(1)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/17 (2) je določen seznam sprememb, za katere ni potrebna ocena.

(2)

Evropska agencija za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in usklajevalna skupina za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: usklajevalna skupina) sta 20. decembra 2022 Komisiji svetovali, naj spremeni točki B.12 in B24 Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/17, da bi se upoštevala nova spoznanja. Agencija in usklajevalna skupina sta prejeli zahtevke za razvrstitev treh sprememb pogojev za dovoljenje za promet z zdravilom, ki niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/17 ter prej niso bile obravnavane kot spremembe, za katere ni potrebna ocena. Te spremembe se nanašajo na proizvodno opremo ali procese, povezane s proizvodno opremo, ter na proizvajalca, odgovornega za sprostitev serij.

(3)

Komisija je upoštevala nasvet Agencije in usklajevalne skupine, merila iz člena 60(2) Uredbe (EU) 2019/6 ter vse potrebne pogoje in najnovejše zahteve glede dokumentacije, da bi zagotovila, da nove spremembe, za katere ni potrebna ocena, ne pomenijo tveganja za javno zdravje, zdravje živali ali okolje.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/17 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, da se vključijo te nove vrste sprememb, ki trenutno niso vključene na seznam v Prilogi k navedeni izvedbeni uredbi.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351 kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snoviBacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 30. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Danski in državi članici soporočevalki Nizozemski predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 20. junija 2019 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 27. septembra 2021 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 14. oktobra 2022 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil svoje pripombe, ki so bile skrbno preučene in po potrebi upoštevane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov vključi najkrajše časovno obdobje med uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351, ter spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže, razen če podatki o ostankih pri spravilu kažejo ravni Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351, nižje od 105 CFU/g.

(14)

Poleg tega bi za povečanje zaupanja v sklep, da Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351 ne vpliva na zdravje ljudi, vlagatelj moral predložiti tudi nadaljnje podatke o zmanjšanju gostote živih spor Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351 na užitnih delih rastlin od časa uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje to aktivno snov, do časa spravila ali dokler niso ugotovljene ravni pod 105 CFU/g.

(15)

Prav tako je primerno zahtevati, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (7) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS-351 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. Israelensis sev AM65-52 kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 27. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Švedski in državi članici soporočevalki Španiji predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 27. julija 2018 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 12. novembra 2020 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 19. maja 2021 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 (7) tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v primeru vlog za registracijo uporabe pri užitnih kmetijskih rastlinah. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov zahteva, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo proizvodov, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52, za uporabo v užitnih kmetijskih rastlinah, določijo najkrajše časovno obdobje med uporabo teh proizvodov in spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže.

(14)

Prav tako je primerno zahtevati, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev.

(15)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (8) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. israelensis sev AM65-52 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91 kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 29. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Nizozemski in državi članici soporočevalki Nemčiji predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus-thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 31. julija 2018 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 30. septembra 2020 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 19. maja 2021 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 (7) tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov vključi najkrajše časovno obdobje med uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91, ter spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže, razen če podatki o ostankih pri spravilu kažejo ravniBacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91, nižje od 105 CFU/g.

(14)

Poleg tega bi za povečanje zaupanja v sklep, da Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91 ne vpliva na zdravje ljudi, vlagatelj moral predložiti tudi nadaljnje podatke o zmanjšanju gostote živih spor Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91 na užitnih delih rastlin od časa uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje to aktivno snov, do časa spravila ali dokler niso ugotovljene ravni pod 105 CFU/g.

(15)

Prav tako je primerno zahtevati tudi, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev ter zaščiti divjih opraševalcev.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (8) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev GC-91 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713 je bil z Direktivo Komisije 2007/6/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) z imenom Bacillus subtilis (Cohn 1872) QST 713.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713 je bila predložena državi članici poročevalki Nemčiji in državi članici soporočevalki Danski v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

V posvetovanju z državo članico soporočevalko je pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 4. junija 2018 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve predložila vlagatelju in drugim državam članicam, da bi predložili pripombe v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009, začela javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 16. aprila 2021 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za aktivno snov Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 13. oktobra 2022 predložila poročilo o obnovitvi, 25. januarja 2023 pa osnutek uredbe o aktivni snovi Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713.

(9)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 (7) tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(10)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(11)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713.

(12)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba vključiti nekatere pogoje za obnovitev odobritve navedene aktivne snovi. Komisija zlasti meni, da je Bacillus amyloliquefaciens sev QST 713 mikroorganizem v smislu Uredbe (ES) št. 1107/2009, za katerega je bilo ugotovljeno ključno problemsko področje v zvezi s čebelami. Zato je treba določiti posebne ukrepe za zmanjšanje tveganja, da se zagotovi ustrezna zaščita čebel.

(13)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (8) je bilo obdobje odobritve podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi se postopek obnovitve lahko zaključil pred iztekom obdobja odobritve navedene snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred tem podaljšanim datumom veljavnosti odobritve, bi se morala ta uredba začeti uporabljati čim prej.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857 kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 29. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Nizozemski in državi članici soporočevalki Nemčiji predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 11. oktobra 2018 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem in prejete pripombe posredovala Komisiji. Javnosti je zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 30. septembra 2020 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 19. maja 2021 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 (7) tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov vključi najkrajše časovno obdobje med uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp aizawai sev ABTS-1857, ter spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže, razen če podatki o ostankih pri spravilu kažejo ravni Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857, nižje od 105 CFU/g.

(14)

Poleg tega bi za povečanje zaupanja v sklep, da Bacillus thuringiensis subsp aizawai sev ABTS-1857 ne vpliva na zdravje ljudi, vlagatelj moral predložiti tudi nadaljnje podatke o zmanjšanju gostote živih spor Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857 na užitnih delih rastlin od časa uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje to aktivno snov, do časa spravila ali dokler niso ugotovljene ravni pod 105 CFU/g.

(15)

Prav tako je primerno zahtevati tudi, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev ter varstvu divjih opraševalcev.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (8) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. aizawai sev ABTS-1857 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348 kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 28. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Danski in državi članici soporočevalki Nizozemski predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 28. junija 2019 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 2. marca 2021 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 5. julija 2021 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil svoje pripombe, ki so bile skrbno preučene in po potrebi upoštevane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov vključi najkrajše časovno obdobje med uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348, ter spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže, razen če podatki o ostankih pri spravilu kažejo ravni Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348, nižje od 105 CFU/g.

(14)

Poleg tega bi za povečanje zaupanja v sklep, da Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348 ne vpliva na zdravje ljudi, vlagatelj moral predložiti tudi nadaljnje podatke o zmanjšanju gostote živih spor Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348 na užitnih delih rastlin od časa uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje to aktivno snov, do časa spravila ali dokler niso ugotovljene ravni pod 105 CFU/g.

(15)

Prav tako je primerno zahtevati, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (7) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki EG2348 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11 kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 30. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Danski in državi članici soporočevalki Nizozemski predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 11. januarja 2019 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 16. septembra 2020 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 19. maja 2021 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil svoje pripombe, ki so bile skrbno preučene in po potrebi upoštevane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov vključi najkrajše časovno obdobje med uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11, ter spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže, razen če podatki o ostankih pri spravilu kažejo ravni Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11, nižje od 105 CFU/g.

(14)

Poleg tega bi za povečanje zaupanja v sklep, da Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11 ne vpliva na zdravje ljudi, vlagatelj moral predložiti tudi nadaljnje podatke o zmanjšanju gostote živih spor Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11 na užitnih delih rastlin od časa uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje to aktivno snov, do časa spravila ali dokler niso ugotovljene ravni pod 105 CFU/g.

(15)

Prav tako je primerno zahtevati, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (7) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-11 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila sklicevanje na odobritev Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12 kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

V skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 15. avgusta 2024.

(4)

Dne 30. aprila 2016 je bila državi članici poročevalki Danski in državi članici soporočevalki Nizozemski predložena vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložil tudi dopolnilno dokumentacijo, zahtevano v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot dopustno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 2. aprila 2019 predložila Agenciji in Komisiji. Država članica poročevalka je v osnutku poročila o oceni obnovitve predlagala obnovitev odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje in prejete pripombe posredovala Komisiji. Dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije je zagotovila tudi javnosti.

(8)

Komisiji je 16. septembra 2020 predložila svoj sklep (6), v katerem je navedeno, da se za aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 19. maja 2021 predložila poročilo o obnovitvi aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12, 25. januarja 2023 pa osnutek te uredbe.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil svoje pripombe, ki so bile skrbno preučene in po potrebi upoštevane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12.

(13)

Vendar je treba določiti nekatere pogoje v skladu s členom 14(1) v povezavi s členom 6 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno, da se v okviru previdnostnega pristopa za prehransko zaščito potrošnikov vključi najkrajše časovno obdobje med uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12, ter spravilom užitnih kmetijskih rastlin, ki se uživajo sveže, razen če podatki o ostankih pri spravilu kažejo ravni Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12, nižje od 105 CFU/g.

(14)

Poleg tega bi za povečanje zaupanja v sklep, da Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12 ne vpliva na zdravje ljudi, vlagatelj moral predložiti tudi nadaljnje podatke o zmanjšanju gostote živih spor Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12 na užitnih delih rastlin od časa uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje to aktivno snov, do časa spravila ali dokler niso ugotovljene ravni pod 105 CFU/g.

(15)

Prav tako je primerno zahtevati, da države članice pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12, posebno pozornost namenijo zaščiti izvajalcev in delavcev.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/689 (7) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki SA-12 podaljšano do 15. avgusta 2024, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Stockholmska konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati 17. maja 2004 in je bila v imenu Unije sklenjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES (2).

(2)

Na podlagi člena 8 Konvencije lahko Konferenca pogodbenic uvrsti kemikalije v priloge A, B in/ali C h Konvenciji ter lahko določi ukrepe za nadzor, povezane s temi kemikalijami.

(3)

Priporočila Odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal vzpostavljenih v skladu s Konvencijo bi bilo treba ustrezno upoštevati.

(4)

Konferenca pogodbenic naj bi na svojem enajstem zasedanju sprejela sklepe o uvrstitvi dodatnih kemikalij v Prilogo A h Konvenciji.

(5)

Zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja pred nadaljnjimi izpusti deklorana plus, metoksiklora in UV-328 je treba zmanjšati ali odpraviti proizvodnjo in uporabo teh kemikalij na svetovni ravni ter podpreti njihovo uvrstitev v ustrezne priloge h Konvenciji.

(6)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na Konferenci pogodbenic, saj bodo sklepi za Unijo zavezujoči ali bodo lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(1)

Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati leta 1992 in je bila v imenu Unije sklenjena s Sklepom Sveta 93/98/EGS (2).

(2)

V skladu s Konvencijo Konferenca pogodbenic preuči in po potrebi sprejme spremembe Konvencije in njenih prilog.

(3)

Konferenca pogodbenic je na svojem petnajstem zasedanju junija 2022 preučila predlog za spremembe člena 6(2) Konvencije, ki ga je predložila Ruska federacija. Namen navedenega predloga je določiti 30-dnevni rok, v katerem mora država uvoznica odgovoriti prijavitelju pošiljke odpadkov, poleg tega pa vključiti še eno spremembo, ki je predstavljena kot redakcijska. Konferenca pogodbenic se je odločila, da preloži obravnavo tega predloga na svoje naslednje zasedanje.

(4)

Predlog za spremembo Priloge IV in nekaterih vnosov v prilogah II in IX h Konvenciji je tudi bil predložen v imenu Unije, Konferenca pogodbenic pa je o njem razpravljala na svojem petnajstem zasedanju. Namen predloga je med drugim sprememba in pojasnitev opisov postopkov odstranjevanja iz Priloge IV h Konvenciji ter zlasti: vključitev splošnega uvoda, ki jasno razlikuje med izrazoma „postopki brez predelave“ in „postopki predelave“; vključitev naslovov in uvodnih besedil, ki pojasnjujejo, kaj pomenijo „postopki brez predelave“ (Priloga IV, oddelek A) in „postopki predelave“ (Priloga IV, oddelek B); pojasnitev, da so vključeni vsi postopki odstranjevanja, ki potekajo ali bi lahko potekali v praksi, ne glede na njihov pravni status in to, ali se štejejo za okolju varne, in da so vključeni tudi postopki, ki potekajo pred predajo v druge postopke; posodobitev in pojasnitev opisov dejavnosti v skladu z znanstvenim, tehničnim in drugim razvojem, do katerega je prišlo od sprejetja Konvencije leta 1989; ter zagotovitev, z uvedbo vseobsegajočih določb, da zahteve Konvencije vključujejo vse postopke, ki niso konkretno navedeni. Konferenca pogodbenic se je odločila, da bo ta predlog nadalje obravnavala na svojem naslednjem zasedanju.

(5)

Kar zadeva predlog za spremembe člena 6(2) Konvencije, ki ga je predložila Ruska federacija, ga Unija ne bi smela podpreti, saj spremembe ne bi prispevale k reševanju težav, ki so po mnenju Unije prednostne za delovanje postopka „soglasja po predhodnem obveščanju“ iz Konvencije. Poleg tega je za začetek veljavnosti sprememb besedila Konvencije potreben dolgotrajen in zahteven postopek, zato se zdi nesorazmerno začeti tak postopek za spremembo, ki ima zelo malo ali nič dodane vrednosti.

(6)

Unija bi morala še naprej podpirati sprejetje predloga za spremembo Priloge IV in nekaterih vnosov v prilogah II in IX. Da bi Unija dosegla soglasje o tem predlogu, bi bila lahko prilagodljiva, zlasti v zvezi s predlaganimi ukrepi, za katere ni verjetno, da bi na šestnajsti konferenci pogodbenic pridobili zadostno podporo za njihovo sprejetje. To na primer vključuje preložitev razprave o spornih temah (kot so priprava za ponovno uporabo in vseobsegajoči postopki), iskanje dogovora o preostalih vidikih predloga in podpiranje morebitnih sprememb s strani drugih pogodbenic, če bi te lahko dosegle iste cilje, kot so cilji predlogov Unije v zvezi s Prilogo IV h Konvenciji.

(7)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na šestnajstem zasedanju Konference pogodbenic glede navedenih predlogov, saj bi predvideni akti, če so sprejeti, predstavljali kot spremembe besedila Konvencije in prilog k njej ter bi bili s tem zavezujoči za Unijo in bi vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(1)

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bila sprejeta 11. maja 2016 in se uporablja od 1. maja 2017 ter je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Določbe Uredbe (EU) 2016/794, zlasti določbe o prenosu osebnih podatkov, ki jih Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) prenese tretjim državam in mednarodnim organizacijam, določajo, da lahko Europol prenese osebne podatke organu tretje države na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in to tretjo državo na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

(3)

Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Ekvador o izmenjavi osebnih podatkov med Europol in ekvadorskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(4)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35 Uredbe (EU) 2016/794, bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred sklenitvijo sporazuma posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(5)

Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)

Sporazum ne bi smel vplivati na prenos osebnih podatkov ali druge oblike sodelovanja med organi, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, niti ne bi smel vanje posegati.

(7)

Irsko zavezuje Uredba (EU) 2016/794, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Glede tega sklepa in dodatka k njemu je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 19. aprila 2023 –

(1)

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bila sprejeta 11. maja 2016 in se uporablja od 1. maja 2017 ter je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Določbe Uredbe (EU) 2016/794, zlasti določbe o prenosu osebnih podatkov, ki jih Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) prenese tretjim državam in mednarodnim organizacijam, določajo, da lahko Europol prenese osebne podatke organu tretje države na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in to tretjo državo na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

(3)

Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Večnacionalno državo Bolivijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europol in bolivijskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(4)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35 Uredbe (EU) 2016/794, bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred sklenitvijo sporazuma posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(5)

Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)

Sporazum ne bi smel vplivati na prenos osebnih podatkov ali druge oblike sodelovanja med organi, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, in ne bi smel vanje posegati.

(7)

Irsko zavezuje Uredba (EU) 2016/794, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Glede tega sklepa in dodatka k njemu je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 3. maja 2023 –

(1)

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bila sprejeta 11. maja 2016 in se uporablja od 1. maja 2017 ter je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Določbe Uredbe (EU) 2016/794, zlasti določbe o prenosu osebnih podatkov, ki jih Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) prenese tretjim državam in mednarodnim organizacijam, določajo, da lahko Europol prenese osebne podatke organu tretje države na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in to tretjo državo na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

(3)

Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europol in brazilskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(4)

Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 35 Uredbe (EU) 2016/794, bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred sklenitvijo sporazuma posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(5)

Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)

Sporazum ne bi smel vplivati na prenos osebnih podatkov ali druge oblike sodelovanja med organi, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, niti ne bi smel vanje posegati.

(7)

Irsko zavezuje Uredba (EU) 2016/794, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Glede tega sklepa in dodatka k njemu je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 3. maja 2023 –

(1)

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bila sprejeta 11. maja 2016 in se uporablja od 1. maja 2017 ter je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Določbe Uredbe (EU) 2016/794, zlasti določbe o prenosu osebnih podatkov, ki jih Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) prenese tretjim državam in mednarodnim organizacijam, določajo, da lahko Europol prenese osebne podatke organu tretje države na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in to tretjo državo na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

(3)

Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi mehiškimi državami o izmenjavi osebnih podatkov med Europol in mehiškimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(4)

Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 35 Uredbe (EU) 2016/794, bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred sklenitvijo sporazuma posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(5)

Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)

Sporazum ne bi smel vplivati na prenos osebnih podatkov ali druge oblike sodelovanja med organi, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, niti ne bi smel vanje posegati.

(7)

Irsko zavezuje Uredba (EU) 2016/794, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Glede tega sklepa in dodatka k njemu je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 3. maja 2023 –

(1)

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bila sprejeta 11. maja 2016 in se uporablja od 1. maja 2017 ter je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Določbe Uredbe (EU) 2016/794, zlasti določbe o prenosu osebnih podatkov, ki jih Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) prenese tretjim državam in mednarodnim organizacijam, določajo, da lahko Europol prenese osebne podatke organu tretje države na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in to tretjo državo na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

(3)

Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Peru o izmenjavi osebnih podatkov med Europol in perujskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(4)

Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 35 Uredbe (EU) 2016/794, bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred sklenitvijo sporazuma posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(5)

Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)

Sporazum ne bi smel vplivati na prenos osebnih podatkov ali druge oblike sodelovanja med organi, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, niti ne bi smel vanje posegati.

(7)

Irsko zavezuje Uredba (EU) 2016/794, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Glede tega sklepa in dodatka k njemu je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 3. maja 2023 –

(1)

S Sklepom Sveta (EU) 2021/1072 (1) je bilo uvedeno začasno odstopanje od členov 2, 3 in 4 Sklepa Sveta 2013/471/EU (2) v zvezi s plačilom dnevnic in povrnitvijo potnih stroškov članom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: Odbor) in njihovim namestnikom (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: upravičenci), na podlagi katerega so upravičenci, ki se udeležijo sej na daljavo po elektronski poti, upravičeni do dnevnice.

(2)

Začasno odstopanje se je zdelo potrebno za zagotovitev ustreznega, trajnostnega in neprekinjenega poteka dejavnosti Odbora, s tem pa tudi institucionalne kontinuitete v obdobju, v katerem se še vedno soočamo s težavami pri potovanjih oziroma sanitarnimi omejitvami za fizične seje, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v Uniji.

(3)

Iz poročil o uporabi začasnega odstopanja, ki jih je predložil Odbor, so razvidne proračunske in okoljske koristi dnevnice za upravičence, ki se udeležijo seje na daljavo po elektronski poti, ter prednosti in večja učinkovitost v zvezi z institucionalno kontinuiteto in neprekinjenim delovanjem Odbora. Te koristi ostajajo relevantne ne le v primerih oteženih potovanj zaradi pandemije COVID-19 v Uniji, kot je razvidno iz zahteve Odbora Svetu za strukturno rešitev, ki bi omogočila dodelitev dnevnice upravičencem, ki se nekaterih vrst sej Odbora udeležijo na daljavo po elektronski poti.

(4)

Zato je primerno, da se začasno odstopanje, uvedeno s Sklepom (EU) 2021/1072, nadomesti s strukturno rešitvijo, ki bi omogočila dodelitev dnevnice upravičencem, ki se na daljavo po elektronski poti udeležijo tistih sej, ki so ustrezno odobrene v skladu z notranjimi pravili Odbora, razen sej predsedstva, plenarnih zasedanj skupščine, sej strokovnih skupin in sej posvetovalne skupine za spremembe v industriji. Primerno je tudi, da se v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah, ko sej Odbora ni mogoče organizirati v celoti v fizični obliki, odobri dnevnica za upravičence, ki se na daljavo po elektronski poti udeležijo katere koli druge ustrezno odobrene seje Odbora, ki je bistvena za zagotovitev institucionalne kontinuitete in neprekinjenega delovanja Odbora.

(5)

Dejanski upravni stroški upravičenca, ki se seje udeleži na daljavo po elektronski poti, so nižji od stopnje dnevnice, ki se trenutno uporablja za fizično udeležbo na sejah, čas, ki ga porabi upravičenec, pa ostaja enak. Zato je primerno, da se dnevnice, odobrene upravičencem, ki se sej udeležijo na daljavo po elektronski poti, ustrezno prilagodijo.

(6)

Odbor bi moral določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem dnevnic upravičencem, upravičencem, ki se sej udeležijo na daljavo po elektronski poti„ da bi čim bolj povečali koristi, ki izhajajo iz udeležbe na daljavo, hkrati pa preprečili neupravičen porast števila sej, ki jih organizira Odbor.

(7)

Odbor bi moral Svetu predložiti redna poročila o uporabi te dnevnice za upravičence, ki se udeležijo sej na daljavo po elektronski poti, da bi Svet lahko ocenil njegov učinek v skladu z zahtevami glede poročanja iz Sklepa 2013/471/EU. V poročilih bi bilo treba zlasti navesti razvoj števila sej Odbora, na katerih je bila udeležba na daljavo po elektronski poti, in njihovo trajanje ter proračunske in okoljske prihranke, povezane s takimi sejami.

(8)

Ta sklep bi moral biti del prihodnje celovite revizije Sklepa 2013/471/EU, ki jo je treba opraviti pred koncem sedanjega mandata Odbora.

(9)

Sklep (EU) 2021/1072 bi bilo treba razveljaviti –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi odstopa Javierja VILE FERRERA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(4)

Španska vlada je na za nadomestno članico Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Ano Isabel CÁRCABA GARCÍA, predstavnico regionalne skupnosti, ki je izvoljena v regionalno skupnost, Consejera de Hacienda, Gobierno del Principado de Asturias (regionalna ministrica za finance, vlada Avtonomne skupnosti Asturija) –

(1)

Člen 46(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da vsaka država članica, ki se želi vključiti v stalno strukturno sodelovanje (PESCO), o svoji nameri uradno obvesti Svet in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu; visoki predstavnik).

(2)

Na Danskem je 1. junija 2022 potekal referendum o preklicu izvzetja iz sodelovanja pri odločitvah in ukrepih Unije, ki zadevajo obrambo, iz člena 5 Protokola št. 22 k Pogodbama o stališču Danske. Referendum se je končal z glasovanjem za preklic.

(3)

V skladu s členom 7 Protokola št. 22 je Danska z dopisom ministra za zunanje zadeve z dne 20. junija 2022 obvestila druge države članice, da od 1. julija 2022 ne želi več uporabljati člena 5 navedenega protokola.

(4)

Svet in visoki predstavnik sta 23. marca 2023 prejela uradno obvestilo Danske v skladu s členom 46(3) PEU, da se namerava Danska vključiti v PESCO.

(5)

Danska je v svojem nacionalnem izvedbenem načrtu prikazala, da je sposobna izpolniti večje obveznosti iz Priloge k Sklepu Sveta (SZVP) 2017/2315 (1), ki so jih sodelujoče države članice sprejele med seboj.

(6)

Ker so potrebni pogoji izpolnjeni, je primerno, da Svet sprejme sklep o potrditvi vključitve Danske v PESCO.

(7)

Sklep (SZVP) 2017/2315 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

Odločba Komisije 2002/994/ES (2) se uporablja za vse proizvode živalskega izvora, uvožene iz Kitajske in namenjene za prehrano ljudi ali živalsko krmo.

(2)

V skladu s členom 2(1) navedene odločbe države članice prepovejo uvoz navedenih proizvodov. Člen 2(2) določa dve odstopanji od navedene prepovedi.

(3)

V skladu s prvim odstopanjem države članice dovolijo uvoz proizvodov, navedenih v delu I Priloge k Odločbi 2002/994/ES, v skladu s posebej določenimi pogoji zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenimi pogoji, ki veljajo za zadevne proizvode.

(4)

Države članice lahko v skladu z drugim odstopanjem dovolijo uvoz proizvodov, navedenih v delu II Priloge k Odločbi 2002/994/ES, ki jim je priložena izjava pristojnega kitajskega organa, da je bil na vsaki pošiljki opravljen kemični preskus za zagotovitev, da zadevni proizvodi niso nevarni za zdravje ljudi.

(5)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2258 (4), je uvedla nekatere maščobne derivate, kot so vitamin D3 in predhodne sestavine, ki se uporabljajo za proizvodnjo vitamina D3, kot visoko rafinirane proizvode. Navedena sprememba je bila uvedena, ker je vsako tveganje za zdravje živali in javno zdravje odpravljeno s posebno obdelavo navedenih proizvodov živalskega izvora, določeno v Uredbi (ES) št. 853/2004.

(6)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 (5) določa, da visokorafinirani proizvodi, pridobljeni iz kopitarjev, lahko vstopijo v Unijo iz tretjih držav s seznama v Prilogi XII k navedeni uredbi. Kitajska je med tretjimi državami s seznama v Prilogi XII k navedeni uredbi. Zato bi bilo treba vitaminu D3 in predhodnim sestavinam, ki se uporabljajo za njegovo proizvodnjo, dovoliti vstop v Unijo iz Kitajske v skladu s členom 22, točka (a), navedene uredbe.

(7)

Vitamin D3 je visoko prečiščen proizvod in se uporablja tudi v krmi za zadovoljitev prehranskih potreb živali. Ima tudi bistveno vlogo pri uravnavanju fizioloških procesov kalcija in fosforja. Za preprečevanje pomanjkljivosti tega vitamina so bili odobreni različni dodatki, posebej prilagojeni uporabi v krmi. Vitamin D3 je potreben tudi za zdravje in dobrobit živali. Zadevni uvoz bi moral izpolnjevati zahteve v zvezi s krmo, javnim zdravjem in zdravjem živali. Zato bi bilo treba vitaminu D3 in predhodnim sestavinam, ki se uporabljajo za njegovo proizvodnjo, dovoliti vstop v Unijo iz Kitajske v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Uredbo (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(8)

Zato je primerno razširiti odstopanje od prepovedi vstopa v Unijo iz Kitajske v skladu s členom 2(2) Odločbe 2002/994/ES na vitamin D3 in predhodne sestavine, ki se uporabljajo za njegovo proizvodnjo.

(9)

Odločbo 2002/994/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva 2003/99/ES določa, da morajo države članice zagotoviti, da s spremljanjem dobijo primerljive podatke o pojavu antimikrobične odpornosti pri povzročiteljih zoonoz in, kolikor predstavljajo nevarnost za javno zdravje, drugih agensih.

(2)

Direktiva 2003/99/ES določa tudi, da morajo države članice oceniti trende in vire antimikrobične odpornosti na svojih ozemljih in Komisiji vsako leto poslati poročilo, ki zajema podatke, zbrane v skladu z navedeno direktivo.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1729 (2) določa podrobna pravila za usklajeno spremljanje antimikrobične odpornosti zoonotskih in komenzalnih bakterij ter poročanje o njej. Pravila iz navedenega izvedbenega sklepa zajemajo obdobje 2021–2027 in določajo letni sistem rotacijskega vzorčenja živalskih vrst. V skladu z navedenim sistemom rotacije je treba pitovne prašiče vzorčiti leta 2025.

(4)

Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (v nadaljnjem besedilu: MRSA) je patogen, ki povzroča številne okužbe, povezane z zdravstvenim varstvom in skupnostjo, ki jih je pri ljudeh težko zdraviti, saj so odporne na več antibiotikov. V zadnjih desetletjih pojav in vse večja prevalenca MRSA, povezanega z živino (v nadaljnjem besedilu: LA-MRSA), zlasti sekvenčnega tipa 398, ki spada v klonski kompleks 398, pri prašičih vzbuja zaskrbljenost po vsem svetu, saj lahko njegovo širjenje ogrozi učinkovito zdravljenje nalezljivih bolezni pri ljudeh. Tudi reja in zakol prašičev, okuženih z LA-MRSA, sta možna dejavnika tveganja za okužbo pri nekaterih skupinah prebivalstva, kot so kmetje in delavci v klavnicah. Spremljanje prevalence LA-MRSA pri pitovnih prašičih bi bilo zato zelo koristno za pridobivanje celovitih, primerljivih in zanesljivih informacij o razvoju in širjenju MRSA na ravni Unije, da se po potrebi razvijejo ustrezni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb z MRSA.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 17. oktobra 2022 objavila znanstveno poročilo o tehničnih specifikacijah za izhodiščno raziskavo o prevalenci proti meticilinu odpornega Staphylococcus aureus (MRSA) pri prašičih (3) (v nadaljnjem besedilu: tehnične specifikacije EFSA). V tem poročilu je poudarjeno, da je ustrezno izvesti enoletno raziskavo serij pitovnih prašičev ob zakolu na ravni EU, da se oceni prevalenca MRSA v evropski populaciji pitovnih prašičev, opredeljen pa je tudi protokol za to raziskavo, vključno s ciljno populacijo, zahtevami za vzorčenje, analiznimi metodami in zahtevami za sporočanje podatkov.

(6)

Pri določitvi pravil za usklajeno spremljanje MRSA pri pitovnih prašičih v Uniji in poročanje o njem bi bilo treba upoštevati tehnične specifikacije EFSA.

(7)

Da bi izkoristili vzorčenje pitovnih prašičev, predvideno za leto 2025, pri drugih bakterijah v skladu z že vzpostavljenim letnim sistemom rotacije, bi bilo treba zahteve za spremljanje MRSA pri pitovnih prašičih določiti v Izvedbenem sklepu (EU) 2020/1729 in jih uporabljati od 1. januarja 2025.

(8)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/1729 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Športni in drugi dogodki v živo, kot so koncerti, prispevajo k spodbujanju raznolikega evropskega kulturnega prizorišča. Pomembno vlogo imajo tudi pri povezovanju državljanov in zagotavljanju občutka za skupnost. Organizacija takih dogodkov, njihov neposredni prenos in retransmisija zahtevajo znatne naložbe ter prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji.

(2)

Kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2021 o izzivih organizatorjev športnih dogodkov v digitalnem okolju (1) in kot kažejo nedavne študije (2), glavna vrednost večine športnih dogodkov v živo izhaja iz njihovega izkoriščanja med neposrednim prenosom in se konča s koncem dogodka. Zato lahko nedovoljene retransmisije športnih dogodkov v živo privedejo do znatne izgube prihodkov organizatorjev športnih dogodkov in radiodifuzijskih hiš ter s tem ogrozijo rentabilnost storitev, ki jih ponujajo. Evropski parlament je poudaril potrebo po učinkovitih rešitvah za športne dogodke v živo ter opozoril, da bi morali organizatorji športnih dogodkov prispevati k evropskemu športnemu modelu, ki podpira razvoj športa in je v skladu z družbenimi in izobraževalnimi cilji. To priporočilo je nadgradnja navedene resolucije, in sicer so v njem priporočeni ukrepi, k sprejetju katerih se spodbuja države članice in udeležence na trgu.

(3)

Podobno velja za neposredne prenose drugih dogodkov, ki zaradi svojih značilnosti pritegnejo največ zanimanja občinstva in ustvarijo večino vrednosti med neposrednim prenosom. To se nanaša na primer na neposredne prenose kulturnih dogodkov, kot so koncerti, opere, muzikali, gledališke predstave ali televizijske igre. Gospodarska škoda, ki jo povzroča piratstvo dogodkov v živo, vključuje izgubo naročnin uporabnikov, prodaje vstopnic in prihodkov iz oglaševanja, kar vpliva na vse deležnike, ki prispevajo k vrednostni verigi dogodkov v živo.

(4)

Piratstvo se izvaja z vse bolj tehnološko zapletenimi sredstvi, ki spletnim uporabnikom omogočajo nedovoljeno retransmisijo dogodkov v živo prek različnih storitev, kot so nezakoniti IPTV, aplikacije ali spletna mesta. Prihodki, ki izhajajo iz spletnega piratstva športnih dogodkov, so bili leta 2019 ocenjeni na 522 milijonov EUR, pri čemer so bili upoštevani le nezakoniti poslovni modeli, ki temeljijo na naročninah uporabnikov (3). To je svetovni pojav, pri čemer piratske storitve vse pogosteje pretakajo dogodke v živo z uporabo offshore podjetij za gostovanje, da dosežejo uporabnike v Uniji, s čimer zmanjšajo izpostavljenost avtorskemu ali kazenskemu pravu (4). V zadnjih letih se je razvila nova vrsta storitve, ki podpira piratstvo, imenovana „Piracy-as-a-Service“ (piratstvo kot storitev), ki zagotavlja vrsto dostopnih storitev za lažje ustvarjanje, upravljanje in denarno ovrednotenje popolnoma delujočega piratskega delovanja. V nekaterih primerih so navedene storitve, ki kršijo pravice, podobne zakonitim pretočnim storitvam. Poleg tega so operaterji, ki zagotavljajo dostopnost nedovoljenih retransmisij, razvili strategije odpornosti, da bi se izognili izvršilnim ukrepom. Zato je treba skrbno spremljati razvoj novih oblik piratstva in strategij odpornosti, ki lahko vplivajo še na druge vrste vsebin in zmožnost imetnikov pravic, da učinkovito uveljavljajo svoje pravice, zlasti ob upoštevanju tehnoloških sprememb in novih poslovnih modelov.

(5)

Nedovoljene spletne retransmisije dogodkov v živo se začnejo z nezakonitim prestrezanjem in zajemom signala pred oddajanjem ali radiodifuznega signala, ki ga nato različni ponudniki posredniških storitev oddajajo končnim uporabnikom prek različnih vmesnikov (spletnih mest, aplikacij, IPTV). Storitve ponudnikov, na primer ponudnikov namenskih strežnikov, ki ponujajo visokozmogljive rešitve, se lahko uporabljajo za nedovoljene retransmisije. Izvajalci nedovoljene retransmisije lahko tudi zlorabijo storitve v zgornjem delu prenosne verige, kot so omrežja za dostavo vsebin ali obratni posredniški strežniki, da zagotovijo take retransmisije ali prikrijejo vir nedovoljenih retransmisij. Poleg tega ponudniki dostopa do interneta v spodnjem delu verige končnim uporabnikom zagotavljajo internetno povezljivost in vstopno točko do vseh vsebin, ki so na voljo na spletu.

(6)

Glede na strukturo interneta, vloge različnih vrst posredniških storitev in tehnološka sredstva, ki so jim na voljo, imajo lahko ponudniki takih storitev ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči imetnikom pravic in nacionalnim organom, da odstranijo nedovoljene retransmisije dogodkov v živo ali onemogočijo dostop do njih. Zato je treba opredeliti učinkovite rešitve, ki bodo prilagojene ustreznim funkcijam različnih vrst ponudnikov posredniških storitev, v skladu s pravom Unije in zlasti z različnimi obveznostmi, ki jih imajo ponudniki posredniških storitev na podlagi Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da lahko hitro odstranijo nedovoljene retransmisije dogodkov v živo ali onemogočijo dostop do njih.

(7)

Pravo Unije že zagotavlja različna orodja za boj proti nedovoljenim retransmisijam vsebin, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami. Zlasti v skladu s členom 8(3) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter členoma 9 in 11 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) lahko imetniki pravic zahtevajo sodno odredbo proti kršiteljem ali posrednikom, katerih storitve uporablja tretja oseba in s tem krši avtorske ali sorodne pravice. Poleg tega Uredba (EU) 2022/2065 določa splošni okvir za zagotovitev varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, saj obravnava razširjanje nezakonitih vsebin na spletu. Usklajuje pravila o mehanizmih prijave in ukrepanja ter racionalizira obdelavo prijav, ki se pošljejo ponudnikom storitev gostovanja. V praksi je izvajanje razpoložljivih pravnih sredstev odvisno od narave ponudnikov posredniških storitev. Nekateri ponudniki posredniških storitev, kot so ponudniki storitev gostovanja, lahko po prejemu prijave ukrepajo, da odstranijo nezakonite vsebine, ki jih gostijo, ali onemogočijo dostop do njih, medtem ko morajo drugi ponudniki, kot so ponudniki dostopa do interneta, brez poseganja v morebitno nadaljnje prostovoljno ukrepanje ukrepati le na podlagi sodne odredbe, ki jo izda sodni ali upravni organ, da se končnim uporabnikom prepreči dostop do vsebin, s katerimi se kršijo pravice.

(8)

Športni dogodki kot taki niso zaščiteni z avtorskimi in sorodnimi pravicami. Organizatorji športnih dogodkov po avtorskem pravu Unije niso priznani kot imetniki pravic, zato načeloma ne morejo uveljavljati pravic in pravnih sredstev, ki obstajajo na podlagi prava Unije na področju intelektualne lastnine, zlasti na podlagi Direktive 2004/48/ES, razen če njihove pravice izhajajo iz pogodb z drugimi imetniki pravic ali imajo pravico intelektualne lastnine, ki jo zagotavlja nacionalna zakonodaja.

(9)

Organizatorji športnih dogodkov so lahko upravičeni do posebne zaščite, ki jo v nekaterih državah članicah zagotavlja nacionalna zakonodaja. Možnost, da države članice zaščitijo športne dogodke na nacionalni ravni, po potrebi v okviru varstva intelektualne lastnine, je bila priznana v sodni praksi Sodišča Evropske unije. V nekaterih državah članicah imajo organizatorji športnih dogodkov poleg radiodifuznih organizacij dostop do pravnih sredstev, na podlagi katerih lahko ukrepajo v zvezi z nedovoljenimi retransmisijami športnih dogodkov v živo.

(10)

Radiodifuzne organizacije imajo tudi po pravu Unije različne pravice, na podlagi katerih lahko ukrepajo proti nedovoljeni retransmisiji športnih dogodkov v živo.

(11)

Ker na ravni Unije ni posebnih pravic in pravnih sredstev, ki bi se uporabljali za športne dogodke, organizatorji športnih dogodkov pogosto težko pravočasno ukrepajo proti nedovoljenim retransmisijam športnih dogodkov v živo. Da bi preprečili izgubo vrednosti pri neposrednem prenosu športnih dogodkov, bi bilo treba države članice spodbujati k zagotovitvi dostopa organizatorjem športnih dogodkov do pravnih sredstev, s katerimi lahko zelo hitro zahtevajo, da se onemogoči dostop do nedovoljenih retransmisij. Vendar lahko v nekaterih primerih organizatorji športnih dogodkov uveljavljajo tudi pravice in pravna sredstva iz Direktive 2004/48/ES, saj so jim v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovljene pravice intelektualne lastnine. V takih primerih se države članice spodbuja, naj proučijo, ali in v kolikšni meri bi morala priporočila v zvezi z nedovoljenimi retransmisijami športnih dogodkov v živo veljati tudi za organizatorje športnih dogodkov.

(12)

Neposredni prenos dogodkov, ki niso športni dogodki, je na splošno zaščiten z avtorskimi in sorodnimi pravicami, ki so po pravu Unije zagotovljene avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov, filmskim producentom in radiodifuznim organizacijam. V primeru navedenih pravic lahko imetniki pravic uveljavljajo pravna sredstva, ki so določena v Direktivi 2001/29/ES, Direktivi 2004/48/ES in Uredbi (EU) 2022/2065. To velja tudi za organizatorje športnih dogodkov, ki so jim v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovljene pravice intelektualne lastnine. Pomembno je zagotoviti, da pravna sredstva, ki so na voljo imetnikom pravic, omogočajo takojšnje ukrepanje ob upoštevanju specifične narave neposrednega prenosa dogodka, zlasti njegovega časovno občutljivega elementa.

(13)

Cilj tega priporočila je boj proti spletnemu piratstvu športnih in drugih dogodkov v živo. Zato je treba v zvezi s športnimi dogodki v živo države članice in vse zadevne deležnike spodbuditi, da učinkovito ukrepajo proti nedovoljeni retransmisiji športnih dogodkov v živo in hkrati zagotovijo potrebne zaščitne ukrepe za varstvo temeljnih pravic.

(14)

V zvezi z drugimi dogodki v živo bi bilo treba države članice in deležnike spodbuditi, da uporabijo obstoječa pravna sredstva proti kršitvam avtorskih pravic tako, da se upošteva specifičnost neposrednih prenosov.

(15)

Spodbujati je treba sodelovanje med organizatorji športnih dogodkov, imetniki pravic, ponudniki posredniških storitev in javnimi organi.

(16)

To priporočilo se ne bi smelo uporabljati za morebitno zakonito uporabo vsebin. Zlasti bi bilo treba nedovoljeno retransmisijo dogodkov v živo razlikovati od kakršne koli uporabe vsebin, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, v skladu z morebitnimi omejitvami ali izjemami iz Direktive 2001/29/ES ali Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kot so zvočni posnetki ali videoposnetki, ki jih delijo ali si jih izmenjujejo osebe, ki so del občinstva na dogodku v živo, ali ki jih posredujejo novinarji za namene obveščanja širše javnosti, tudi v realnem času. To priporočilo se prav tako ne uporablja za kratka poročila, ki jih radiodifuzne organizacije pripravijo v skladu s členom 15 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), na primer na podlagi kratkih izsekov, izbranih iz signala radiodifuzne organizacije, ki oddaja ekskluzivno.

(17)

Uredba (EU) 2022/2065 vsebuje pravila, ki se uporabljajo za posredniške storitve na notranjem trgu v primeru nedovoljene retransmisije dogodkov v živo. Natančneje, s členom 16 Uredbe (EU) 2022/2065 se uvajajo usklajena pravila o „prijavi in ukrepanju“ za ponudnike storitev gostovanja, da se zagotovi pravočasna in skrbna obdelava prijav v zvezi z nezakonitimi vsebinami. V uvodni izjavi 52 navedene uredbe je navedeno, da bi morali ponudniki storitev gostovanja ob prijavah pravočasno ukrepati, zlasti ob upoštevanju vrste prijavljene nezakonite vsebine in nujnosti ukrepanja.

(18)

Glede na specifično naravo dogodkov v živo je po prejemu prijave nujno takojšnje ukrepanje ponudnikov storitev gostovanja, da se čim bolj zmanjša škoda, nastala zaradi nedovoljenih retransmisij dogodkov v živo.

(19)

Z Uredbo (EU) 2022/2065 so spletnim platformam tudi naložene dodatne obveznosti, da sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da imajo prijave, ki jih predložijo zaupanja vredni prijavitelji, prednost ter da se obravnavajo in se o njih odloča brez nepotrebnega odlašanja. Te obveznosti ne veljajo za druge ponudnike storitev gostovanja, čeprav je ta mehanizem koristen za pospešitev obdelave prijav v zvezi z dogodki v živo. Zato je primerno ponudnikom storitev gostovanja, ki niso spletne platforme, priporočiti, naj dajo prednost prijavam, ki jih predložijo zaupanja vredni prijavitelji, da bi med prenosom dogodka v živo takoj ukrepali. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati poseben položaj mikro ali malih podjetij.

(20)

Poleg tega nekateri ponudniki storitev gostovanja razvijajo tehnične rešitve, ki imetnikom pravic omogočajo, da prek namenskega vmesnika za aplikacijsko programiranje prijavijo, tudi v realnem času, nedovoljeno uporabo svojih vsebin in dodatno pospešijo obdelavo navedenih prijav. Z Uredbo (EU) 2022/2065 se Komisijo poziva, naj podpira in spodbuja razvoj in izvajanje prostovoljnih standardov v zvezi z elektronsko predložitvijo prijav zaupanja vrednih prijaviteljev, med drugim prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Razvoj in uporabo takih tehničnih rešitev bi bilo treba spodbujati tudi pri posrednikih, ki niso spletne platforme, če je vanje vključen mehanizem pravnih sredstev.

(21)

Obstajajo različni načini za šifriranje ali označevanje radiodifuznega signala, vključno s forenzičnim vodnim žigom, da se ga zaščiti pred nedovoljeno uporabo. Imetniki pravic bi morali čim bolje izkoristiti te rešitve, ki lahko pomagajo hitro in natančno prepoznati vir nedovoljenih retransmisij.

(22)

Ponudniki posredniških storitev višje v internetni infrastrukturi, kot so omrežja za dostavo vsebin ali obratni posredniški strežniki, so pogosto edine storitve, ki jih imetniki pravic prepoznajo ob odkritju nedovoljene retransmisije dogodkov v živo. Pravila o prijavah se zanje ne uporabljajo, če ne zagotavljajo storitev gostovanja. Vendar nekateri ponudniki omogočajo prijave in prispevajo k prepoznavanju naslovov IP, ki jih uporabljajo nepošteni operaterji, zato imajo pomembno vlogo v boju proti nedovoljenim retransmisijam dogodkov v živo. Zato bi jih bilo treba spodbujati, da imetnike pravic in ponudnike storitev gostovanja podprejo pri prepoznavanju virov nedovoljenih retransmisij, med drugim, kadar je to primerno, izvora naslova IP strežnikov, ter da si izmenjajo informacije z njimi. Prav tako bi morali vzpostaviti zanesljivo politiko proti zlorabi svojih storitev, na primer tako, da v svojih pogojih poslovanja zagotovijo možnost ukinitve svojih storitev za nepoštene operaterje, ki pogosto omogočajo nedovoljeno retransmisijo. Te prakse bi se morale uporabljati tudi za storitve, ki ponujajo visokozmogljive rešitve, zlasti za ponudnike namenskih strežnikov, ki se običajno zlorabljajo za zagotavljanje nepooblaščenih retransmisij.

(23)

Direktiva 2001/29/ES in Direktiva 2004/48/ES imetnikom pravic omogočata, da zahtevajo izdajo sodne odredbe proti ponudniku posredniških storitev, katerega storitve tretja oseba uporablja za kršitev njihovih pravic intelektualne lastnine. Komisija je leta 2017 izdala sporočilo z naslovom Smernice o nekaterih vidikih Direktive 2004/48/ES (10), v katerem je navedla, da bi bilo morda v nekaterih primerih primerno, da se s tako sodno odredbo od ponudnika posredniških storitev zahteva, da odstrani nezakonite vsebine ali onemogoči dostop do njih. Glede kršitev v velikih obsegih ali strukturnih kršitev je v smernicah navedeno, da bi lahko bilo na podlagi analize vsakega primera posebej sorazmerno zahtevati, da se onemogoči dostop do celotnega spletnega mesta. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije je v smernicah poudarjeno, da ob upoštevanju nekaterih zaščitnih ukrepov v sodni odredbi ni treba izrecno opisati ukrepov, ki jih morajo ponudniki sprejeti za dosego želenega rezultata. Vendar pravo Unije ne določa pravil o posebnih značilnostih sodne odredbe in ne vsebuje izrecnih pravil, ki bi se nanašala na neposredne prenose.

(24)

Za izvajanje sodnih odredb o blokiranju dostopa in za preprečevanje dostopa končnih uporabnikov do nedovoljene retransmisije se lahko uporabijo različni tehnični ukrepi, na primer sistem domenskih imen (DNS) ali blokiranje dostopa naslovu IP.

(25)

Poleg tega so lahko v skladu s smernicami dinamične sodne odredbe, ki veljajo za nove spletne lokacije, kjer je nedovoljena retransmisija na voljo takoj po izdaji sodne odredbe, učinkovito sredstvo za preprečevanje nadaljevanja nedovoljene retransmisije pod pogojem, da so zagotovljeni potrebni zaščitni ukrepi. Take sodne odredbe so koristen ukrep za obravnavanje strategij odpornosti, razvitih v okviru piratskih storitev, na primer vzpostavitev zrcalnih strani pod različnimi domenskimi imeni ali prehod na različne naslove IP, da bi se izognili ukrepom za blokiranje.

(26)

Dinamične sodne odredbe so bile doslej na voljo le v nekaj državah članicah (11). Izdajo jih sodišča ali nekateri upravni organi, ki so pooblaščeni, da po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožb izdajo odredbo o ukrepih za blokiranje ali odstranitev. Ta vrsta sodnih odredb je posebej prilagojena za obravnavanje nedovoljenega prenašanja dogodkov v živo.

(27)

Bistveno je, da lahko organizatorji športnih dogodkov, čeprav po pravu Unije niso priznani kot imetniki pravic, zahtevajo izdajo sodnih odredb, da bi preprečili nedovoljeno retransmisijo športnega dogodka v živo in prepovedali nadaljevanje take nedovoljene retransmisije, v skladu z nacionalnim pravom. Pomembno je tudi, da so sodne odredbe, ki se nanašajo na športne dogodke v živo, dinamične, da se z njimi dovolj hitro zajamejo dodatne piratske storitve, ki med postopkom niso bile ugotovljene in ki omogočajo dostop do nedovoljene retransmisije istega športnega dogodka v živo, pod pogojem, da se uporabijo potrebni zaščitni ukrepi.

(28)

Ker je pri drugih vrstah dogodkov v živo izguba vrednosti med neposrednim prenosom pogosto večja, je prav tako pomembno spodbujati širšo razpoložljivost dinamičnih sodnih odredb, da se prepreči nedovoljena retransmisija takih dogodkov.

(29)

Da se prepreči čezmerno blokiranje dostopa, bi bilo treba pravilno opredeliti dodatne spletne lokacije, za katere veljajo dinamične sodne odredbe. Predvideti bi bilo mogoče več možnosti za posodobitev seznama spletnih lokacij, zajetih v sodni odredbi, kot je dogovor o metodologiji v okviru sodne odredbe, med drugim, da se omogoči sodelovanje med imetniki pravic in naslovniki sodnih odredb, kar bi nadzorovali sodni organi.

(30)

Sodna odredba se običajno naslovi na ponudnike dostopa do interneta, saj so ti primerni za to, da končnim uporabnikom preprečijo dostop do določene storitve, ki ponuja nedovoljene retransmisije dogodkov v živo. Vendar se lahko drugi ponudniki posredniških storitev zlorabijo za omogočanje nedovoljenih retransmisij ali izogibanje sodnim odredbam o blokiranju dostopa. Omrežja za dostavo vsebin in obratni posredniški strežniki se lahko na primer uporabljajo za prikrivanje izvora nedovoljene retransmisije, alternativni razreševalniki DNS in posredniške storitve , kot so navidezna zasebna omrežja (VPN), pa za olajševanje dostopa do blokiranih storitev. Ponudniki posredniških storitev bi morali razmisliti, ali bi lahko sprejeli dodatne prostovoljne ukrepe za preprečitev zlorabe svojih storitev. O takih ukrepih na lastno pobudo bi se lahko razpravljalo zlasti v okviru spremljanja tega priporočila, ki ga bo Komisija izvedla ob podpori Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: opazovalni urad EUIPO).

(31)

Drugi udeleženci na trgu, kot so ponudniki oglaševalskih in plačilnih storitev, lahko s svojimi obveznostmi v okviru EU za preprečevanje pranja denarja in prostovoljnimi ukrepi prav tako prispevajo k boju proti spletnemu piratstvu. Za demonetizacijo piratskih storitev Komisija spodbuja k podpisu memoranduma o soglasju o spletnem oglaševanju in pravicah intelektualne lastnine. Podpisniki navedenega memoranduma se prostovoljno zavežejo, da bodo čim bolj zmanjšali oglaševanje na spletnih mestih in v mobilnih aplikacijah, s katerimi se kršijo pravice intelektualne lastnine, med drugim avtorske pravice. Tako sodelovanje bi bilo treba še naprej spodbujati, da se s takimi storitvami ne bi olajševala promocija in delovanje operaterjev, ki omogočajo dostop do nedovoljene retransmisije dogodkov v živo.

(32)

Za celostno obravnavo piratstva je pomembno povečati razpoložljivost, cenovno dostopnost in privlačnost komercialnih ponudb za končne uporabnike za dostop do prenosa ali retransmisije dogodkov v živo. Kar zadeva dogodke velikega družbenega pomena, kot so olimpijske igre, svetovno prvenstvo v nogometu ali evropsko prvenstvo v nogometu, lahko države članice zagotovijo širok dostop javnosti do televizijskega prenosa v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU.

(33)

Poleg tega, kot izhaja iz nedavne študije, se je zaradi dostopnosti in razpoložljivosti zakonitih ponudb po konkurenčnih cenah nekoliko zmanjšalo število uporabnikov, ki uporabljajo piratske vsebine (12). Zato je pomembno ozavestiti končne uporabnike o razpoložljivosti zakonite ponudbe. Nekatere države članice na primer zagotavljajo, da so uporabniki, ki poskušajo dostopati do spletnega mesta, dostop do katerega je blokiran s sodno odredbo, obveščeni o blokiranju in virih, ki omogočajo zakonit dostop do vsebin. Eden od načinov za to je na primer napotitev na evropski portal spletnih vsebin Agorateka, ki ga je razvil opazovalni urad EUIPO in ki vsebuje povezave na obstoječe nacionalne portale.