(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Uredbo (EU) 2017/1019 (2) uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih armaturnih palic s poreklom iz Republike Belorusije (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Trenutno veljavna protidampinška dajatev na uvoz iz Republike Belorusije (v nadaljnjem besedilu: Belorusija ali zadevna država) znaša 10,6 %.

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (3) ukrepov prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) je 16. marca 2022 vložilo Evropsko jeklarsko združenje (v nadaljnjem besedilu: Eurofer ali vložnik) v imenu industrije armaturnih palic v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe, ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje Unije. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(5)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 15. junija 2022 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom armaturnih palic s poreklom iz Belorusije v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (4) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(6)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov izrecno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znanega proizvajalca izvoznika, beloruske organe, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Ker Belorusija ni članica STO in je navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (5), je treba v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(10)

Da bi zaprosila za sodelovanje proizvajalcev izvoznikov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, je Komisija stopila v stik s potencialnimi proizvajalci armaturnih palic s sedežem v Bosni in Hercegovini, Južni Koreji, Dominikanski republiki, Švici, Norveški, Turčiji, Združenih državah Amerike (ZDA) in Južni Afriki. Odgovor je prejela samo od enega proizvajalca s sedežem v ZDA.

(11)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev s sedežem v drugih potencialnih reprezentativnih državah se je Komisija odločila določiti normalno vrednost na podlagi informacij, prejetih od tega proizvajalca v ZDA.

(12)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe so bile strani obveščene in jim je bilo dano na voljo 10 dni za predložitev pripomb o izbiri ZDA kot primerne reprezentativne države. Zainteresirane strani niso poslale nobenih pripomb.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, pri tem pa je upoštevala geografsko porazdelitev. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 17 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Ker pripomb ni prejela, je bil začasni vzorec potrjen.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce v Belorusiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Republike Belorusije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(17)

Javil se je samo en proizvajalec armaturnih palic iz Belorusije, tj. Byelorussian Steel Works (v nadaljnjem besedilu: BZ). Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(18)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, vložniku, družbi BMZ in sodelujočemu proizvajalcu v reprezentativni državi. Vprašalniki so bili na dan začetka na voljo tudi na spletu (6).

(19)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, vložnik in proizvajalec iz ZDA.

(20)

Družba BMZ ni predložila izpolnjenega vprašalnika, zato se je štelo, da ne sodeluje s Komisijo v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa.

(21)

V skladu s tem je Komisija zaradi nesodelovanja beloruskega proizvajalca uporabila člen 18 osnovne uredbe in svoje ugotovitve v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa utemeljila na dostopnih dejstvih.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(23)

Komisija je 17. aprila 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(24)

Pripombe, ki podpirajo ugotovitve in sklepe Komisije, je predložil le vložnik.

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer so to nekatere armaturne palice s poreklom iz Belorusije, izdelane iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, spiralno zvite po valjanju ali ne, z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem, ki so trenutno uvrščene pod oznake KN ex 7214 10 00, ex 7214 20 00, ex 7214 30 00, ex 7214 91 10, ex 7214 91 90, ex 7214 99 10 in ex 7214 99 95 (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). Armaturne palice iz železa ali jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti so izključene. Drugi podolgovati izdelki, na primer palice z okroglim prečnim prerezom, so izključeni.

(26)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(27)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(28)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Belorusije zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(29)

Po podatkih iz Eurostatove podatkovne zbirke Comext je v OPP uvoz iz Belorusije skupaj znašal približno 206 200 ton s tržnim deležem približno 1,9 %. Glavne države članice uvoznice so bile: Estonija, Latvija, Litva in Poljska. V primerjavi s prvotno preiskavo sta se uvoz in tržni delež več kot prepolovila (tj. 488 700 ton in 5,0-odstotni tržni delež).

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, edini znani beloruski proizvajalec ni sodeloval v preiskavi. Zato je Komisija beloruske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Belorusije morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija ni prejela pripomb.

(31)

Zato so ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti podatkih Eurostata, podatkovni zbirki, vzpostavljeni v skladu s členom 14(6) (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), podatkovni zbirki Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) in zahtevku.

(32)

Obseg in cena uvoza iz Belorusije sta bila določena na podlagi informacij iz podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(33)

Kakor je navedeno v oddelku 1.6, ker Belorusija ni članica STO in je navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755, bi bilo treba v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(34)

Ker je Komisija prejela odgovor samo od enega proizvajalca s sedežem v ZDA, se je odločila določiti normalno vrednost na podlagi informacij, ki jih je prejela od tega proizvajalca v ZDA, tj. na podlagi dejanskih cen tega sodelujočega proizvajalca.

(35)

Prvič, Komisija je preučila, ali je bil v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe celotni obseg prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca neodvisnim strankam v ZDA reprezentativen. Celotni obseg prodaje v ZDA je primerjala s celotnim obsegom uvoza iz Belorusije v Unijo, kot je naveden v podatkovni zbirki iz člena 14(6). Na tej podlagi je Komisija ugotovila, da se je podobni izdelek na trgu ZDA prodajal v reprezentativnih količinah.

(36)

Komisija je nato za sodelujočega proizvajalca v ZDA proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, kadar je bila cena na enoto enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih. Tako so se določili proizvodni stroški za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec v ZDA proizvedel v obdobju OPP.

(37)

Ker je obseg prodaje po neto prodajni ceni, enaki izračunanim stroškom proizvodnje ali višjim od njih (proizvodni stroški plus PSA-stroški), predstavljal več kot 80 % celotnega obsega domače prodaje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni sodelujočega proizvajalca v ZDA.

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, so bile izvozne cene iz Belorusije določene na podlagi uvoznih vrednosti iz podatkovne zbirke iz člena 14(6), ki so bile prilagojene ravni franko tovarna. V ta namen so stroški prevoza, ki so bili odšteti, temeljili na informacijah, ki jih je vložnik navedel v zahtevku.

(39)

Komisija je normalno vrednost in izvozne cene primerjala na podlagi franko tovarna.

(40)

Primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za beloruski izvoz, izraženo kot odstotek carinske vrednosti Unije, v višini 41,1 %.

(41)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in prosta zmogljivost v Belorusiji, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije. Opozoriti je treba, da je zaradi nesodelovanja beloruskega proizvajalca izvoznika in beloruske vlade analiza v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled, in statistični podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA).

(42)

Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji sta se določili na podlagi informacij, predloženih v zahtevku.

(43)

Glede na podatke iz zahtevka, navzkrižno preverjene z javnimi viri, je bila proizvodna zmogljivost za leto 2021 v Belorusiji ocenjena na več kot 2,6 milijona ton armaturnih palic z možnostjo povečanja za 300 tisoč dodatnih ton, kar skupaj znaša 3 milijone ton (7). Po razpoložljivih podatkih je beloruska prodaja znašala 1,7 milijona ton, od tega je bilo 700 tisoč ton porabljenih na domačem trgu, približno 1 milijon pa jih je bilo izvoženih (8). Neizkoriščena zmogljivost je bila tako ocenjena na več kot 900 000 ton, kar je predstavljalo več kot 8 % potrošnje Unije v OPP. Ta neizkoriščena zmogljivost bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabila za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo.

(44)

Na podlagi informacij iz zahtevka je industrija armaturnih palic v Belorusiji izvozno usmerjena, saj je približno 85 % beloruskih proizvodnih zmogljivosti jekla namenjenih izvozu. Glede na podatkovno zbirko GTA je bil trg Unije glavni izvozni trg Belorusije. Ugotovljeno je bilo, da so bile izvozne cene iz Belorusije v tretje države (551 EUR/tono) v povprečju za 10 EUR na tono nižje od povprečnih izvoznih cen na trg Unije in za 15 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije (651 EUR/tono). Ob upoštevanju teh ravni cen bi bil za beloruske izvoznike izvoz v Unijo potencialno privlačnejši kot izvoz na večino drugih trgov. Poleg tega je bilo veliko število držav izvoznic (tj. ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Turčija, Ukrajina, Malezija, Mehika, Maroko, zalivske države, Egipt in druge države) Belorusiji vse manj na voljo zaradi prekomerne domače ponudbe in trgovinskih ukrepov proti beloruskemu uvozu.

(45)

Trg Unije je bil s skupno potrošnjo približno 11 milijonov ton za beloruskega proizvajalca privlačen tudi zaradi svoje geografske bližine in velikosti.

(46)

Zato je trg Unije v smislu velikosti, cen in bližine ostal bolj privlačen za beloruskega proizvajalca izvoznika kot drugi trgi. .

(47)

Komisija je seznanjena s tem, da je zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini Unija uvedla več svežnjev sankcij proti Rusiji in Belorusiji, ki so vplivale na izdelke iz jekla in/ali jeklarske družbe, ki proizvajajo in izvažajo izdelek, ki se pregleduje, tudi po obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Od uvedbe sankcij marca 2022 se je uvoz iz Belorusije z junijem 2022 ustavil. Vendar trenutnih razmer ni mogoče šteti za trajne. Ker so te sankcije povezane z vojaško agresijo in spremljajočimi se geopolitičnimi razmerami, dejansko njihovega obsega, spreminjanja in/ali trajanja ni mogoče predvideti. Poleg tega protidampinški ukrepi trajajo pet let. Glede na navedene negotovosti in dejstvo, da lahko Svet kadar koli dodatno spremeni točen obseg in trajanje sankcij, je Komisija ugotovila, da te ne morejo vplivati na njene sklepe v tej preiskavi. Ugotovila je, da so kljub sedanjim sankcijam ukrepi še vedno potrebni v smislu člena 11(1) in (2) osnovne uredbe.

(48)

Preiskava je pokazala, da je v OPP uvoz iz Belorusije na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah.

(49)

Poleg tega je bila v primerjavi s potrošnjo Unije v OPP prosta zmogljivost v Belorusiji precejšnja. Hkrati privlačnost trga Unije v smislu velikosti in cen kaže na verjetnost, da bi bil beloruski izvoz v primeru izteka ukrepov usmerjen na trg Unije, neizkoriščena zmogljivost pa bi se uporabila tudi za povečanje proizvodnje in izvoza v Unijo.

(50)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi iztek protidampinških ukrepov privedel do znatnega povečanja dampinškega uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije na trg Unije.

(51)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da se bi damping v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval.

(52)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo približno 25 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(53)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je znašala približno 11 200 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi odgovora na makroekonomski vprašalnik, ki ga je predložil vložnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 17 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(54)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi skupnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega uvoza v Unijo. Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni od vložnika in po potrebi prilagojeni v skladu s preverjenimi podatki iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev Unije za OPP. Kar zadeva uvoz, se je Komisija oprla na podatkovno zbirko iz člena 14(6).

(55)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(56)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2019 povečala za 5 %, leta 2020 pa se je nekoliko zmanjšala in se v OPP spet povečala. Nihanja potrošnje v letu 2020 in OPP so bila posledica izbruha COVID-19, ki je povzročil zmanjšanje dejavnosti gospodarskih subjektov, zaradi česar se je zmanjšala potrošnja, čemur je sledilo nadaljevanje gospodarskih dejavnosti.

(57)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju skupaj povečala za 8 %.

(58)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6). Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža tega uvoza v celotni potrošnji Unije, kot je navedeno v oddelku 5.2.

(59)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(60)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije se je v obravnavanem obdobju več kot podvojil, in sicer z 72 000–80 000 ton leta 2018 na 200 000–210 000 ton v OPP. Tržni delež uvoza iz Belorusije se je gibal podobno kot obseg uvoza in se je vsako leto znatno povečal, in sicer z 0,6–0,8 % leta 2018 na 1,8 %–2,1 % v OPP.

(61)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(62)

Tehtana povprečna cena uvoza iz Belorusije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Cene uvoza

(63)

Povprečne cene uvoza so se znižale s 420–440 EUR/tono leta 2018 na 345–365 EUR/tono leta 2020, vendar so se nato v OPP zvišale na 550–570 EUR/tono. Skupno so se med letom 2018 in OPP povečale za 28 %, kar pomeni zvišanje cen za 120–130 EUR na tono. To splošno zvišanje cen je bilo v skladu s splošnim gibanjem cen armaturnih palic na trgu Unije.

(64)

Vendar je bila povprečna uvozna cena iz Belorusije na ravni CIF v celotnem obravnavanem obdobju nižja od stroškov na enoto proizvajalcev Unije, kot je opisano v oddelku 5.5.3.1 spodaj.

(65)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v OPP določila s primerjavo tehtane povprečne uvozne cene na podlagi stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF), prilagojene za stroške po uvozu (9) (vključno s protidampinško dajatvijo), s tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, prilagojeno na ravni franko tovarna, zaračunano nepovezanim strankam v Uniji.

(66)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP in je pokazal, da so beloruske uvozne cene nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 2,5–3 %. Brez protidampinške dajatve je Komisija ugotovila nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 11,8–12 %.

(67)

Uvoz armaturnih palic iz tretjih držav, razen Belorusije, je bil večinoma iz Norveške, Rusije in Turčije.

(68)

Skupni obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene za uvoz armaturnih palic iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg in tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav

(69)

V OPP je tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen Belorusije, predstavljal 4,1 % potrošnje Unije. Obseg uvoza se je leta 2020 znatno zmanjšal in se v OPP povečal, vendar ni dosegel ravni iz leta 2019, zaradi česar se je njegov tržni delež v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 3,2 odstotne točke. Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %. V OPP je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav, razen Belorusije, višja od povprečne cene industrije Unije (+2 %) in višja od povprečne uvozne cene iz Belorusije (+17 %–20 %).

(70)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(71)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(72)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi makroekonomskih podatkov, ki jih je predložilo združenje proizvajalcev Unije, in podatkov o vseh proizvajalcih Unije iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(73)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(74)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(75)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(76)

Skupno se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 2 %. Obseg proizvodnje se je med letoma 2018 in 2019 povečal za 7 %. Med pandemijo COVID-19 leta 2020 se je proizvodnja v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 5 % in je v OPP ostala enaka.

(77)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %. Izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala s 67 % leta 2018 na 65 % v OPP.

(78)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(79)

Skupni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije povečal za 10 %. Med letoma 2018 in 2019 se je povečal za 8 %, nato pa se je leta 2020 nekoliko zmanjšal, in sicer za 2 %, v OPP pa se je še povečal za 4 %.

(80)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal za 2 %. Med letoma 2018 in 2020 se je povečal za 5 %, v OPP pa se je zmanjšal.

(81)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja v Uniji povečala za 8 %. Industriji Unije je to povečanje potrošnje koristilo in je v obravnavanem obdobju celo rahlo povečala svoj tržni delež, in sicer za 2 %.

(82)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(83)

Število zaposlenih je v obravnavanem obdobju nihalo. Med letoma 2018 in 2019 se je povečalo za 12 %, nato pa se je leta 2020 in v OPP postopoma zmanjšalo na raven, nekoliko višjo od ravni iz leta 2018. Produktivnost se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 7 %, od leta 2020 do OPP pa se je povečala za 8 %. V obravnavanem obdobju se je produktivnost povečala za 1 %.

(84)

Stopnja dampinga, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila znatno nad stopnjo de minimis, medtem ko je raven uvoza iz Belorusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,9 % potrošnje Unije.

(85)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(86)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 17 %, kar odraža znižanje proizvodnih stroškov na enoto. V OPP se je cena v primerjavi z letom 2020 zvišala za 45 %. Zvišanje cen je bilo posledica zvišanja stroškov proizvodnje na enoto in povečanja povpraševanja po okrevanju po pandemiji COVID-19.

(87)

Sedanje protidampinške dajatve so industriji Unije omogočile, da je ostala konkurenčna trenutni ravni cen, saj so bili, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 64, v celotnem obravnavanem obdobju stroški na enoto proizvajalcev Unije višji od povprečne uvozne cene iz Belorusije.

(88)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(89)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju zvišali, in sicer za 3 %, pri čemer so se leta 2020 začasno znižali za 3 %, predvsem zaradi ustavitve proizvodnje zaradi pandemije COVID-19.

(90)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(91)

V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 4 %.

(92)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(93)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala z 8,4 % na 4,9 %, nato pa se je med letom 2020 in OPP močno povečala in dosegla 15,3 %. V OPP je povečanje povpraševanja, ki ga je mogoče pojasniti z okrevanjem gospodarstva po COVID-19, industriji omogočilo, da je svoje cene zvišala bolj, kot so se povečali stroški proizvodnje, zaradi česar se je povečala dobičkonosnost. Veljavne protidampinške dajatve so industriji Unije omogočile, da se je vrnila v zdrav poslovni položaj. V celotnem obravnavanem obdobju je bila dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije višja od ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi (4,8 %).

(94)

Preiskava je pokazala, da so bile za OPP značilne izjemne okoliščine, povezane z izbruhom pandemije COVID-19, ki jim je sledilo hitro gospodarsko okrevanje. Zlasti leta 2020 je na trgu armaturnih palic v Uniji prišlo do velikih motenj zaradi COVID-19 z izjemnimi nihanji. V prvi polovici leta 2020 je bila proizvodnja začasno ustavljena zaradi pomanjkanja naročil. Pozneje, v drugi polovici leta 2020 in v OPP, se je dobičkonosnost proizvajalcev armaturnih palic v Uniji izboljšala, saj je povpraševanje še naprej okrevalo hitreje, kot je bilo pričakovano. V zvezi s tem je bilo izboljšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije v OPP verjetno začasne narave, saj je bilo predvsem posledica izjemno hitrega in močnega povečanja povpraševanja, ki je privedlo do višjih ravni cen.

(95)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je povečalo za 40 % zaradi dobičkonosnosti, vendar po nižji stopnji, pri čemer se ponovno kaže pozitiven učinek protidampinških dajatev in izrednih okoliščin v OPP, opisanih v uvodni izjavi 94.

(96)

Raven naložb se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %.

(97)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Med letoma 2018 in 2020 se je zmanjšala s 102 % na 51 %, med letom 2020 in OPP pa se je močno povečala. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju več kot podvojila.

(98)

Večina kazalnikov škode, kot so obseg prodaje Unije, tržni delež, zaposlenost, dobičkonosnost in denarni tok, se je v obravnavanem obdobju razvijala pozitivno. Čeprav je bil trend kazalnikov, kot so končne zaloge in naložbe, v tem obdobju negativen, so njihove absolutne ravni zadovoljive in zato niso kazale znakov znatne škode.

(99)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da si je industrija Unije opomogla od pretekle škode in v OPP ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(100)

Komisija je v uvodni izjavi 99 sklenila, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Belorusije.

(101)

Da bi ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, je Komisija proučila: (i) proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Belorusiji ter (ii) verjetne ravni cen uvoza iz Belorusije in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(102)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, je bila neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji ocenjena na več kot 900 000 ton, kar je predstavljalo več kot 8 % potrošnje Unije v OPP. Ta neizkoriščena zmogljivost bi se lahko uporabila za oskrbo trga Unije, če bi sedanji ukrepi prenehali veljati.

(103)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 44 do 46, je trg Unije v smislu velikosti, cen in bližine ostal privlačen za beloruske proizvajalce izvoznike.

(104)

Komisija je analizirala raven cen beloruskega uvoza v Unijo. Tehtane povprečne beloruske uvozne cene so bile ob odsotnosti protidampinških dajatev v celotnem obravnavanem obdobju znatno nižje od cen industrije Unije. V OPP je bil uvoz iz Belorusije (10) za 13–15 % nižji od cen industrije Unije. Poleg tega je bila raven cen beloruskega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 64 in 87, celo nižja od proizvodnih stroškov Unije. Zato je verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov trg Unije za Belorusijo postal še privlačnejši.

(105)

Podobno je Komisija, da bi ocenila vpliv prihodnjega uvoza na položaj industrije Unije, ravni cen beloruskega izvoza na tretje trge štela za razumen kazalnik prihodnjih ravni cen za trg Unije.

(106)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44, je Komisija analizirala raven cen beloruskega izvoza na tretje trge in ugotovila, da so bile te izvozne cene znatno nižje od cen industrije Unije (za 15 %). Zato trg Unije v smislu cen ostaja zelo privlačen za beloruske proizvajalce.

(107)

Ob upoštevanju navedenega in v primeru povečanja uvoza iz Belorusije po nizkih cenah bi proizvajalci Unije, da bi ohranili obseg prodaje in tržne deleže, morali znižati svoje cene. To bi vplivalo na splošno dobičkonosnost industrije, ki bi se poslabšala.

(108)

Nasprotno pa, če bi industrija Unije ohranila trenutne ravni cen, bi to skoraj neposredno negativno vplivalo na njen obseg prodaje in proizvodnje ter tržni delež. Poleg tega bi se z zmanjšanjem obsega proizvodnje zvišali stroški proizvodnje na kos, ker bi se zmanjšale koristi od ekonomije obsega. To bi dodatno poslabšalo dobičkonosnost industrije Unije. Če bi se dobičkonosnost zmanjšala, industrija Unije ne bi mogla izvesti potrebnih naložb. Nazadnje bi to povzročilo tudi izgubo delovnih mest in tveganje zaprtja proizvodnih linij.

(109)

Na izdelek, ki se pregleduje, vplivajo svežnji sankcij proti Rusiji in Belorusiji, vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 47, trenutnih razmer ni mogoče šteti za trajne. Komisija je ugotovila, da sankcije ne morejo vplivati na njene sklepne ugotovitve v tej preiskavi.

(110)

Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz Belorusije po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(111)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(112)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 99, si je industrija Unije opomogla od škode, ki ji jo je damping povzročil v preteklosti. V primeru izteka obstoječih ukrepov bi se industrija Unije verjetno srečala s povečano nelojalno konkurenco proizvajalcev iz Belorusije, zato bi se sedanje okrevanje industrije Unije najverjetneje zaustavilo.

(113)

Komisija je zato sklenila, da bi bilo nadaljevanje ukrepov v interesu industrije Unije.

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, se po objavi obvestila o začetku in med preiskavo ni javil noben uvoznik. Čeprav ni bilo mogoče izključiti, da je uvedba ukrepov negativno vplivala na dejavnost uvoznikov, slednji niso bili odvisni od Belorusije ter so lahko izdelek, ki se pregleduje, nabavljali pri drugih državah, kot sta Norveška in Turčija. Zato je Komisija sklenila, da z vidika uvoznikov ni utemeljenih razlogov, da se obstoječi ukrepi ne bi podaljšali.

(115)

Po objavi obvestila o začetku in med preiskavo se ni javil noben uporabnik. Zato ni bilo znakov, da ugotovitve iz prvotne preiskave (11) niso več veljavne in da bi ohranitev ukrepov negativno vplivala na uporabnike, pri čemer bi negativni učinki prevladali nad pozitivnim učinkom ukrepov.

(116)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni prepričljivih razlogov v interesu Unije, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz armaturnih palic s poreklom iz Belorusije.

(117)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za armaturne palice iz Belorusije ohraniti.

(118)

Ob upoštevanju člena 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) bi morala biti obrestna mera, ki jo je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(119)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –