(1)

Po neizzvani in neupravičeni vojni agresiji Rusije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 je Evropska unija v podporo ukrajinskemu gospodarstvu z Uredbo (EU) 2022/870 uvedla ukrepe za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (2).

(2)

Unija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/903 uvedla preventivne ukrepe v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine (3). Navedeni ukrepi so bili potrebni za obravnavo izjemnih okoliščin, ki bi lahko prizadele ekonomsko sposobnost preživetja lokalnih proizvajalcev v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem.

(3)

Veljavnost Uredbe (EU) 2022/870 in Izvedbene uredbe (EU) 2023/903 se je iztekla 5. junija 2023.

(4)

Unija je v nadaljnjo podporo ukrajinskemu gospodarstvu sprejela Uredbo (EU) 2023/1077 o ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (4) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi).

(5)

Glede na iztek veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2023/903 je Komisija ocenila, ali izjemne okoliščine iz uvodne izjave 2 navedene uredbe še vedno obstajajo in ali je zato treba sprejeti nove ciljno usmerjene preventivne ukrepe v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2023/1077.

(6)

Ocena je pokazala, da še vedno obstajajo precejšnja logistična ozka grla. Zlasti infrastruktura v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem še vedno ne zadostuje za obvladovanje porasta prometa, zlasti na mejah med Ukrajino in navedenimi državami članicami. Oprema je še vedno nujno potrebna in skladiščna zmogljivost je omejena, kar povzroča visoke logistične stroške, hkrati pa obstaja tudi veliko tveganje, da bodo skladiščne zmogljivosti v zadevnih državah članicah nezadostne.

(7)

Te izjemne okoliščine še naprej vplivajo na ekonomsko sposobnost preživetja lokalnih proizvajalcev v teh državah članicah. Tako se nadaljujejo izjemne okoliščine, ki škodijo lokalnim proizvajalcem Unije. Glede na navedene okoliščine je Komisija ocenila, da trenutne razmere še vedno upravičujejo takojšnje ukrepanje v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2023/1077.

(8)

Zato je še vedno treba zagotoviti, da se določeni proizvodi, tj. pšenica, koruza, oljna ogrščica in sončnično seme, s poreklom iz Ukrajine, ki si medsebojno konkurirajo za iste skladiščne zmogljivosti, sprostijo v prosti promet ali dajo v postopek carinskega skladiščenja, prostoconski postopek ali postopek aktivnega oplemenitenja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), le v drugih državah članicah kot v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji ali na Slovaškem.

(9)

Vendar ta omejitev ne vpliva na gibanje tega blaga v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji ali na Slovaškem ali prek teh držav v okviru carinskega tranzitnega postopka, kot je določen v členu 226 Uredbe (EU) št. 952/2013, v drugo državo članico ali državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije. Če pa bo to kljub temu negativno vplivalo na tako gibanje, bo Komisija po potrebi ocenila, ali izjemne okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, še vedno obstajajo, in ustrezno ukrepala.

(10)

Za hitro obravnavo izjemnih okoliščin, zaradi katerih je ta uredba nujna, je bila vzpostavljena skupna koordinacijska platforma za usklajevanje prizadevanj Komisije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške ter Ukrajine in Moldavije, da bi izboljšali trgovinske tokove med Unijo in Ukrajino, vključno s tranzitom kmetijskih proizvodov vzdolž koridorjev. Skupna koordinacijska platforma bo podala operativne rešitve za izboljšanje postopkov, infrastrukture in logističnih ozkih grl med Ukrajino in Unijo, in sicer s pospešitvijo in izboljšanjem postopkov nadzora na mejah, boljšim usklajevanjem tranzita, izboljšanjem infrastrukture in znižanjem skupnih logističnih stroškov, s čimer bi zagotovili, da gredo lahko pšenica, koruza, oljna ogrščica in sončnično seme s poreklom iz Ukrajine po potrebi globlje v Unijo in zunaj nje. Razumno je pričakovati, da bo delo, opravljeno v okviru skupne koordinacijske platforme, v prihodnjih mesecih prineslo izboljšave. Ko se bodo pojavile skupne rešitve za obravnavanje izjemnih okoliščin iz uvodne izjave 6, bo mogoče dovoliti, da se do septembra 2023 iztečejo preventivni ukrepi iz te uredbe.

(11)

Komisija je v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2023/1077 obvestila Odbor za zaščitne ukrepe, ustanovljen s členom 3(1) Uredbe (EU) 2015/478.

(12)

Da bi se izognili špekulativnemu ravnanju udeležencev na trgu, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave. Ker se pričakuje, da bo skupna koordinacijska platforma v prihodnjih mesecih izboljšala razmere na terenu, bi se morala ta uredba uporabljati zgolj do 15. septembra 2023 –