičijo špekulativno, jih ni mogoče brez težav menjati, relativne vrednosti enega kriptosredstva v primerjavi z drugim, pri čemer sta oba edinstvena, pa ni mogoče opredeliti s primerjavo z obstoječim trgom ali enakovrednim sredstvom. Take značilnosti omejujejo obseg finančne uporabe teh kriptosredstev, s čimer omejujejo tveganja za imetnike in finančni sistem ter opravičujejo njihovo izključitev s področja uporabe te uredbe.

(11)

Deljivi deli edinstvenega in nezamenljivega kriptosredstva se ne bi smeli šteti za edinstvene in nezamenljive. Izdajanje kriptosredstev kot nezamenljivih žetonov v velikih serijah ali zbirki bi bilo treba obravnavati kot kazalnik njihove zamenljivosti. Zgolj dodelitev edinstvene oznake kriptosredstvu sama po sebi ne zadostuje za njegovo razvrstitev kot edinstvenega in nezamenljivega. Da bi se kriptosredstvo štelo za edinstveno in nezamenljivo, bi predstavljana sredstva ali pravice prav tako morali biti edinstveni in nezamenljivi. Izključitev edinstvenih in nezamenljivih kriptosredstev s področja uporabe te uredbe ne posega v opredelitev takih kriptosredstev kot finančnih instrumentov. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za kriptosredstva, ki se zdijo edinstvena in nezamenljiva, vendar bi zaradi njihovih dejanskih značilnosti ali značilnosti, povezanih z njihovo dejansko uporabo, postala zamenljiva ali needinstvena. V zvezi s tem bi morali pristojni organi pri ocenjevanju in razvrščanju kriptosredstev sprejeti pristop „vsebina pred obliko“, pri katerem značilnosti zadevnega kriptosredstva določajo njegovo razvrstitev in ne njegova opredelitev s strani izdajatelja.

(12)

S področja uporabe te uredbe je primerno izključiti nekatere posle znotraj skupine in nekatere javne subjekte, saj ne predstavljajo tveganja za zaščito vlagateljev, celovitost trga, finančno stabilnost, nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost. Med javnimi mednarodnimi organizacijami, ki so izvzete, sta Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.

(13)

Digitalna sredstva, ki jih izdajo centralne banke v okviru svojih pristojnosti monetarnega organa, vključno z denarjem centralne banke v digitalni obliki, ali kriptosredstva, ki jih izdajo drugi javni organi, vključno s centralnimi, regionalnimi in lokalnimi upravami, ne bi smela spadati v okvir Unije, ki zajema trge kriptosredstev. Prav tako ne bi smele v ta okvir Unije spadati povezane storitve, ki jih opravljajo take centralne banke, kadar delujejo v okviru svojih pristojnosti monetarnega organa, ali drugi javni organi.

(14)

Za namene zagotavljanja jasne razmejitve med kriptosredstvi, zajetimi v tej uredbi, na eni strani, in finančnimi instrumenti na drugi, bi bilo treba ESMA pooblastiti, da izda smernice o merilih in pogojih za opredelitev kriptosredstev kot finančnih instrumentov. Te smernice bi morale omogočati tudi boljše razumevanje primerov, ko bi lahko kriptosredstva, ki bi drugače štela za edinstvena in nezamenljiva z drugimi kriptosredstvi, bila opredeljena kot finančni instrumenti. Za spodbujanje skupnega pristopa k razvrstitvi kriptosredstev bi morali EBA, ESMA in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi), spodbujati razprave o taki razvrstitvi. Pristojni organi bi morali imeti možnost od evropskih nadzornih organov zahtevati mnenja o razvrstitvi kriptosredstev, vključno z razvrstitvami, predlaganimi s strani ponudnikov ali oseb, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje. Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, so v prvi vrsti pristojni za pravilno razvrstitev kriptosredstev, kar lahko pristojni organi izpodbijajo pred datumom objave ponudbe in kadar koli pozneje. Kadar se zdi, da razvrstitev kriptosredstev ni v skladu s to uredbo ali drugimi ustreznimi zakonodajnimi akti Unije o finančnih storitvah, bi morali evropski nadzorni organi uporabiti svoja pooblastila iz uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, da bi zagotovili dosleden in skladen pristop k taki razvrstitvi.

(15)

Na podlagi člena 127(2), četrta alinea, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je ena od osnovnih nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) podpirati nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Evropska centralna banka (ECB) lahko na podlagi člena 22 Protokola št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženem k Pogodbama, sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami. ECB je v ta namen sprejela predpise o zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme. Ta uredba ne posega v odgovornosti ECB in nacionalnih centralnih bank v okviru ESCB, da zagotavljajo učinkovite ter zanesljive klirinške in plačilne sisteme v Uniji ter s tretjimi državami. Zaradi tega in za to, da bi preprečili morebitno nastajanje vzporednih pravil, bi morali EBA, ESMA in ECB pri pripravi zadevnega osnutka tehničnih standardov na podlagi te uredbe tesno sodelovati. Ključnega pomena je tudi, da imajo ECB in nacionalne centralne banke dostop do informacij pri opravljanju svojih nalog v zvezi z nadzorom nad plačilnimi sistemi, vključno z obračunom plačil. Poleg tega ta uredba ne bi smela posegati v Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (12) in bi jo bilo treba razlagati tako, da ni v nasprotju z navedeno uredbo.

(16)

Vsak zakonodajni akt, sprejet na področju kriptosredstev, bi moral biti specifičen in primeren za prihodnost, zmožen slediti inovacijam in tehnološkemu razvoju ter temeljiti na pristopu na podlagi spodbud. Pojma „kriptosredstva“ in „tehnologija razpršene evidence“ bi bilo zato treba opredeliti čim širše, da se zajamejo vse vrste kriptosredstev, ki trenutno ne spadajo na področje uporabe zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah. Vsak zakonodajni akt, sprejet na področju kriptosredstev, bi moral prispevati tudi k cilju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Zato bi morali subjekti, ki ponujajo storitve, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, izpolnjevati tudi veljavna pravila Unije glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vključujejo mednarodne standarde.

(17)

Digitalna sredstva, ki jih ni mogoče prenesti na druge imetnike, niso zajeta v opredelitvi kriptosredstev. Zato bi bilo treba digitalna sredstva, ki jih sprejme le izdajatelj ali ponudnik in jih tehnično ni mogoče prenesti neposredno na druge imetnike, izključiti s področja uporabe te uredbe. Primer takih digitalnih sredstev vključuje programe zvestobe, pri katerih se točke zvestobe lahko zamenjajo za koristi samo z izdajateljem ali ponudnikom teh točk.

(18)

Ta uredba razvršča kriptosredstva v tri vrste, ki bi jih bilo treba razlikovati med seboj in za katere veljajo različne zahteve glede na tveganja, ki jih prinašajo. Razvrstitev temelji na tem, ali si kriptosredstva prizadevajo stabilizirati svojo vrednost z vezavo na druga sredstva. Prvo vrsto sestavljajo kriptosredstva, katerih cilj je stabilizirati svojo vrednost z vezanostjo na samo eno uradno valuto. Funkcija takih kriptosredstev je zelo podobna funkciji elektronskega denarja, kot je opredeljen v Direktivi 2009/110/ES. Tako kot elektronski denar so taka kriptosredstva elektronska nadomestila za kovance in bankovce ter se bodo verjetno uporabljala za izvajanje plačil. Ta kriptosredstva bi bilo treba v tej uredbi opredeliti kot „e-denarne žetone“. Druga vrsta kriptosredstev se nanaša na „žetone, vezane na sredstva“, katerih cilj je stabilizirati svojo vrednost z vezanostjo na drugo vrednost ali pravico ali kombinacijo vrednosti in pravice, vključno z eno ali več uradnimi valutami. Ta druga vrsta zajema vsa druga kriptosredstva, razen e-denarnih žetonov, katerih vrednost je krita s sredstvi, da se prepreči izogibanje in da bo ta uredba primerna za prihodnost. Tretja vrsta so tista kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva ali e-denarni žetoni, ter zajema veliko različnih kriptosredstev, vključno z uporabniškimi žetoni.

(19)

Trenutno se kljub podobnostim elektronski denar in kriptosredstva, vezana na uradno valuto, razlikujejo v nekaterih pomembnih vidikih. Imetniki elektronskega denarja, kot so opredeljeni v Direktivi 2009/110/ES, imajo vedno terjatev do izdajatelja elektronskega denarja in imajo pogodbeno pravico, da kadar koli unovčijo svoj elektronski denar za uradno valuto, in sicer po nominalni vrednosti v tej valuti. Nasprotno pa nekatera kriptosredstva, vezana na uradno valuto, svojim imetnikom ne zagotavljajo take terjatve do izdajateljev takih kriptosredstev in ne bi spadala na področje uporabe Direktive 2009/110/ES. Druga kriptosredstva, vezana na uradno valuto, ne zagotavljajo terjatve po nominalni vrednosti vezane valute ali omejujejo obdobje za unovčenje. Dejstvo, da imetniki takih kriptosredstev nimajo terjatve do izdajateljev takih kriptosredstev ali da taka terjatev ni v nominalni vrednosti valute, na katero so vezana ta kriptosredstva, bi lahko omajalo zaupanje imetnikov teh kriptosredstev. Da bi preprečili izogibanje pravilom iz Direktive 2009/110/ES, bi morala biti vsaka opredelitev e-denarnih žetonov čim širša, da bi zajela vse vrste kriptosredstev, vezanih na enotno uradno valuto. Poleg tega bi bilo treba določiti stroge pogoje za izdajo e-denarnih žetonov, vključno z obveznostjo, da e-denarne žetone izda bodisi kreditna institucija, ki ima dovoljenje na podlagi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), bodisi institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/110/ES. Iz istega razloga bi morali izdajatelji e-denarnih žetonov zagotoviti, da lahko imetniki takih žetonov uveljavljajo svojo pravico do unovčenja svojih žetonov kadar koli, in sicer po nominalni vrednosti v valuti, na katero so vezani ti žetoni. Ker so e-denarni žetoni kriptosredstva in lahko prinesejo nove izzive v smislu varstva malih imetnikov in celovitosti trga, značilne za kriptosredstva, bi tudi zanje morala veljati pravila iz te uredbe, da se naslovijo ti izzivi.

(20)

Glede na različna tveganja in priložnosti, ki jih prinašajo kriptosredstva, je treba določiti pravila za ponudnike in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, razen žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov, ter za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov. Izdajatelji kriptosredstev so subjekti, ki imajo nadzor nad ustvarjanjem kriptosredstev.

(21)

Določiti je treba posebna pravila za subjekte, ki opravljajo storitve, povezane s kriptosredstvi. V prvi kategoriji takih storitev so zagotavljanje upravljanja platforme za trgovanje s kriptosredstvi, menjava kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva, zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank ter opravljanje storitev prenosa kriptosredstev v imenu strank. V drugi kategoriji takih storitev so plasiranje kriptosredstev, prejemanje ali posredovanje naročil za kriptosredstva v imenu strank, izvrševanje naročil za kriptosredstva v imenu strank, svetovanje o kriptosredstvih in upravljanje portfeljev kriptosredstev. Vsako osebo, ki storitve v zvezi s kriptosredstvi zagotavlja profesionalno v skladu s to uredbo, bi bilo treba šteti za „ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi“.

(22)

Ta uredba bi se morala uporabljati za fizične in pravne osebe in nekatere druge subjekte ter storitve in dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, ki jih te osebe ali subjekti opravljajo, zagotavljajo ali obvladujejo, neposredno ali posredno, tudi ko se del takih dejavnosti ali storitev opravlja decentralizirano. Kadar se storitve v zvezi s kriptosredstvi opravljajo popolnoma decentralizirano brez posrednika, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe. Ta uredba zajema pravice in obveznosti izdajateljev kriptosredstev, ponudnikov, oseb, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi ter ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Kadar kriptosredstva nimajo določljivega izdajatelja, ne bi smele spadati na področje uporabe naslovov II, III in IV te uredbe. Vendar pa bi morali biti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo storitve v zvezi s takimi kriptosredstvi, zajeti v tej uredbi.

(23)

Za zagotovitev, da pristojni organi ustrezno spremljajo in nadzorujejo vse javne ponudbe kriptosredstev, razen žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, ki se lahko potencialno finančno uporabljajo, oziroma vse uvrstitve kriptosredstev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: uvrstitev v trgovanje) v Uniji, bi morali biti vsi ponudniki ali osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, pravne osebe.

(24)

Za zagotovitev njihovega varstva bi morali biti potencialni mali imetniki kriptosredstev obveščeni o značilnostih in funkcijah kriptosredstev, ki jih nameravajo kupiti, ter o tveganjih, ki so povezana z njimi. Pri javni ponudbi kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali pri prošnji za uvrstitev takih kriptosredstev v trgovanje v Uniji, bi morali ponudniki ali osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, pripraviti, o njem uradno obvestiti pristojni organ in objaviti informativni dokument (v nadaljnjem besedilu: bela knjiga o kriptosredstvu), ki vsebuje obvezna razkritja. Bela knjiga o kriptosredstvu bi morala vsebovati splošne informacije o izdajatelju, ponudniku ali osebi, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, projektu, ki se bo izvedel z zbranim kapitalom, javni ponudbi kriptosredstev ali njihovi uvrstitvi v trgovanje, pravicah in obveznostih, povezanih s kriptosredstvi, osnovni tehnologiji, na kateri temeljijo takšna kriptosredstva, ter povezanih tveganjih. Vendar bela knjiga o kriptosredstvu ne bi smela vsebovati opisa tveganj, ki so nepredvidljiva in se najverjetneje ne bodo uresničila. Informacije, vsebovane v beli knjigi o kriptosredstvu in ustreznih tržnih sporočilih, kot so oglasna sporočila in trženjsko gradivo, ter prek novih kanalov, kot so platforme družbenih medijev, bi morale biti poštene, jasne in nezavajajoče. Oglasna sporočila in trženjsko gradivo bi morali biti skladni z informacijami, zagotovljenimi v beli knjigi o kriptosredstvu.

(25)

Bele knjige o kriptosredstvu, vključno z njihovimi povzetki, in operativna pravila za platforme za trgovanje s kriptosredstvi bi morali biti napisani v vsaj enem od uradnih jezikov matične države članice in katere koli države gostiteljice ali, alternativno, v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. V času sprejetja te uredbe je angleščina jezik, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, vendar bi se lahko to v prihodnosti spremenilo.

(26)

Za zagotovitev sorazmernega pristopa se nobena zahteva iz te uredbe ne bi smela uporabljati za javne ponudbe kriptosredstev, razen žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, ki se ponujajo brezplačno ali se samodejno ustvarijo kot nagrada za vzdrževanje razpršene evidence ali potrjevanje poslov v okviru mehanizma soglasja. Prav tako se nobena zahteva ne bi smela uporabljati za ponudbe uporabniških žetonov, ki omogočajo dostop do obstoječega blaga ali storitve, ki imetniku omogočajo, da prevzame blago ali uporabi storitev, ali kadar ima imetnik kriptosredstev pravico, da jih uporablja le v zameno za blago in storitve v omejeni mreži trgovcev s pogodbenimi dogovori s ponudnikom. Take izjeme ne bi smele vključevati kriptosredstev, ki predstavljajo skladiščeno blago, ki ni namenjeno temu, da bi ga kupec po nakupu prevzel. Izvzetje iz omejenega omrežja se prav tako ne bi smelo uporabljati za kriptosredstva, ki so običajno zasnovana za stalno rastočo mrežo ponudnikov storitev. Pristojni organ bi moral oceniti izvzetje iz omejenega omrežja vsakič, ko ponudba ali skupna vrednost več kot ene ponudbe preseže določen prag, kar pomeni, da nova ponudba ne bi smela biti samodejno upravičena do izvzetja iz prejšnje ponudbe. Te izjeme bi se morale prenehati uporabljati, kadar ponudnik ali druga oseba, ki deluje v imenu ponudnika, sporoči, da namerava ponudnik zaprositi za uvrstitev v trgovanje ali da so izvzeta kriptosredstva uvrščena v trgovanje.

(27)

Da se zagotovi sorazmeren pristop, se zahteve te uredbe za pripravo in objavo bele knjige o kriptosredstvu ne bi smele uporabljati za ponudbe kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki se ponujajo manj kot 150 osebam na državo članico ali ki so namenjene izključno dobro poučenim vlagateljem, ki jih lahko posedujejo samo taki dobro poučeni vlagatelji. MSP ter zagonska podjetja ne bi smela biti prekomerno in nesorazmerno upravno obremenjena. V skladu s tem bi bilo treba tudi javne ponudbe kriptosredstev v Uniji, razen žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, katerih celotna vrednost ne presega 1 000 000 EUR v obdobju 12 mesecev, izvzeti iz obveznosti priprave bele knjige o kriptosredstvu.

(28)

Zgolj uvrstitev v trgovanje ali objava nakupnih in prodajnih cen se sama po sebi ne bi smela šteti za javno ponudbo kriptosredstev. Taka uvrstitev ali objava bi morala šteti za javno ponudbo kriptosredstev le, kadar vključuje obvestilo, ki predstavlja javno ponudbo na podlagi te uredbe.

(29)

Čeprav so nekatere ponudbe kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, izvzete iz različnih obveznosti iz te uredbe, se zakonodajni akti Unije, ki zagotavljajo varstvo potrošnikov, kot so Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali Direktiva Sveta 93/13/EGS (15), vključno z vsemi obveznostmi obveščanja, ki jih vsebuje, še naprej uporabljajo za javne ponudbe kriptosredstev, kadar zadevajo odnose med podjetji in potrošniki.

(30)

Kadar se javna ponudba nanaša na uporabniške žetone za blago, ki še ne obstaja, ali storitve, ki še ne delujejo, trajanje javne ponudbe, kot je opisano v beli knjigi o kriptosredstvu, ne bi smelo presegati 12 mesecev. Ta omejitev trajanja javne ponudbe ni odvisna od trenutka, ko blago ali storitev nastaneta ali postaneta operativna in ju imetnik uporabniškega žetona lahko uporabi po izteku javne ponudbe.

(31)

Da se omogoči nadzor, bi morali ponudniki kriptosredstev, razen žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje takih kriptosredstev, pred vsako javno ponudbo kriptosredstev v Uniji ali preden se ta kriptosredstva uvrstijo v trgovanje, o svoji beli knjigi o kriptosredstvu, in na zahtevo pristojnega organa, o svojih tržnih sporočilih, uradno obvestiti pristojni organ države članice, v kateri imajo statutarni sedež ali, kadar nimajo statutarnega sedeža v Uniji, pristojni organ države članice, v kateri imajo podružnico. Ponudniki s sedežem v tretji državi bi morali o svoji beli knjigi o kriptosredstvu in, na zahtevo pristojnega organa, o svojih tržnih sporočilih uradno obvestiti pristojni organ države članice, v kateri nameravajo ponuditi kriptosredstva.

(32)

Upravljavec platforme za trgovanje bi moral biti odgovoren za izpolnjevanje zahtev iz naslova II te uredbe, ko se kriptosredstva uvrstijo v trgovanje na njegovo lastno pobudo in bela knjiga o kriptosredstvu še ni bila objavljena v primerih, ki jih zahteva ta uredba. Upravljavec platforme za trgovanje bi moral biti odgovoren tudi za izpolnjevanje teh zahtev, ko je v ta namen sklenil pisni sporazum z osebo, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje. Oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, bi morala ostati odgovorna, kadar upravljavcu platforme za trgovanje predloži zavajajoče informacije. Oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, bi morala ostati odgovorna tudi za zadeve, ki niso prenesene na upravljavca platforme za trgovanje.

(33)

Da bi preprečili nepotrebno upravno breme, se od pristojnih organov ne bi smelo zahtevati, da odobrijo belo knjigo o kriptosredstvu pred njeno objavo. Vendar bi pristojni organi morali biti pooblaščeni, da zahtevajo spremembe bele knjige o kriptosredstvu in morebitnih tržnih sporočil ter po potrebi zahtevajo vključitev dodatnih informacij v belo knjigo o kriptosredstvu.

(34)

Pristojni organi bi morali imeti možnost, da začasno prekinejo ali prepovejo javno ponudbo kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali uvrstitev takih kriptosredstev v trgovanje, kadar taka javna ponudba ali uvrstitev v trgovanje ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te uredbe, vključno s primeri, ko bela knjiga o kriptosredstvu ali tržna sporočila niso pošteni ali jasni oziroma so zavajajoči. Pristojni organi bi morali imeti tudi pooblastilo, da na svojem spletišču ali v sporočilu za javnost objavijo opozorilo, da ponudnik ali oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, teh zahtev ni izpolnila.

(35)

Objaviti bi bilo treba bele knjige o kriptosredstvu in tržna sporočila, o katerih so bili pristojni organi ustrezno uradno obveščeni. Po taki objavi bi morali ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, imeti možnost, da ponujajo navedena kriptosredstva po vsej Uniji in zaprosijo za uvrstitev v trgovanje takih kriptosredstev v Uniji.

(36)

Ponudniki kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, bi morali imeti vzpostavljeno učinkovito ureditev za spremljanje in varovanje denarnih sredstev ali drugih kriptosredstev, zbranih z njihovo javno ponudbo. S takimi ureditvami bi bilo treba tudi zagotoviti, da se vsa denarna sredstva ali druga kriptosredstva, zbrana od imetnikov ali potencialnih imetnikov, ustrezno in karseda hitro vrnejo, kadar se javna ponudba prekliče iz katerega koli razloga. Ponudnik bi moral zagotoviti, da denarna sredstva ali druga kriptosredstva, zbrana med javno ponudbo, varuje tretja oseba.

(37)

Za nadaljnje zagotavljanje varstva malih imetnikov kriptosredstev, malih imetnikov, ki kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, kupijo neposredno od ponudnika ali ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki plasira kriptosredstva v imenu ponudnika, bi jim bilo treba zagotoviti pravico do odstopa od pogodbe v obdobju 14 dni po njihovi pridobitvi. Da se zagotovi nemotena izvedba časovno omejene javne ponudbe kriptosredstev, mali imetnik pravice do odstopa ne bi smel uveljaviti po koncu vpisnega obdobja. Poleg tega se pravica do umika ne bi smela uporabljati, kadar so kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, uvrščena v trgovanje, preden jih kupi mali imetnik, saj je v takem primeru cena takih kriptosredstev odvisna od nihanj na trgih kriptosredstev. Kadar ima mali imetnik pravico do odstopa od pogodbe na podlagi te uredbe, se ne bi smela uporabljati pravica do odstopa na podlagi Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(38)

Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, bi morali ravnati pošteno, pravično in strokovno ter z imetniki ali potencialnimi imetniki kriptosredstev komunicirati pošteno, jasno in nezavajajoče, prav tako bi morali opredeliti, preprečiti, obvladovati in razkriti nasprotja interesov ter imeti učinkovite upravne ureditve za zagotovitev, da njihovi sistemi in varnostni protokoli izpolnjujejo standarde Unije. Da bi pristojnim organom pomagali pri njihovih nadzornih nalogah, bi bilo treba ESMA pooblastiti, da v tesnem sodelovanju z EBA izda smernice o teh sistemih in varnostnih protokolih, da se ti standardi Unije podrobneje opredelijo.

(39)

Za dodatno zaščito imetnikov kriptosredstev bi se morala za ponudnike in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ter člane njihovega upravljalnega organa, za informacije, ki se javnosti zagotavljajo z belo knjigo o kriptosredstvu, uporabljati pravila o civilni odgovornosti.

(40)

Žetone, vezane na sredstva, bi lahko imetniki široko sprejeli za prenašanje vrednosti ali kot menjalno sredstvo, kar bi pomenilo, da bi v primerjavi z drugimi kriptosredstvi predstavljali večje tveganje za zaščito imetnikov kriptosredstev, zlasti malih imetnikov, in celovitost trga. Za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, bi zato morale veljati strožje zahteve kot za izdajatelje drugih kriptosredstev.

(41)

Kadar kriptosredstvo spada v opredelitev žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona, bi se moral uporabljati naslov III ali IV te uredbe, ne glede na to, kako namerava izdajatelj oblikovati kriptosredstvo, vključno z mehanizmom za ohranjanje stabilne vrednosti kriptosredstva. Enako velja za tako imenovane algoritemske „stabilne kovance“, katerih vrednost se poskuša stabilizirati glede na uradno valuto ali na enega ali več sredstev prek protokolov, ki zagotavljajo povečanje ali zmanjšanje ponudbe takih kriptosredstev v odziv na spremembe v povpraševanju. Ponudniki ali osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje algoritemskih kriptosredstev, ki ne poskušajo stabilizirati vrednosti kriptosredstev z vezanjem na enega ali več sredstev, bi morali v vsakem primeru spoštovati naslov II te uredbe.

(42)

Da bi zagotovili ustrezen nadzor in spremljanje javnih ponudb žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, statutarni sedež v Uniji.

(43)

Javne ponudbe žetonov, vezanih na sredstva, v Uniji ali prošnje za uvrstitev takih kriptosredstev v trgovanje bi morale biti dovoljene le, kadar je pristojni organ izdal dovoljenje izdajatelju takih kriptosredstev in odobril ustrezno belo knjigo o kriptosredstvu. Vendar se zahteva po izdanem dovoljenju ne bi smela uporabljati, kadar so žetoni, vezani na sredstva, naslovljeni samo na dobro poučene vlagatelje ali kadar je javna ponudba žetonov, vezanih na sredstva, nižja od 5 000 000 EUR. V takih primerih bi moral izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, še vedno pripraviti belo knjigo o kriptosredstvu da kupce obvesti o značilnostih žetonov, vezanih na sredstva, in z njimi povezanih tveganjih ter o knjigi o kriptosredstvu pred njeno objavo uradno obvestiti pristojni organ.

(44)

Za kreditne institucije z dovoljenjem na podlagi Direktive 2013/36/EU ne bi smelo biti potrebno dodatno dovoljenje za ponujanje žetonov, vezanih na sredstva, ali njihovo uvrstitev v trgovanje. Uporabljati bi se morali nacionalni postopki, vzpostavljeni na podlagi navedene direktive, vendar bi jih bilo treba dopolniti z zahtevo, da se pristojni organ matične države članice, imenovan na podlagi te uredbe, uradno obvesti o elementih, ki temu organu omogočajo, da preveri zmožnost izdajatelja, da ponudi žetone, vezane na sredstva, ali zaprosi za njihovo uvrstitev v trgovanje. Za kreditne institucije, ki ponujajo žetone, vezane na sredstva, ali zaprosijo za njihovo uvrstitev v trgovanje, bi morale veljati vse zahteve, ki se uporabljajo za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, razen zahtev za dovoljenje, kapitalskih zahtev in postopka odobritve v zvezi s kvalificiranimi delničarji, saj so te zadeve zajete v Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Belo knjigo o kriptosredstvu, ki jo pripravi taka kreditna institucija, bi moral pred objavo odobriti pristojni organ matične države članice. Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje na podlagi določb nacionalnega prava za prenos Direktive 2013/36/EU in ki ponujajo žetone, vezane na sredstva, ali zaprosijo za njihovo uvrstitev v trgovanje, bi morala veljati upravna pooblastila iz navedene direktive in tudi tista iz te uredbe, vključno z omejitvijo poslovanja kreditne institucije in začasno prekinitvijo ali prepovedjo javne ponudbe žetonov, vezanih na sredstva. Kadar se obveznosti, ki veljajo za take kreditne institucije na podlagi te uredbe, prekrivajo z obveznostmi iz Direktive 2013/36/EU, bi morale kreditne institucije izpolnjevati bolj specifične ali strožje zahteve, s čimer bi zagotovile skladnost z obema sklopoma pravil. Postopek uradnega obveščanja za kreditne institucije, ki nameravajo ponuditi žetone, vezane na sredstva, ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje na podlagi te uredbe, ne bi smel posegati v določbe nacionalnega prava, s katerimi se prenaša Direktiva 2013/36/EU in ki določajo postopke za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam za opravljanje storitev iz Priloge I k navedeni direktivi.

(45)

Pristojni organ bi moral zavrniti izdajo dovoljenja iz objektivnih in dokazljivih razlogov, tudi kadar lahko poslovni model izdajatelja vložnika žetonov, vezanih na sredstva, resno ogrozi celovitost trga, finančno stabilnost ali nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Pristojni organ bi se moral pred izdajo dovoljenja ali zavrnitvijo njegove izdaje posvetovati z EBA, ESMA in ECB ter, kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je žeton, vezan na sredstva, vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, centralno banko te države članice. Nezavezujoča mnenja EBA in ESMA bi morala obravnavati razvrstitev kriptosredstev, ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka zadevne države članice pa bi morali pristojnemu organu predložiti mnenje o tveganjih za finančno stabilnost, nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost. Pristojni organi bi morali zavrniti izdajo dovoljenja v primerih, ko ECB ali centralna banka države članice poda negativno mnenje zaradi tveganja za nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost. Kadar pristojni organ izda dovoljenje izdajatelju vložniku žetonov, vezanih na sredstva, bi se morala za odobreno šteti tudi bela knjiga o kriptosredstvu, ki jo pripravi zadevni izdajatelj. Dovoljenje pristojnega organa bi moralo veljati po vsej Uniji in izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, omogočiti, da ta kriptosredstva ponudi na notranjem trgu in zaprosi za uvrstitev v trgovanje. Enako bi morala tudi bela knjiga o kriptosredstvu veljati za celotno Unijo, države članice pa ne bi smele imeti možnosti, da naložijo dodatne zahteve.

(46)

V več primerih, ko se z ECB posvetuje na podlagi te uredbe, bi moralo biti njeno mnenje zavezujoče, saj zavezuje pristojni organ, da zavrne, odvzame ali omeji dovoljenje izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ali da izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, naloži posebne ukrepe. Člen 263, prvi odstavek, PDEU določa, da Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) nadzira zakonitost aktov ECB, razen priporočil ali mnenj. Vendar bi bilo treba opozoriti, da mora Sodišče to določbo razlagati ob upoštevanju vsebine in učinkov mnenja ECB.

(47)

Da bi zagotovili varstvo malih imetnikov, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imetnikom takih žetonov vedno zagotoviti informacije, ki so popolne, poštene, jasne in nezavajajoče. Bele knjige o kriptosredstvu o žetonih, vezanih na sredstva, bi morale vključevati informacije o mehanizmu za stabilizacijo, naložbeni politiki za rezervna sredstva, ureditvi skrbništva rezervnih sredstev in o pravicah, zagotovljenih imetnikom.

(48)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali poleg informacij, posredovanih v beli knjigi o kriptosredstvu imetnikom takih žetonov stalno zagotavljati informacije. Zlasti bi morali na svojem spletišču razkriti količino žetonov, vezanih na sredstva, v obtoku ter vrednost in sestavo rezervnih sredstev. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali razkriti tudi vse dogodke, ki so ali bi lahko znatno vplivali na vrednost žetonov, vezanih na sredstva, ali na rezervna sredstva, ne glede na to, ali so taka kriptosredstva uvrščena v trgovanje.

(49)

Da bi zagotovili varstvo malih imetnikov, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vedno ravnati pošteno, pravično in strokovno ter v skladu z najboljšimi interesi imetnikov žetonov, vezanih na sredstva. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali vzpostaviti tudi jasen postopek za obravnavo pritožb, ki jih prejmejo od imetnikov žetonov, vezanih na sredstva.

(50)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali vzpostaviti politiko za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkritje nasprotij interesov, ki lahko nastanejo pri njihovih odnosih z njihovimi delničarji ali člani, ali s katerimkoli delničarjem ali članom, neposrednim ali posrednim, ki ima kvalificiran delež v izdajateljih, ali s člani njihovega upravljalnega organa, njihovimi zaposlenimi, imetniki žetonov, vezanih na sredstva, ali tretjimi ponudniki storitev.

(51)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti zanesljivo ureditev upravljanja, vključno z jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi ter učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni. Člani upravljalnega organa takih izdajateljev bi morali biti sposobni in primerni, predvsem ne bi smeli biti obsojeni kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali katerih koli drugih kaznivih dejanj, ki bi vplivala na njihov dober ugled. Delničarji ali člani, neposredni ali posredni, fizične ali pravne osebe, ki imajo kvalificirane deleže v takšnih izdajateljih, bi morali imeti zadosten ugled in predvsem ne bi smeli biti obsojeni kaznivih dejanj na področju pranja denarja ali financiranja terorizma, ali katerih koli drugih kaznivih dejanj, ki bi vplivala na njihov dober ugled. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali uporabljati tudi vire, sorazmerne z obsegom njihovih dejavnosti, ter vedno zagotavljati neprekinjeno in redno izvajanje svojih dejavnosti. V ta namen bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostaviti politiko neprekinjenega poslovanja, katere cilj je v primeru prekinitve njihovih sistemov in postopkov zagotoviti izvajanje njihovih glavnih dejavnosti, povezanih z žetoni, vezanimi na sredstva. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti tudi močan mehanizem notranje kontrole in učinkovite postopke za upravljanje tveganja ter sistem, ki zagotavlja celovitost in zaupnost prejetih informacij. Namen teh obveznosti je zagotoviti zaščito imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, zlasti malih imetnikov, ne da bi pri tem ustvarjali nepotrebne ovire.

(52)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, so običajno v središču mreže subjektov, ki zagotavljajo izdajo takih kriptosredstev, njihov prenos in razdelitev imetnikom. Od izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, bi bilo zato treba zahtevati, da vzpostavijo in ohranjajo ustrezne pogodbene dogovore s tretjimi subjekti, ki zagotavljajo mehanizem za stabilizacijo in naložbe rezervnih sredstev, ki krijejo vrednost žetonov, skrbništvo takih rezervnih sredstev in, kadar je ustrezno, razdelitev žetonov, vezanih na sredstva, javnosti.

(53)

Za obravnavo tveganj za finančno stabilnost širšega finančnega sistema bi morale za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, veljati kapitalske zahteve. Te zahteve bi morale biti sorazmerne z obsegom izdaje žetonov, vezanih na sredstva, in bi zato morale biti izračunane kot odstotek rezerve sredstev, ki krijejo vrednost žetonov, vezanih na sredstva. Pristojni organi pa bi morali imeti možnost, da povečajo zahtevani znesek kapitalskih zahtev, na podlagi, med drugim, ocene postopka za obvladovanje tveganja in mehanizmov notranjega nadzora izdajatelja, kakovosti in nestanovitnosti rezervnih sredstev, ki krijejo žetone, vezane na sredstva, ali skupne vrednosti in števila poslov, opravljenih z žetoni, vezanimi na sredstva.

(54)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali za zavarovanje svoje odgovornosti do imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, imeti in vzdrževati rezervo sredstev, ki ustreza tveganjem, izraženim v taki odgovornosti. Rezervo sredstev bi bilo treba uporabljati v korist imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, kadar izdajatelj ni zmožen izpolniti svojih obveznosti do imetnikov, na primer v primeru insolventnosti. Rezerva sredstev bi morala biti sestavljena in se upravljati tako, da so pokrita tržna in valutna tveganja. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali zagotoviti preudarno upravljanje rezerve sredstev in zlasti zagotoviti, da vrednost rezerve znaša najmanj toliko, kot znaša ustrezna vrednost žetonov v obtoku ter da se spremembe rezerve ustrezno upravljajo, da se preprečijo škodljivi učinki rezervnih sredstev na trg. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi zato morali imeti jasne in podrobne politike, ki med drugim opisujejo sestavo rezerve sredstev, razporeditev sredstev vključenih vanjo, celovito oceno tveganj, ki izhajajo iz rezervnih sredstev, postopek za izdajo in unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, postopek povečanja in zmanjšanja rezervnih sredstev ter, kadar so rezervna sredstva naložena, naložbeno politiko, ki ji sledijo izdajatelji. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki se tržijo tako v Uniji kot v tretjih državah, bi morali zagotoviti, da je njihova rezerva sredstev na voljo za kritje obveznosti izdajateljev do imetnikov v Uniji. Zahteva po vzdrževanju rezerve sredstev pri podjetjih, za katera velja pravo Unije, bi se zato morala uporabljati sorazmerno z deležem žetonov, vezanih na sredstva, ki naj bi se tržil v Uniji.

(55)

Da bi preprečili tveganje izgube pri žetonih, vezanih na sredstva, in ohranili vrednost teh sredstev, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imeti ustrezno politiko skrbništva rezervnih sredstev. Ta politika bi morala zagotoviti, da so rezervna sredstva vedno v celoti ločena od izdajateljevih lastnih sredstev, da rezervna sredstva niso obremenjena ali zastavljena kot zavarovanje s premoženjem in da ima izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, takojšen dostop do teh rezervnih sredstev. Rezervna sredstva bi moral, odvisno od njihove narave, v skrbništvu hraniti ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditna institucija z dovoljenjem na podlagi Direktive 2013/36/EU ali investicijsko podjetje z dovoljenjem na podlagi Direktive 2014/65/EU. To ne bi smelo izključevati možnosti prenosa imetja stvarnih sredstev na drug subjekt. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije ali investicijska podjetja, ki delujejo kot skrbniki rezervnih sredstev, bi morali izdajatelju ali imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, odgovarjati za izgubo takšnih rezervnih sredstev, razen če dokažejo, da je do take izgube prišlo zaradi zunanjega dogodka, na katerega razumno niso mogli vplivati. Preprečevati bi bilo treba koncentracije skrbnikov rezervnih sredstev. Vendar v nekaterih primerih to morda ni mogoče zaradi pomanjkanja ustreznih alternativ. V takih primerih je treba začasno koncentracijo šteti za sprejemljivo.

(56)

Za zaščito imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, pred zmanjšanjem vrednosti sredstev, ki krijejo vrednost žetonov, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vložiti rezervna sredstva samo v varna sredstva z nizkim tveganjem z minimalnim tržnim tveganjem, tveganjem zaradi koncentracije in kreditnim tveganjem. Ker bi se žetoni, vezani na sredstva, lahko uporabljali kot menjalno sredstvo, bi moral vse dobičke ali izgube, ki izhajajo iz naložbe rezervnih sredstev, nositi izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva.

(57)

Imetniki žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti stalno pravico do unovčenja, na podlagi katere mora izdajatelj na zahtevo imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, kadar koli unovčiti žetone, vezane na sredstva. Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi jih moral unovčiti bodisi tako, da izplača znesek, ki je enak tržni vrednosti sredstev, na katera so vezani žetoni v lasti imetnika, v obliki denarnih sredstev, ki niso elektronski denar, bodisi tako, da izroči sredstva, na katera se nanašajo žetoni. Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral imetniku vedno zagotoviti možnost unovčenja žetonov, vezanih na sredstva, v obliki denarnih sredstev, ki niso elektronski denar, v isti nominalni vrednosti v uradni valuti, ki jo je izdajatelj sprejel pri prodaji žetonov. Izdajatelj bi moral zagotoviti dovolj podrobne in lahko razumljive informacije o različnih oblikah unovčenja, ki so na voljo.

(58)

Za zmanjšanje tveganja, da se žetoni, vezani na sredstva, uporabljajo kot hranilec vrednosti, izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pri zagotavljanju storitev v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z žetoni, vezanimi na sredstva, imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, ne bi smeli dajati obresti za obdobje, v katerem taki imetniki posedujejo te žetone, vezane na sredstva.

(59)

Žetone, vezane na sredstva, in e-denarne žetone bi bilo treba šteti za pomembne, ko izpolnjujejo ali bodo verjetno izpolnjevali nekatera merila, vključno z velikim krogom strank, visoko tržno kapitalizacijo ali velikim številom poslov. Kot take bi jih lahko uporabljalo veliko število imetnikov, njihova uporaba pa bi lahko povzročila posebne izzive v smislu finančne stabilnosti, transmisijskega mehanizma denarne politike ali monetarne suverenosti. Za te pomembne žetone, vezane na sredstva, in pomembne e-denarne žetone, bi morale veljati strožje zahteve kot za žetone, vezane na sredstva, ali e-denarne žetone, ki ne štejejo za pomembne. Za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov bi zlasti morale veljati višje kapitalske zahteve in zahteve glede interoperabilnosti, vzpostaviti pa bi morali tudi politiko upravljanja likvidnosti. Komisija bi morala v okviru pregleda uporabe te uredbe pregledati ustreznost pragov za razvrstitev žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona kot pomembnega. Temu pregledu se, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog.

(60)

Celovito spremljanje celotnega ekosistema izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, je pomembno za določitev resničnega obsega in učinka takih žetonov. Da bi zajeli vse posle, ki se izvedejo v zvezi s katerim koli danim žetonom, vezanim na sredstva, spremljanje takih žetonov zato vključuje spremljanje vseh poslov, ki se poravnajo, ne glede na to, ali so poravnani v razpršeni evidenci (v nadaljnjem besedilu: znotraj verige) ali zunaj razpršene evidence (v nadaljnjem besedilu: zunaj verige), in vključno s posli med strankami istega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(61)

Zlasti je pomembno oceniti transakcije, poravnane z žetoni, vezanimi na sredstva, in povezane z uporabo žetonov kot menjalnega sredstva na območju enotne valute, in sicer tiste, povezane s plačili dolgov, vključno s tistimi v okviru poslov s trgovci. Ti posli ne bi smeli vključevati poslov, povezanih z investicijskimi funkcijami in storitvami, kot je menjalno sredstvo za denarna sredstva ali druga kriptosredstva, razen če obstajajo dokazi, da se žeton, vezan na sredstva, uporablja za poravnavo poslov z drugimi kriptosredstvi. Uporaba za poravnavo poslov z drugimi kriptosredstvi bi bila prisotna v primerih, ko se posel, ki vključuje dve komponenti kriptosredstev, ki se razlikujeta od žetonov, vezanih na sredstva, poravna v žetonih, vezanih na sredstva. Poleg tega bi bilo treba od izdajateljev zahtevati, da zmanjšajo raven dejavnosti, kadar se žetoni, vezani na sredstva, široko uporabljajo kot menjalno sredstvo na območju enotne valute. Za žeton, vezan na sredstva, bi bilo treba šteti, da se široko uporablja kot menjalno sredstvo, kadar sta povprečno število in povprečna skupna vrednost poslov na dan, povezanih z uporabo žetonov, vezanih na sredstva, kot menjalnega sredstva na območju enotne valute, višja od enega milijona poslov oziroma 200 000 000 EUR.

(62)

Kadar žetoni, vezani na sredstva, resno ogrožajo nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost, bi morale imeti centralne banke možnost, da od pristojnega organa zahtevajo, da odvzame dovoljenje izdajatelja teh žetonov, vezanih na sredstva. Kadar žetoni, vezani na sredstva, ogrožajo nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost, bi morale imeti centralne banke možnost, da od pristojnih organov zahtevajo, da omejijo znesek teh žetonov, vezanih na sredstva, ki naj bi se izdali, ali da uvedejo najmanjši nominalni znesek.

(63)

Ta uredba ne posega v nacionalno pravo, ki ureja uporabo domačih in tujih valut v operacijah med rezidenti ter jo sprejmejo države članice, ki niso v euroobmočju, pri izvajanju svoje pravice do monetarne suverenosti.

(64)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali pripraviti načrt sanacije, ki določa ukrepe, ki jih mora izdajatelj sprejeti za ponovno izpolnjevanje zahtev, ki se uporabljajo za rezervo sredstev, tudi v primerih, kadar izpolnitev zahtev po unovčenju povzroči začasna neravnotežja pri rezervi sredstev. Pristojni organ bi moral imeti pooblastilo, da začasno ustavi unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, da zaščiti interese imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, in finančno stabilnost.

(65)

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti načrt za urejeno unovčevanje žetonov, s katerim bi zagotovili, da so pravice imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, zaščitene, kadar izdajatelji ne morejo izpolniti svojih obveznosti, tudi v primeru prenehanja izdajanja žetonov, vezanih na sredstva. Kadar je izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, kreditna institucija ali subjekt, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18), bi se moral pristojni organ posvetovati z ustreznim organom za reševanje. Temu organu za reševanje bi bilo treba dovoliti, da pregleda načrt unovčenja, da bi v njem odkril vse elemente, ki bi lahko negativno vplivali na rešljivost izdajatelja, strategijo reševanja izdajatelja ali vse ukrepe, predvidene v načrtu reševanja izdajatelja, ter v zvezi s temi zadevami pripravi priporočila za pristojni organ. Pri tem bi bilo treba organu za reševanje dovoliti tudi, da preuči, ali so potrebne kakršne koli spremembe načrta reševanja ali strategije reševanja v skladu z določbami Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (19), kot je ustrezno. Tak pregled, ki ga opravi organ za reševanje, ne bi smel vplivati na pooblastila bonitetnega nadzornega organa ali organa za reševanje, kot je ustrezno, za sprejemanje ukrepov za preprečevanje krize ali ukrepov kriznega upravljanja.

(66)

Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali imeti dovoljenje bodisi kot kreditna institucija na podlagi Direktive 2013/36/EU bodisi kot institucija za izdajo elektronskega denarja na podlagi Direktive 2009/110/ES. E-denarni žetoni bi se morali šteti za „elektronski denar“, kot je opredeljen v Direktivi 2009/110/ES, njihovi izdajatelji pa bi morali izpolnjevati ustrezne zahteve iz Direktive 2009/110/ES za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti ter nadzor skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter zahteve glede izdajanja in unovčljivosti e-denarnih žetonov, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali pripraviti belo knjigo o kriptosredstvu in o tem uradno obvestiti svoj pristojni organ. Za e-denarne žetone bi se morale uporabljati izjeme v zvezi z omejenimi omrežji, v zvezi z določenimi transakcijami ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in v zvezi z institucijami za izdajo elektronskega denarja, ki izdajajo le omejen najvišji znesek elektronskega denarja, na podlagi neobvezne izjeme, določene v Direktivi 2009/110/ES. Vendar bi morali izdajatelji e-denarnih žetonov še vedno pripraviti belo knjigo o kriptosredstvu, da bi kupce obvestili o značilnostih e-denarnih žetonov in z njimi povezanih tveganjih, ter o beli knjigi o kriptosredstvu pred njeno objavo tudi uradno obvestiti pristojni organ.

(67)

Imetnikom e-denarnih žetonov bi bilo treba zagotoviti terjatev do izdajatelja e-denarnih žetonov. Imetnikom e-denarnih žetonov bi bilo treba vedno zagotoviti pravico unovčenja po nominalni vrednosti z denarnimi sredstvi, denominiranimi v uradni valuti, na katero je vezan e-denarni žeton. Določbe Direktive 2009/110/ES o možnosti zaračunavanja nadomestila v zvezi z unovčenjem niso pomembne v okviru e-denarnih žetonov.

(68)

Za zmanjšanje tveganja, da se e-denarni žetoni uporabljajo kot hranilec vrednosti, izdajatelji e-denarnih žetonov in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kadar zagotavljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z e-denarni žetoni, imetnikom e-denarnih žetonov ne bi smeli dajati obresti, vključno z obrestmi, ki niso povezane z dolžino obdobja, ko imajo taki imetniki v lasti zadevne e-denarne žetone.

(69)

Bela knjiga o kriptosredstvu, ki jo pripravi izdajatelj e-denarnih žetonov, bi morala vsebovati vse informacije o tem izdajatelju in ponudbi e-denarnih žetonov oziroma o njihovi uvrstitvi v trgovanje, ki so potrebne, da se potencialnim kupcem omogoči, da sprejmejo informirano odločitev o nakupu in razumejo tveganja v zvezi s ponudbo e-denarnih žetonov. V beli knjigi o kriptosredstvu bi moralo biti tudi izrecno navedeno, da imajo imetniki e-denarnih žetonov pravico, da svoje e-denarne žetone kadar koli in po nominalni vrednosti unovčijo v zameno za denarno sredstvo, denominirano v uradni valuti, na katero so vezani e-denarni žetoni.

(70)

Kadar izdajatelj e-denarnih žetonov vloži denarna sredstva, prejeta v zameno za e-denarne žetone, jih mora vložiti v sredstva, denominirana v valuti, ki je enaka uradni valuti, na katero je vezan e-denarni žeton, da bi se izognili medvalutnim tveganjem.

(71)

Pomembni e-denarni žetoni bi lahko pomenili večje tveganje za finančno stabilnost kot e-denarni žetoni, ki niso pomembni, in tradicionalni elektronski denar. Za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, bi zato morale veljati dodatne zahteve. Za take izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov bi zlasti morale veljati višje kapitalske zahteve kot za izdajatelje drugih e-denarnih žetonov in zahteve glede interoperabilnosti, vzpostaviti pa bi morali tudi politiko upravljanja likvidnosti. Izpolnjevati bi morali tudi nekatere zahteve, ki veljajo za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, kot so zahteve glede rezerve sredstev, na primer glede skrbništva in vlaganja rezerve sredstev. Te zahteve za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov bi se morale uporabljati namesto členov 5 in 7 Direktive 2009/110/ES. Ker se ti določbi Direktive 2009/110/ES ne uporabljata za kreditne institucije pri izdajanju elektronskega denarja, se zanje ne bi smele uporabljati tudi dodatne zahteve za pomembne e-denarne žetone iz te uredbe.

(72)

Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali imeti vzpostavljene načrte sanacije in načrte unovčenja, s katerimi bi zagotovili, da so pravice imetnikov e-denarnih žetonov zaščitene, kadar izdajatelji ne morejo izpolniti svojih obveznosti.

(73)

V večini držav članic zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi še ni regulirano kljub morebitnim tveganjem, ki jih predstavljajo za zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost. Za obravnavo takih tveganj ta uredba določa operativne, organizacijske in bonitetne zahteve na ravni Unije, ki se uporabljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(74)

Da bi omogočili učinkovit nadzor in preprečili izogibanje nadzoru, bi morale storitve v zvezi s kriptosredstvi opravljati le pravne osebe, ki imajo statutarni sedež v državi članici, v kateri opravljajo bistvene poslovne dejavnosti, vključno z opravljanjem storitev v zvezi s kriptosredstvi. Subjektom, ki niso pravne osebe, kot so poslovna partnerstva, bi bilo treba pod določenimi pogoji tudi dovoliti opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi. Bistveno je, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ohranijo učinkovito upravljanje svojih dejavnosti v Uniji, da se prepreči spodkopavanje učinkovitega bonitetnega nadzora in zagotovi izvrševanje zahtev iz te uredbe, katerih namen je zagotoviti zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost. Redni tesni neposredni stiki med nadzorniki in odgovornim vodstvom ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali biti bistveni element takega nadzora. Zato bi moral biti sedež dejanske uprave ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi v Uniji in vsaj eden od direktorjev bi moral imeti stalno prebivališče v Uniji. Sedež dejanske uprave pomeni kraj, kjer se sprejemajo ključne odločitve vodstva in poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslov.

(75)

Ta uredba ne bi smela vplivati na možnost oseb s sedežem v Uniji, da na lastno pobudo prejemajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki jih opravlja podjetje iz tretje države. Kadar podjetje iz tretje države opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi na pobudo osebe s sedežem v Uniji, se ne bi smelo šteti, da se te storitve v zvezi s kriptosredstvi opravljajo na ozemlju Unije. Kadar podjetje iz tretje države v Uniji pridobiva stranke ali potencialne stranke ali če v Uniji promovira ali oglašuje storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, se ne bi smelo šteti, da se njegove storitve opravljajo kot storitve v zvezi s kriptosredstvi na pobudo stranke. V takem primeru bi moralo imeti podjetje iz tretje države dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(76)

Glede na trenutni razmeroma majhen obseg ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi bi bilo treba pristojnost za izdajo dovoljenj in nadzor takih ponudnikov storitev prenesti na nacionalne pristojne organe. Dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral odobriti, zavrniti ali odvzeti pristojni organ države članice, v kateri ima subjekt statutarni sedež. Kadar se dovoljenje izda, bi morale v njem biti navedene storitve v zvezi s kriptosredstvi, za katere ima ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi dovoljenje, veljati pa bi moralo za celotno Unijo.

(77)

Za zagotovitev nadaljnje zaščite finančnega sistema Unije pred tveganji pranja denarja in financiranja terorizma je treba zagotoviti, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi obsežneje preverjajo finančne operacije, ki vključujejo stranke in finančne institucije iz tretjih držav, ki so uvrščene na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ker so jurisdikcije, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

(78)

Nekaterim podjetjem, za katera veljajo zakonodajni akti Unije o finančnih storitvah, bi moralo biti omogočeno, da vse ali nekatere storitve v zvezi s kriptosredstvi opravljajo, ne da bi jim bilo treba pridobiti dovoljenje, kot ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu s to uredbo, če pred prvim opravljanjem teh storitev svoje pristojne organe uradno obvestijo o določenih informacijah. V takih primerih bi se morala ta podjetja šteti za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, v zvezi z njimi pa bi se morala uporabljati ustrezna upravna pooblastila iz te uredbe, vključno s pooblastilom za začasno prekinitev ali prepoved določenih storitev v zvezi s kriptosredstvi. Za ta podjetja bi morale veljati vse zahteve, ki se na podlagi te uredbe uporabljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, razen zahtev za pridobitev dovoljenja, kapitalskih zahtev in postopka odobritve v zvezi z delničarji in člani, ki imajo kvalificirane deleže, saj so te zadeve zajete v ustreznih zakonodajnih aktih Unije, na podlagi katerih so pridobila dovoljenje. Postopek uradnega obveščanja za kreditne institucije, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi na podlagi te uredbe, ne bi smel posegati v določbe nacionalnega prava, s katerimi se prenaša Direktiva 2013/36/EU in ki določajo postopke za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam za opravljanje storitev iz Priloge I k navedeni direktivi.

(79)

Da bi zagotovili varstvo potrošnikov, celovitost trga in finančno stabilnost, bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi vedno ravnati pošteno, pravično in strokovno ter v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Storitve v zvezi s kriptosredstvi bi se morale šteti za „finančne storitve“, kot so opredeljene v Direktivi 2002/65/ES, kadar izpolnjujejo merila iz navedene direktive. Kadar se kriptosredstva tržijo na daljavo, bi morala Direktiva 2002/65/ES veljati tudi za pogodbe med ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in potrošniki, razen če je v tej uredbi izrecno navedeno drugače. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali svojim strankam zagotoviti informacije, ki so popolne, poštene, jasne in nezavajajoče, ter jih opozoriti na tveganja, povezana s kriptosredstvi. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali javno objaviti svojo politiko oblikovanja cen, vzpostaviti postopke za obravnavanje pritožb in imeti zanesljivo politiko za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(80)

Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje na podlagi te uredbe, izpolnjevati določene bonitetne zahteve. Te bonitetne zahteve bi bilo treba določiti kot fiksni znesek ali sorazmerno s stalnimi splošnimi stroški ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi iz predhodnega leta, odvisno od vrste storitev, ki jih opravljajo.

(81)

Za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morale veljati stroge organizacijske zahteve. Člani upravljalnega organa ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali biti sposobni in primerni predvsem pa ne bi smeli biti obsojeni kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali katerih koli drugih kaznivih dejanj, ki bi vplivala na njihov dober ugled. Delničarji ali člani, neposredni ali posredni, fizične ali pravne osebe, ki imajo kvalificirane deleže v ponudnikih storitev v zvezi s kriptosredstvi, bi morali imeti zadosten ugled in predvsem ne bi smeli biti obsojeni kaznivih dejanj na področju pranja denarja ali financiranja terorizma, ali katerih koli drugih kaznivih dejanj, ki bi vplivala na njihov dober ugled. Poleg tega, kadar bi lahko vpliv, ki ga izvajajo delničarji in člani, ki imajo kvalificirane deleže v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, najverjetneje škodoval varnemu in skrbnemu upravljanju ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, med drugim ob upoštevanju njihovih prejšnjih dejavnosti, tveganja, da bodo izvajali nezakonite dejavnosti, ali vpliva ali nadzora s strani vlade tretje države, bi morali imeti pristojni organi pooblastilo za naslovitev teh tveganj. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali zaposliti poslovodstvo in osebje z ustreznim znanjem, veščinami in strokovnostjo ter sprejeti vse razumne ukrepe za opravljanje njihovih nalog, tudi s pripravo načrta za neprekinjeno poslovanje. Imeti bi morali zanesljive mehanizme notranje kontrole in ocenjevanja tveganja ter ustrezne sisteme in postopke za zagotavljanje celovitosti in zaupnosti prejetih informacij. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali imeti ustrezno ureditev za vodenje evidenc o vseh poslih, naročilih in storitvah v zvezi s kriptosredstvi, ki jih opravijo. Prav tako bi morali imeti vzpostavljene sisteme za odkrivanje morebitnih zlorab trga, ki jih zagrešijo stranke.

(82)

Za zagotovitev varstva svojih strank bi morali imeti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ustrezne ureditve za zaščito lastninske pravice strank v zvezi s kriptosredstvi, ki jih posedujejo. Kadar morajo zaradi svojega poslovnega modela imeti denarna sredstva, kot so opredeljena v Direktivi (EU) 2015/2366, v obliki bankovcev, kovancev, denarnega depozita ali elektronskega denarja, ki pripadajo njihovim strankam, bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi takšna denarna sredstva zaupati kreditni instituciji ali centralni banki, kadar je na voljo račun pri centralni banki. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali imeti dovoljenje za izvajanje plačilnih transakcij, povezanih s storitvami v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ponujajo, samo če imajo dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev v skladu z navedeno direktivo.

(83)

Glede na storitve, ki jih opravljajo, in zaradi posebnih tveganj, povezanih z vsako vrsto storitev, bi morale za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi veljati posebne zahteve, kar zadeva te storitve. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, bi morali skleniti dogovor s svojimi strankami z določenimi obveznimi določbami ter vzpostaviti in izvajati politiko skrbništva, ki mora biti na razpolago strankam, kadar jo zahtevajo, v elektronski obliki. Tak sporazum bi moral med drugim določati naravo storitve, ki se opravlja, ki bi lahko vključevala posedovanje kriptosredstev, ki pripadajo strankam, ali sredstva za dostop do takih kriptosredstev; v tem primeru bi lahko stranka ohranila nadzor nad kriptosredstvi v skrbništvu. Kot alternativna možnost bi se lahko kriptosredstva ali sredstva za dostop do njih prenesla v popoln nadzor ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki vodijo kriptosredstva, ki pripadajo strankam, ali sredstva za dostop do takih kriptosredstev, bi morali zagotoviti, da takih kriptosredstev ne uporabljajo za svoj račun. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali zagotoviti, da so vsa kriptosredstva vedno neobremenjena. Ti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali odgovarjati tudi za vse izgube zaradi incidentov v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), vključno z incidenti zaradi kibernetskih napadov, kraje ali kakršnega koli nepravilnega delovanja. Ponudniki strojne ali programske opreme denarnic brez gostitelja ne bi smeli spadati na področje uporabe te uredbe.

(84)

Za zagotovitev pravilnega delovanja trgov kriptosredstev bi morali imeti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, podrobna pravila delovanja ter zagotoviti, da so njihovi sistemi in postopki dovolj odporni, zanje bi morale veljati zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem, prilagojene trgu kriptosredstev, določiti pa bi morali tudi pregledna in nediskriminatorna pravila na podlagi objektivnih meril, ki bi urejala dostop do njihovih platform. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, bi morali imeti tudi pregledno strukturo provizij za opravljene storitve, da se prepreči oddajanje naročil, ki bi lahko prispevala k zlorabi trga ali neurejenim pogojem trgovanja. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, bi morali imeti možnost poravnave poslov, opravljenih na platformi za trgovanje, znotraj verige in zunaj nje ter si prizadevati za pravočasno poravnavo. Poravnavo poslov bi bilo treba začeti v 24 urah po tem, ko je bil posel izvršen na platformi za trgovanje. V primeru poravnave zunaj verige bi se morala poravnava začeti na isti delovni dan, v primeru poravnave znotraj verige pa bi poravnava lahko trajala dlje, saj je ne nadzira ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravlja platformo za trgovanje.

(85)

Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki kriptosredstva menjajo za denarna sredstva ali druga kriptosredstva z uporabo svojega kapitala, pripraviti nediskriminatorno trgovinsko politiko. Objaviti bi morali bodisi zavezujoče ponudbe bodisi metodologijo, ki jo uporabljajo za določanje cene kriptosredstev, ki jih želijo menjati, in objaviti vse omejitve, ki jih želijo določiti za znesek, ki se bo menjal. Zanje bi morale veljati tudi zahteve glede preglednosti po trgovanju.

(86)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, bi morali pripraviti politiko izvrševanja in si vedno prizadevati za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, tudi kadar delujejo kot njihova nasprotna stranka. Sprejeti bi morali vse potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi njihovi zaposleni zlorabljali informacije o naročilih strank. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki prejemajo naročila in posredujejo ta naročila drugim ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, bi morali izvajati postopke za hitro in pravilno pošiljanje teh naročil. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ne bi smeli biti deležni nobenih denarnih ali nedenarnih koristi za posredovanje teh naročil kateri koli posamezni platformi za trgovanje s kriptosredstvi ali katerim koli drugim ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi. Spremljati bi morali učinkovitost svojih ureditev izvrševanja naročil in politike izvrševanja, pri čemer bi morali oceniti, ali mesta izvrševanja, vključena v politiko izvrševanja naročil, zagotavljajo najboljši možni rezultat za stranko oziroma ali morajo spremeniti svoje ureditve izvrševanja, stranke, s katerimi imajo stalno poslovno razmerje, pa bi morali uradno obvestiti o vseh pomembnih spremembah svojih ureditev izvrševanja naročil ali politike izvrševanja.

(87)

Kadar je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pri izvrševanju naročil za kriptosredstva v imenu strank nasprotna stranka stranke, lahko obstajajo podobnosti s storitvami menjave kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva. Vendar pri menjavah kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva ceno za take menjave svobodno določi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi kot menjalnica. Vendar bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pri izvrševanju naročil za kriptosredstva v imenu strank vedno zagotoviti, da doseže najboljši možni rezultat za svojo stranko, tudi kadar deluje kot nasprotna stranka stranke, v skladu s svojo politiko najboljšega izvrševanja. Menjava kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva, kadar jo opravi izdajatelj ali ponudnik, ne bi smela biti storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(88)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki plasirajo kriptosredstva za potencialne imetnike, bi morali tem osebam pred sklenitvijo pogodbe posredovati informacije o tem, kako nameravajo izvajati svojo storitev. Za zagotovitev varstva svojih strank bi morali imeti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje za plasiranje kriptosredstev, vzpostavljene posebne in ustrezne postopke za preprečevanje, spremljanje, obvladovanje in razkritje kakršnih koli nasprotij interesov, ki nastanejo zaradi njihovega plasiranja kriptosredstev svojim strankam in kadar je predlagana cena za plasiranje kriptosredstev precenjena ali podcenjena. Plasiranje kriptosredstev v imenu ponudnika se ne bi smelo šteti za ločeno ponudbo.

(89)

Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo svetovanje o kriptosredstvih na zahtevo stranke ali na lastno pobudo, ali ki zagotavljajo upravljanje portfeljev kriptosredstev, oceniti, ali so te storitve v zvezi s kriptosredstvi oziroma kriptosredstva primerna za stranke, glede na izkušnje, znanje, cilje in zmožnost kritja izgub svojih strank. Kadar stranke ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ne zagotovijo informacij o svojih izkušnjah, znanju, ciljih in zmožnosti kritja izgub ali če je jasno, da kriptosredstva niso primerna za stranke, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi takih storitev v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstev ne bi smeli priporočiti tem strankam ali začeti upravljati portfelje kriptosredstev. Pri svetovanju o kriptosredstvih bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi strankam predložiti poročilo, ki bi moralo vključevati oceno primernosti, v kateri podrobno opišejo dane nasvete in navedejo, kako ustrezajo preferencam in ciljem strank. Pri upravljanju portfelja kriptosredstev bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi svojim strankam zagotavljati redna poročila, ki bi morala vključevati pregled njihovih dejavnosti in uspešnosti portfelja ter posodobljeno izjavo o oceni primernosti.

(90)

Nekatere storitve v zvezi s kriptosredstvi, predvsem zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank, plasiranje kriptosredstev ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank, bi se lahko prekrivale s plačilnimi storitvami, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2015/2366.

(91)

Orodij, ki jih izdajatelji elektronskega denarja svojim strankam zagotavljajo za upravljanje e-denarnega žetona, morda ni mogoče razlikovati od dejavnosti zagotavljanja skrbniških in upravnih storitev, kot jih ureja ta uredba. Institucije za izdajo elektronskega denarja bi zato tudi morale imeti možnost, da brez predhodnega dovoljenja v skladu s to uredbo zagotavljajo skrbniške storitve za opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi samo glede e-denarnih žetonov, ki jih izdajo.

(92)

Dejavnost tradicionalnih distributerjev elektronskega denarja, in sicer distribucija elektronskega denarja v imenu izdajateljev, bi pomenila dejavnost plasiranja kriptosredstev za namene te uredbe. Vendar bi morale imeti fizične ali pravne osebe, ki imajo dovoljenje za distribucijo elektronskega denarja na podlagi Direktive 2009/110/ES, možnost distribucije e-denarnih žetonov v imenu izdajateljev e-denarnih žetonov, ne da bi morale za opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi pridobiti predhodno dovoljenje na podlagi te uredbe. Zato bi morali biti taki distributerji izvzeti iz zahteve, da kot ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi zaprosijo za dovoljenje za dejavnost plasiranja kriptosredstev.

(93)

Ponudnik storitev prenosa kriptosredstev bi moral biti subjekt, ki v imenu stranke zagotavlja prenos kriptosredstev enega naslova ali računa razpršene evidence na drugega. Taka storitev prenosa ne bi smela vključevati potrjevalcev, vozlišč ali rudarjev, ki bi lahko bili del potrjevanja posla in posodobitve stanja tehnologije na kateri temelji razpršena evidenca. Številni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ponujajo tudi neko vrsto storitev prenosa kriptosredstev kot del, na primer, storitve zagotavljanja skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank, menjave kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva ali izvrševanja naročil kriptosredstev v imenu strank. Glede na podrobne značilnosti storitev, povezanih s prenosom e-denarnih žetonov, bi lahko take storitve pomenile plačilno storitev, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2015/2366. V takih primerih bi moral te prenose opraviti subjekt, ki ima dovoljenje za opravljanje takih plačilnih storitev v skladu z navedeno direktivo.

(94)

Ta uredba ne bi smela obravnavati najemanja in dajanja posojil v kriptosredstvih, vključno z e-denarnimi žetoni, in zato ne bi smela posegati v veljavno nacionalno pravo. Dodatno bi bilo treba oceniti izvedljivost in potrebo po urejanju takih dejavnosti.

(95)

Pomembno je zagotoviti zaupanje v trge kriptosredstev in celovitost trga. Zato je treba določiti pravila za odvračanje od tržnih zlorab v zvezi s kriptosredstvi, ki so uvrščena v trgovanje. Ker pa so izdajatelji kriptosredstev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zelo pogosto MSP, bi bilo nesorazmerno, da bi se zanje uporabljale vse določbe Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Zato je treba določiti posebna pravila, ki prepovedujejo nekatera ravnanja, ki bi lahko ogrozila zaupanje uporabnika v trge kriptosredstev in celovitost teh trgov, vključno s trgovanjem na podlagi notranjih informacij, nezakonitim razkritjem notranjih informacij in tržno manipulacijo, povezano s kriptosredstvi. Ta prilagojena pravila o zlorabi trga, storjeni v povezavi s kriptosredstvi, bi se morala uporabljati tudi, kadar so kriptosredstva uvrščena v trgovanje.

(96)

Pravno varnost za udeležence na trgih kriptosredstev bi bilo treba okrepiti s podrobnejšo opredelitvijo dveh bistvenih elementov za opredelitev notranjih informacij, in sicer natančne narave teh informacij in pomena njihovega morebitnega vpliva na cene kriptosredstev. Te elemente bi bilo treba upoštevati tudi za preprečevanje zlorabe trga v okviru trgov kriptosredstev in njihovega delovanja, pri čemer bi bilo treba na primer upoštevati uporabo družbenih medijev, uporabo pametnih pogodb za izvrševanje naročil in koncentracijo rudarskih bazenov.

(97)

Izvedeni finančni instrumenti, ki štejejo za finančne instrumente, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, in katerih temeljno sredstvo je kriptosredstvo, so predmet Uredbe (EU) št. 596/2014, kadar se z njimi trguje na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu trgovanja ali organiziranem sistemu trgovanja. Za kriptosredstva, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ki so temeljna sredstva teh izvedenih finančnih instrumentov, bi morale veljati določbe o zlorabi trga iz te uredbe.

(98)

Pristojnim organom bi bilo treba podeliti zadostna pooblastila za nadzor nad izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrstitvijo v trgovanje kriptosredstev, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, ter nad ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ta pooblastila bi morala vključevati pooblastilo, da začasno prekinejo ali prepovejo javno ponudbo ali uvrstitev v trgovanje kriptosredstev ali zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi ter preiskujejo kršitve pravil o zlorabi trga. Izdajatelji kriptosredstev, razen žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, ne bi smeli biti predmet nadzora na podlagi te uredbe, kadar izdajatelj ni ponudnik ali oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje.

(99)

Pristojni organi bi morali imeti tudi pooblastilo, da naložijo kazni izdajateljem, ponudnikom ali osebam, ki zaprosijo za uvrstitev kriptosredstev v trgovanje, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, ter ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi. Pristojni organi bi morali pri določanju vrste in ravni upravne kazni ali drugih upravnih ukrepov upoštevati vse ustrezne okoliščine, vključno z resnostjo in trajanjem kršitve, ter tem, ali je bila kršitev storjena naklepno.

(100)

Glede na čezmejno naravo trgov kriptosredstev bi morali pristojni organi medsebojno sodelovati, da bi odkrili in preprečili morebitne kršitve te uredbe.

(101)

Za olajšanje preglednosti v zvezi s kriptosredstvi in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral ESMA vzpostaviti register belih knjig o kriptosredstvu, izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov ter ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(102)

Pomembni žetoni, vezani na sredstva, se lahko uporabijo kot menjalno sredstvo in za opravljanje velike količine plačilnih transakcij. Ker lahko take velike količine predstavljajo specifična tveganja za transmisijske kanale denarne politike in monetarno suverenost je ustrezno, da se EBA dodeli naloga nadzora nad izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ko se taki žetoni, vezani na sredstva, razvrstijo kot pomembni. Taka dodelitev bi morala obravnavati zelo specifično naravo tveganj, ki jih predstavljajo žetoni, vezani na sredstva, in ne bi smela predstavljati precedensa za katere koli druge zakonodajne akte Unije o finančnih storitvah.

(103)

Izdajatelje e-denarnih žetonov bi morali nadzorovati pristojni organi, odgovorni za nadzor v skladu z Direktivo 2009/110/ES. Vendar je glede na potencialno razširjeno uporabo pomembnih e-denarnih žetonov kot plačilnega sredstva in tveganj, ki jih lahko predstavljajo za finančno stabilnost, potreben dvojni nadzor nad izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov, ki ga izvajajo tako pristojni organi kot EBA. EBA bi moral nadzorovati, ali izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov izpolnjujejo posebne dodatne zahteve iz te uredbe za take žetone. Ker bi se morale posebne dodatne zahteve uporabljati samo za institucije za izdajo elektronskega denarja, ki izdajajo pomembne e-denarne žetone, bi morali kreditne institucije, ki izdajajo pomembne e-denarne žetone, za katere se take zahteve ne uporabljajo, še naprej nadzirati njihovi pristojni organi. Dvojni nadzor bi moral obravnavati zelo specifično naravo tveganj, ki jih predstavljajo e-denarni žetoni, in ne bi smel predstavljati precedensa za katere koli druge zakonodajne akte Unije o finančnih storitvah.

(104)

Pomembni e-denarni žetoni, denominirani v uradni valuti države članice, ki ni euro, ki se uporabljajo kot menjalno sredstvo in za poravnavo velike količine plačilnih transakcij, lahko, čeprav so malo verjetni, pomenijo posebna tveganja za monetarno suverenost države članice, v katere uradni valuti so denominirani. Kadar je vsaj 80 % števila imetnikov in obsega poslov s temi pomembnimi e-denarnimi žetoni skoncentriranih v matični državi članici, se nadzorniške odgovornosti ne bi smele prenesti na EBA.

(105)

EBA bi moral ustanoviti kolegij nadzornikov za vsakega izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov. Ker so izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov običajno v središču mreže subjektov, ki zagotavljajo izdajo takih kriptosredstev, njihov prenos in razdelitev, bi med člani kolegija nadzornikov za vsakega izdajatelja morali med drugim vključiti pristojne organe najpomembnejših platform za trgovanje s kriptosredstvi v primerih, ko so pomembni žetoni, vezani na sredstva, ali pomembni e-denarni žetoni uvrščeni v trgovanje, ter pristojne organe najpomembnejših subjektov in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov v imenu imetnikov. Kolegij nadzornikov za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov bi moral olajšati sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi člani ter izdajati nezavezujoča mnenja, med drugim o spremembah glede izdaje dovoljenj in nadzora glede takih izdajateljev.

(106)

Za nadzor izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov bi moral biti EBA med drugim pooblaščen za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob.

(107)

EBA bi moral izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov zaračunavati nadomestila za pokritje svojih stroškov, tudi režijskih. Za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, bi moralo biti nadomestilo sorazmerno z velikostjo njihove rezerve sredstev. Za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov bi moralo biti nadomestilo sorazmerno z zneskom sredstev, prejetih v zameno za pomembne e-denarne žetone.

(108)

Da se zagotovi učinkovitost te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z natančnejšo določitvijo tehničnih elementov opredelitev iz te uredbe, da bi jih prilagodila tržnemu in tehnološkemu razvoju, natančnejšo določitvijo meril za določitev, ali bi bilo treba žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton razvrstiti kot pomembni, določitvijo, ali obstaja resen pomislek glede zaščite vlagateljev ali grožnja za pravilno delovanje in celovitost trgov kriptosredstev ali za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, natančnejšo določitvijo postopkovnih pravil za izvajanje pooblastil EBA v zvezi z nalaganjem glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami o pravici do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni ter roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni ter natančnejšo določitvijo vrste in zneska nadomestil, ki jih lahko za nadzor nad izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pomembnih e-denarnih žetonov zaračuna EBA. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(109)

Da bi spodbudili dosledno uporabo te uredbe v Uniji, vključno z ustrezno zaščito imetnikov kriptosredstev in strank ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, zlasti kadar gre za potrošnike, bi bilo treba razviti tehnične standarde. Učinkovito in primerno je, da se EBA in ESMA kot organoma, ki imata visoko specializirano strokovno znanje, zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo političnih odločitev, ki jih predložita Komisiji.

(110)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih razvijeta EBA in ESMA, v zvezi z: vsebino, metodologijami in predstavitvijo informacij v beli knjigi o kriptosredstvu o glavnih škodljivih vplivih na podnebje in drugih škodljivih vplivih, povezanih z okoljem, mehanizma soglasja, ki se uporablja za izdajo kriptosredstva; v zvezi s postopkom za odobritev bele knjige o kriptosredstvu, ki jo kreditne institucije predložijo ob izdaji žetonov, vezanih na sredstva; v zvezi z informacijami, ki jih vsebuje vloga za izdajo dovoljenja za izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva; v zvezi z metodologijo za oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, povezanih z uporabo žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov, izraženih v valuti, ki ni uradna valuta države članice, kot sredstva za menjavo v vsakem območju enotne valute; v zvezi z zahtevami, predlogami in postopki za obravnavo pritožb imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, in strank ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi; v zvezi z zahtevami glede politik in postopkov za ugotavljanje, preprečevanje, upravljanje in razkrivanje nasprotij interesov izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in podrobnostmi in metodologijo za vsebino tega razkritja; v zvezi s postopkom in časovnim okvirom, v katerem se izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva in pomembnih e-denarnih žetonov, prilagodi višjim kapitalskim zahtevam, merili za zahtevo po višjem kapitalu in minimalnimi zahtevami za zasnovo programov stresnih testov; v zvezi z zahtevami glede likvidnostnega kritja za rezervo sredstev; v zvezi z finančnimi instrumenti, v katere se lahko vlaga rezerva sredstev; v zvezi s podrobno vsebino informacij, ki so potrebne za ocenjevanje predlagane pridobitve kvalificiranega deleža v izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, zahtevami za dodatne obveznosti za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva; informacijami, ki jih morajo pristojnim organom posredovati kreditne institucije, centralne depotne družbe, investicijska podjetja, upravljavci trga, institucije za izdajo elektronskega denarja, družbe za upravljanje KNPVP in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi; v zvezi z informacijami, ki jih vsebuje vloga za izdajo dovoljenja ponudniku storitve v zvezi s kriptosredstvi; v zvezi z vsebino, metodologijami in predstavitvijo informacij, ki jih ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi javno objavi in se nanašajo na glavne škodljive vplive mehanizma soglasja, ki se uporablja za izdajo vsakega kriptosredstva, v zvezi s katerim nudijo storitve, na podnebje in druge škodljive vplive, povezane z okoljem; v zvezi z ukrepi, s katerimi se zagotavlja neprekinjeno in redno izvajanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, in evidencami, ki jih je treba hraniti o vseh storitvah v zvezi s kriptosredstvi, naročilih in poslih, ki se opravijo; v zvezi z zahtevami glede politik za ugotavljanje, preprečevanje, upravljanje in razkrivanje nasprotij interesov ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in podrobnostmi in metodologijo za vsebino tega razkritja; v zvezi z načinom, s katerim se ponujajo podatki o preglednosti upravljavca platforme, ter vsebino in obliko evidenc iz knjige naročil v zvezi s platformo za trgovanje; v zvezi s podrobno vsebino informacij, ki so potrebne za ocenjevanje predlagane pridobitve kvalificiranega deleža v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi; v zvezi s primernimi ureditvami, sistemi in postopki za spremljanje in odkrivanje zlorabe trga; predlogo za uradno obveščanje o sumih zlorabe trga in postopkih usklajevanja med zadevnimi pristojnimi organi za odkrivanje zlorabe trga; v zvezi z informacijami, ki se izmenjajo med pristojnimi organi; dokumentom s predlogo za dogovore o sodelovanju med pristojnimi organi držav članic in nadzornimi organi tretjih držav; potrebnimi podatki za razvrstitev belih knjig o kriptosredstvu v registru ESMA in praktičnimi ureditvami za zagotovitev, da so taki podatki strojno berljivi; v zvezi s pogoji, pod katerimi se določeni člani kolegija nadzornikov izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov štejejo za najpomembnejše v svoji kategoriji, ter pogoji, pod katerimi se šteje, da se žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni uporabljajo v velikem obsegu za namene razvrstitve določenih članov tega kolegija ter podrobnostmi o praktičnih ureditvah za delovanje tega kolegija. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010 oz. (EU) št. 1095/2010.

(111)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih razvijeta EBA in ESMA, v zvezi z: določitvijo standardnih obrazcev, oblik in predlog za bele knjige o kriptosredstvu; določitvijo standardnih obrazcev, predlog in postopkov za posredovanje informacij za namene vloge za izdajo dovoljenja za izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva; določitvijo standardnih obrazcev, oblik in predlog za namene poročanja o žetonih, vezanih na sredstva, ki se izdajo v vrednosti, ki presega 100 000 000 EUR; določitvijo standardnih obrazcev, predlog in postopkov za uradno obveščanje pristojnih organov o informacijah s strani kreditnih institucij, centralnih depotnih družb, investicijskih podjetij, upravljavcev trga, institucij za izdajo elektronskega denarja, družb za upravljanje KNPVP in upravljavcev alternativnih investicijskih skladov, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi; določitvijo standardnih obrazcev, predlog in postopkov za vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi; določitvijo tehničnih sredstev za razkritje notranjih informacij javnosti in za odložitev razkritja notranjih informacij javnosti ter določitvijo standardnih obrazcev, predlog in postopkov za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi, EBA in ESMA. Komisija bi navedene izvedbene tehnične standarde morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(112)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odpraviti razdrobljenost pravnega okvira, ki se uporablja za ponudnike ali osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, razen žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov, za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov in za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ter zagotoviti pravilno delovanje trgov kriptosredstev ob hkratnem zagotavljanju zaščite imetnikov kriptosredstev in strank ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, predvsem malih imetnikov, ter zaščite celovitosti trga in finančne stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se z vzpostavitvijo okvira, na podlagi katerega bi se lahko razvili večji, čezmejni trg kriptosredstev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(113)

Da se prepreči motenje udeležencev na trgu, ki zagotavljajo storitve in dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, razen žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov, ki so bila izdana pred datumom začetka uporabe te uredbe, bi morali biti izdajatelji takih kriptosredstev izvzeti iz obveznosti objave bele knjige o kriptosredstvu in drugih s tem povezanih zahtev te uredbe. Vendar bi se morale nekatere obveznosti uporabljati, ko se kriptosredstva uvrstijo v trgovanje pred datumom začetka uporabe te uredbe. Da bi preprečili motnje za obstoječe udeležence na trgu, so potrebne prehodne določbe za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, ki so delovali v času začetka uporabe te uredbe.

(114)

Ker se nacionalni regulativni okviri, ki se uporabljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi pred začetkom uporabe te uredbe, med državami članicami razlikujejo, je bistveno, da imajo tiste države članice, ki trenutno nimajo strogih bonitetnih zahtev za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki trenutno delujejo v skladu z njihovimi regulativnimi okviri, možnost, da od takih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevajo strožje zahteve od tistih v nacionalnih regulativnih okvirih. V takih primerih bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da ne uporabijo 18-mesečnega prehodnega obdobja, ki bi sicer ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi omogočilo opravljanje storitev na podlagi njihovega obstoječega nacionalnega regulativnega okvira, ali da to prehodno obdobje skrajšajo. Taka možnost za države članice ne bi smela predstavljati precedensa za druge zakonodajne akte Unije o finančnih storitvah.

(115)

Žvižgači bi morali imeti možnost pristojne organe opozoriti na nove informacije, ki jim pomagajo pri odkrivanju kršitev te uredbe in nalaganju kazni. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti, da se vzpostavi ustrezna ureditev, ki bo žvižgačem omogočala, da bodo pristojne organe obveščali o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe, in jih ščitila pred povračilnimi ukrepi. To bi bilo treba storiti s spremembo Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (23) tako, da se uporablja za kršitve te uredbe.

(116)

Glede na to, da bi moral biti EBA pooblaščen za neposredni nadzor izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov, ESMA pa bi moral biti pooblaščen, da uporabi svoja pooblastila v zvezi s pomembnimi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, je treba zagotoviti, da lahko EBA in ESMA izvajata vsa svoja pooblastila in naloge, da bi izpolnila svoje cilje zaščite javnega interesa s prispevanjem k kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema za gospodarstvo Unije, njene državljane in podjetja, ter zagotoviti, da so izdajatelji kriptosredstev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zajeti z uredbama (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010. Navedeni uredbi je zato treba ustrezno spremeniti.

(117)

Izdaja, ponudba ali prošnja za uvrstitev kriptosredstev v trgovanje in opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi bi lahko vključevale obdelavo osebnih podatkov. Kakršna koli obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala biti izvedena v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba ne posega v pravice in obveznosti na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (24) ter Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(118)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 24. junija 2021 (26).

(119)

Datum začetka uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti, da se omogoči sprejetje regulativnih tehničnih standardov, izvedbenih tehničnih standardov in delegiranih aktov, ki so potrebni za določitev nekaterih elementov te uredbe –