8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/1

UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/923

z dne 3. maja 2023

o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede svinca in njegovih spojin v PVC

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 68(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 16. decembra 2016 na zahtevo Komisije predložila dokumentacijo (2) v skladu s členom 69(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija iz Priloge XV), s katero dokazuje, da so ljudje zaradi sproščanja svinca iz izdelkov, proizvedenih iz polimerov ali kopolimerov vinil klorida (PVC), ki vsebujejo svinčeve stabilizatorje, v njihovem življenjskem ciklu neposredno in posredno bolj izpostavljeni svincu. Agencija je v dokumentaciji iz Priloge XV predlagala omejitev dajanja nas trg ali uporabe svinca v izdelkih, proizvedenih iz PVC, če je koncentracija svinca enaka ali večja od 0,1 mas. % materiala PVC. Ker PVC ni mogoče učinkovito stabilizirati s svinčevimi spojinami pod približno 0,5 mas. %, naj bi predlagana mejna koncentracija zagotavljala, da se svinčevih spojin med sestavo PVC ne bi več namerno dodajalo kot stabilizatorjev. Agencija je v dokumentacijo iz Priloge XV vključila tudi številna odstopanja od te predlagane omejitve, zlasti za izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelani PVC. „Predelani“ se uporablja v skladu z opredelitvijo pojma „snovna predelava“ iz člena 3, točke 15a, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Svinec je strupena snov, ki vpliva na razvoj živčnega sistema, povzroča kronično ledvično bolezen in škodljivo učinkuje na krvni tlak. Čeprav prag za nevrorazvojne učinke svinca na otroke in za učinke na ledvične bolezni ni določen, Evropska agencija za varnost hrane meni, da sedanja izpostavljenost ljudi svincu v hrani in drugih virih še vedno presega dopustno raven izpostavljenosti in povzroča škodljive nevrorazvojne učinke na otroke (4).

(3)

Svinčevi stabilizatorji povečujejo termično stabilnost PVC med sestavo PVC in proizvodnjo izdelkov. PVC zaščitijo tudi pred fotorazgradnjo. Industrija v Uniji je prostovoljno postopno opustila uporabo svinčevih stabilizatorjev med sestavo PVC in v izdelkih iz PVC ter je poročala, da je bil ta proces uspešno zaključen leta 2015 (5). Izdelki iz PVC, ki vsebujejo svinec, zlasti gradbeni izdelki, imajo dolgo življenjsko dobo, uporabljajo se za obdobja, ki presegajo več desetletij, nato pa z odlaganjem postanejo odpadki in se jih lahko reciklira, pri čemer se svinec lahko ponovno uvede v izdelke prek predelanega PVC. Dokumentacija iz Priloge XV je pokazala, da je 90 % ocenjenih skupnih emisij svinca iz izdelkov iz PVC v Uniji v letu 2016 mogoče pripisati uvoženim izdelkom iz PVC, saj se svinčevi stabilizatorji v Uniji postopoma opuščajo.

(4)	Za lažje izvrševanje predlagane omejitve je primerno omejiti vsako prisotnost svinca v PVC, ne glede na njegovo predvideno funkcijo.

(5)

Odbor Agencije za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: odbor RAC) je 5. decembra 2017 sprejel mnenje (6), v katerem je sklenil, da je omejitev, ki jo predlaga Agencija, najprimernejši ukrep na ravni Unije za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, ki jih predstavljajo svinčeve spojine, prisotne kot stabilizatorji v izdelkih iz PVC, z vidika učinkovitosti pri zmanjševanju navedenih tveganj, praktičnosti in možnosti nadzora.

(6)

RAC je predlagal prepoved uporabe kakršne koli koncentracije svinca v izdelkih iz PVC. Prav tako se je strinjal z Agencijo, da je treba določiti odstopanje za izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelani PVC. Vseeno pa je predlagal, da bi bilo treba za nekatere izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelan trd in prožen PVC, določiti višje mejne vrednosti vsebnosti svinca, in sicer na 2 mas. % oziroma 1 mas. %. Pri tem je upošteval oceno, da bi alternativa recikliranju takih izdelkov, tj. odstranjevanje odpadkov iz PVC z njihovim odlaganjem in sežiganjem, povečala emisije v okolje in ne bi zmanjšala tveganja. Pri različnih predlaganih mejnih vrednostih je upoštevana ocenjena povprečna vsebnost svinca v odpadnem trdem in prožnem PVC v letu 2013, pričakovani učinek na obseg recikliranja in dejstvo, da se iz prožnega PVC sprosti več svinca kot iz trdega PVC. Ustrezno se je upoštevalo dejstvo, da imajo nekateri izdelki visoko vsebnost predelanega PVC, ki lahko v končnem izdelku dosežejo 100 mas. % PVC.

(7)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je 15. marca 2018 sprejel končno mnenje (7), v katerem je sklenil, da je omejitev, ki jo je predlagala Agencija, kakor sta jo spremenila odbora RAC in SEAC, najprimernejši ukrep na ravni Unije za zmanjšanje ugotovljenih tveganj z vidika socialno-ekonomskih koristi in stroškov. Do te ugotovitve je prišel prišel na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov, pri čemer je upošteval lastnosti svinca kot strupene snovi brez mejnih vrednosti ter njegov vpliv na zdravje ljudi ter cenovno dostopnost, povezano s predlagano omejitvijo. Menil je, da so v Uniji splošno dostopne ustrezne alternative, ki se že uporabljajo. Preučil je tudi stroškovno učinkovitost omejitve. Nazadnje je ugotovil, da bi celo omejeni vplivi na zdravje ljudi v smislu zmanjšanja inteligenčnega količnika zadostovali za upravičenje stroškov omejitve.

(8)

SEAC se je strinjal s predlogom v dokumentaciji iz Priloge XV, da se bo koncentracija svinca glede na predvidene spremembe v koncentraciji svinca v predelanem PVC do obdobja 2035–2040 dovolj zmanjšala, da bodo lahko izdelki PVC, ki vsebujejo predelani PVC, skladni s predlagano splošno mejno vrednostjo koncentracije svinca, tj. 0,1 %. Zato bi se moralo odstopanje za nekatere izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelani PVC, uporabljati 15 let od začetka veljavnosti omejitve. Strinjal se je tudi, da bi bilo treba navedeno obdobje uporabe v 10 letih od začetka veljavnosti omejitve ponovno oceniti, da bi se upoštevala negotovost v zvezi s prihodnjimi trendi glede količine recikliranih odpadkov iz PVC in njihove vsebnosti svinca. Komisija je v skladu s ciljem spodbujanja nestrupenih surovinskih ciklov ter ohranjanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in zaščite okolja iz akcijskega načrta EU 2015 za krožno gospodarstvo (8) menila, da bi bilo treba obdobje uporabe ponovno oceniti v sedmih letih in pol od začetka veljavnosti omejitve.

(9)	Glede predlagane omejitve je bilo opravljeno posvetovanje s Forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju Agencije in ob upoštevanju njegovega mnenja se je spremenil opis področja uporabe in odstopanj od predlagane omejitve.

(10)	Agencija je končni mnenji RAC in SEAC 26. aprila 2018 predložila Komisiji.

(11)

Komisija je ob upoštevanju dokumentacije iz Priloge XV ter mnenj RAC in SEAC ter glede na obstoj nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi zaradi svinca v izdelkih iz PVC predlagala osnutek uredbe Komisije o omejitvi uporabe kakršne koli koncentracije svinca in njegovih spojin v izdelkih iz PVC ter dajanja na trg svinca in njegovih spojin v izdelkih iz PVC v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,1 mas. % materiala PVC (v nadaljnjem besedilu: osnutek uredbe). Odbor, ustanovljen v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006, je 20. novembra 2019 podal pozitivno mnenje o osnutku uredbe.

(12)	V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 133(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 je bila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 12. februarja 2020 sprejeta resolucija o nasprotovanju osnutku uredbe (9). Zato Komisija osnutka uredbe ni sprejela.

(13)

Parlament je v svoji resoluciji pozval Komisijo, naj umakne odstopanja za predelani PVC, saj bi ta privedla do prenosa svinca v nove izdelke. Zahteval je tudi, da umakne odstopanji za dva svinčeva pigmenta, za kateri velja režim avtorizacije v skladu z uredbo REACH. Poleg tega jo je pozval, naj črta predlagane zahteve za označevanje izdelkov iz PVC, ki vsebujejo predelani PVC, saj je menil, da je zavajajoče in ne odraža dejstva, da predelani PVC vsebuje večje količine svinca kot na novo proizvedeni PVC. Pozval pa jo je tudi, naj skrajša predlagano prehodno obdobje, v katerem se bodo uporabljale določbe uredbe.

(14)

Komisija je skrbno ocenila resolucijo Parlamenta in priznava, da je treba obravnavati nekatere pomisleke. Poleg tega meni, da še vedno obstaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi zaradi svinca v izdelkih iz PVC, ki ga je treba obravnavati na ravni celotne Unije. Glede na navedeno se je odločila spremeniti nekatere določbe osnutka uredbe, da bi se odrazili argumenti Parlamenta in upoštevali ustrezni novi podatki, ki jih je prejela od Agencije in deležnikov.

(15)

Komisija zlasti meni, da bi bilo treba spodbujati čiste tehnologije recikliranja, ki omogočajo odstranitev problematičnih snovi iz preteklosti, vključno s svincem iz odpadkov iz PVC. S sedanjimi tehnologijami recikliranja je mogoče namreč zmanjšati njihovo količino, ni pa jih mogoče v celoti odstraniti. Zato je treba določiti mejno koncentracijo 0,1 mas. % svinca ne le za dajanje na trg, ampak tudi za uporabo svinca in njegovih spojin v PVC, da se omogoči dajanje na trg izdelkov, ki vsebujejo manj kot 0,1 mas. % svinca v materialu PVC, in nadaljnja uporaba v izdelkih iz materiala PVC z vsebnostjo svinca pod to mejno vrednostjo, kot je material PVC, pridobljen s kemičnim recikliranjem ali raztapljanjem, ki vsebuje zelo majhne količine svinca.

(16)	Da bi omejili prenos svinca v nove izdelke, bi bilo treba odstopanje za izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelani prožni PVC, črtati iz osnutka uredbe. Gospodarskim subjektom pa bi bilo treba odobriti 24-mesečno obdobje za prilagoditev novim zahtevam.

(17)

Določiti bi bilo treba odstopanje za nekatere izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelan trdi PVC, da bi se doseglo ustrezno ravnovesje med skupnimi dolgoročnimi koristmi krožne uporabe navedenih materialov in splošnimi dolgoročnimi pomisleki glede zdravja, povezanimi z navedenim predelanim materialom. Ker je po podatkih industrije povprečna koncentracij svinca v predelanem trdem PVC zaradi rutinskega mešanja pred- in poporabniških odpadkov nižja od 1,5 %, bi bilo treba dovoljeno mejno koncentracijo svinca v predelanem trdem PVC zmanjšati z 2 mas. % na 1,5 mas. %. Da bi se preprečilo morebitno izpiranje svinca in nastanek prahu, ki vsebuje svinec, mora biti predelan trdi PVC v izdelkih, za katere velja odstopanje, v celoti zaprt v plast na novo proizvedenega PVC, predelanega PVC ali drugega primernega materiala, ki vsebuje manj kot 0,1 mas. % svinca, razen če izdelek, za katerega velja odstopanje, med običajno uporabo ni dostopen. Poleg tega se Komisija strinja s Parlamentom, da bi bilo treba hitreje ustvarjati koristi za varovanje zdravja, ki naj bi jih prinesle omejitve. Zato bi bilo treba trajanje odstopanja skrajšati s 15 na 10 let. Pregled odstopanja bi bilo treba opraviti najpozneje pet let po začetku veljavnosti omejitve. Pregled bi moral vključevati preverjanje trendov glede koncentracije svinca v predelanem PVC, razpoložljivosti ustreznih tehnik dekontaminacije in socialno-ekonomskega vpliva odprave odstopanja ob upoštevanju tveganja za zdravje ljudi in okolje.

(18)

Da bi omejili prisotnost svinca iz predelanega trdega PVC na nekatere znane izdelke, bi bilo treba trdi PVC, pridobljen iz profilov in plošč v stavbah in gradbenih objektih, s koncentracijo svinca, ki presega 0,1 mas. % PVC, uporabljati samo za proizvodnjo novih profilov in plošč iz PVC v iste namene. To bi moralo v kombinaciji z ustreznimi obveznostmi označevanja zagotoviti identifikacijo izdelkov, ki vsebujejo svinec, in olajšati prihodnje dejavnosti dekontaminacije. Poleg tega bi bilo treba s tem spodbuditi ločeno zbiranje in recikliranje cevi iz PVC (trenutno se redko reciklirajo), saj bodo morali proizvajalci cevi, ki trenutno za proizvodnjo novih cevi uporabljajo PVC, pridobljen iz profilov in plošč, namesto tega poiskati drugi vir PVC. Da pa bi imeli gospodarski subjekti dovolj časa za vzpostavitev namenskega zbiranja in recikliranja odpadkov iz PVC, reorganizacijo svojih dobavnih verig in po potrebi nabavo predelanega PVC, ki ne izhaja iz profilov in plošč, bi se morala ta obveznost začeti uporabljati po 36 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.

(19)

Za namene izvrševanja in za zagotovitev, da so strokovnjaki in potrošniki ustrezno obveščeni o morebitnih tveganjih, bi bilo treba izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelan trdi PVC, označiti, če je koncentracija svinca enaka ali večja od 0,1 mas. % materiala PVC. To bi moralo tudi olajšati ločeno zbiranje odpadkov, ki vsebujejo svinec.

(20)

Glede na težave pri ugotavljanju, ali je PVC v izdelkih predelanega porekla, bi morali biti dobavitelji izdelkov iz PVC, ki so upravičeni do odstopanj, povezanih z vsebnostjo v predelanem PVC, sposobni s predložitvijo dokazil dokazati predelano poreklo materiala. Izvajalci recikliranja imajo v Uniji za podprtje trditev o sledljivosti predelanega PVC na voljo več shem certificiranja, vse pa temeljijo na tehničnih specifikacijah iz standarda EN 15343:2007 (10). Glede na to, da izvršilni organi nimajo ustreznih praktičnih sredstev za preverjanje trditev v zvezi s predelanim PVC v uvoženih izdelkih, bi bilo treba te trditve utemeljiti z neodvisnim potrjevanjem tretje strani.

(21)

Posebno odstopanje, ki je bilo prej predlagano za svinčeva pigmenta „svinčev sulfokromat rumen“ in „svinčev kromat molibdat sulfat rdeč“, bi bilo treba črtati iz osnutka uredbe. Glede na nedavno sodno prakso (11) in glede na to, da namerava Agencija predložiti dokumentacijo za omejitve v skladu s členom 69(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz uporabe navedenih dveh svinčenih pigmentov, Komisija meni, da navedeno odstopanje ni več potrebno.

(22)	Zaradi nizkih tveganj in pomanjkanja ustreznih alternativ bi bilo treba določiti odstopanje za separatorje iz PVC in silicija v svinčevih baterijah za obdobje 10 let od začetka veljavnosti te uredbe, po katerem naj bi bile na voljo ustrezne alternative.

(23)	V izogib dvojni ureditvi bi bilo treba določiti odstopanje za izdelke, ki so že zajeti v Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali drugi zakonodaji Unije, ki ureja vsebnost svinca v PVC.

(24)

Ker industrija v Uniji od leta 2015 ne uporablja svinčevih stabilizatorjev v PVC, se 18 mesečno obdobje šteje za zadostno, da se večina gospodarskih subjektov lahko prilagodi novim zahtevam, odstrani svoje zaloge in sporoči ustrezne informacije o omejitvi v svojih dobavnih verigah. Poleg tega se omejitev ne bi smela uporabljati za izdelke iz PVC, ki so že bili dani na trg pred koncem navedenega obdobja, saj bi to povzročilo znatne težave pri izvrševanju.

(25)	Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(26)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. maja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2) https://echa.europa.eu/documents/10162/e70aee23-157b-b2a4-2cae-c42a1278072c (poročilo); https://echa.europa.eu/documents/10162/cc1c37a8-22f9-7a7a-cb33-5c29edba7094 (priloga)

(3) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(4) Znanstveni odbor EFSA za onesnaževala v prehranski verigi (CONTAM); Znanstveno mnenje o svincu v živilih. EFSA Journal 2010; 8(4):1570.

(5) VinylPlus progress report, 2017, str. 14 (Poročilo VinylPlus iz leta 2017); glej https://vinylplus.eu/uploads/downloads/VinylPlus_Progress_Report_2017.pdf.

(6) https://echa.europa.eu/documents/10162/86b00b9e-2852-d8d4-5fd7-be1e747ad7fa

(7) https://echa.europa.eu/documents/10162/86b00b9e-2852-d8d4-5fd7-be1e747ad7fa

(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. COM(2015) 0614 final.

(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinca in njegovih spojin (UL C 294, 23.7.2021, str. 2).

(10) Standard EN 15343:2007: Polimerni materiali – Reciklirani polimerni materiali – Sledljivost in ugotavljanje skladnosti recikliranih polimernih materialov in recikliranih vsebin, ki ga je Evropski odbor za standardizacijo potrdil 2. novembra 2007.

(11) Evropska komisija/Kraljevini Švedski, zadeva C-389/19 P, ECLI:EU:C:2021:131.

PRILOGA

V vnosu 63, stolpec 2, Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se dodajo naslednji odstavki:

„15.	Se ne dajejo na trg ali uporabljajo v izdelkih, proizvedenih iz polimerov ali kopolimerov vinil klorida (PVC), če je koncentracija svinca enaka ali večja od 0,1 mas. % materiala iz PVC.

16.	Odstavek 15 se uporablja z učinkom od 29. novembra 2024.

17.	Z odstopanjem se odstavek 15 ne uporablja za izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelani prožni PVC do 28. maja 2025.

18.

Z odstopanjem se odstavek 15 ne uporablja za naslednje izdelke iz PVC, ki vsebujejo predelan trdi PVC do 28. maja 2033, če je koncentracija svinca nižja od 1,5 mas. % predelanega trdega PVC:

(a)	profile in plošče za zunanjo uporabo v stavbah in gradbenih delih, razen krovov in teras;

(b)	profile in plošče za krove in terase, če se predelan PVC uporablja v srednji plasti in je v celoti prekrit s plastjo PVC ali drugega materiala s koncentracijo svinca, ki je nižja od 0,1 mas. %;

(c)	profile in plošče za uporabo v skritih prostorih ali votlinah v objektih in gradbenih delih (če so nedostopni med normalno uporabo, razen vzdrževanja, na primer, kabelskih vodov);

(d)	profile in plošče za notranjo opremo stavb, pod pogojem, da je celotna površina profila ali plošče, ki je obrnjena proti bivalnemu delu stavbe, po vgradnji iz PVC ali drugega materiala s koncentracijo svinca, ki je nižja od 0,1 mas. %;

(e)	večplastne cevi (razen cevi za pitno vodo), če je predelan PVC uporabljen v srednji plasti in je v celoti prekrit s plastjo PVC ali drugega materiala s koncentracijo svinca, ki je nižja od 0,1 mas. %;

(f)	pribor (fitingi), razen pribora za cevi za pitno vodo.

Od 28. maja 2026 se trdi PVC, pridobljen iz kategorij izdelkov iz točk (a) do (d), uporablja samo za proizvodnjo novih izdelkov iz katere koli od navedenih kategorij.

Dobavitelji izdelkov iz PVC, ki vsebujejo predelan trdi PVC s koncentracijo svinca, ki je enaka ali večja od 0,1 mas. % materiala PVC, zagotovijo, da so izdelki, preden so dani na trg, vidno, čitljivo in neizbrisno označeni z izjavo: ‚vsebuje ≥ 0,1 % svinca‘. Kadar oznake ni mogoče zagotoviti na izdelku zaradi narave izdelka, mora biti na embalaži izdelka.

Dobavitelji izdelkov iz PVC, ki vsebujejo predelan trdi PVC, nacionalnim izvršilnim organom na zahtevo predložijo dokumentarna dokazila za utemeljitev trditev o predelanem poreklu PVC v navedenih izdelkih. Za utemeljitev teh trditev za izdelke iz PVC, ki so bili proizvedeni v Uniji, se lahko uporabijo potrdila, ki jih izdajo sistemi, ki zagotavljajo dokazila o sledljivosti in reciklirani vsebini, kot so tista, razvita v skladu s standardom EN 15343:2007 ali enakovrednimi priznanimi standardi. Trditvam o predelanem poreklu PVC v uvoženih izdelkih mora biti priloženo potrdilo, ki zagotavlja enakovredno dokazilo o sledljivosti in reciklirani vsebini in ga izda neodvisna tretja oseba.

Komisija do 28. maja 2028 pregleda ta odstavek ob upoštevanju novih znanstvenih informacij in ga po potrebi ustrezno spremeni.

19.

Z odstopanjem se odstavek 15 ne uporablja za:

(a)	separatorje iz PVC in silicija v svinčevo-kislinskih baterijah do 28. maja 2033;

(b)	izdelke, zajete v odstavku 1 v skladu z odstavki 2 do 5 ter v odstavku 7 v skladu z odstavkoma 8 in 10;

(c)

izdelke, ki spadajo na področje uporabe:

(i)	Uredbe (ES) št. 1935/2004;

(ii)	Direktive 2011/65/EU;

(iii)

Direktive 94/62/ES;

(iv)	Direktive 2009/48/ES.

20.	Z odstopanjem se odstavek 15 ne uporablja za izdelke iz PVC, dane na trg 28. novembra 2024.“

8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/7

SKLEP SVETA (EU) 2023/924

z dne 24. aprila 2023

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede sprememb Priloge I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) in Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)

Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP ustanovljen s Sporazumom EGP (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor EGP) odloči spremeniti med drugim Prilogo I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) in Prilogo II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP.

(3)	Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)	Prilogi I in II k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede predlaganih sprememb Priloge I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) in Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 24. aprila 2023

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES

(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.

(2) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3) Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1).

OSNUTEK

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. […]

z dne […]

o spremembi Priloge I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) ter Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1), kakor je bila popravljena z UL L 83, 10.3.2022, str. 66 in UL L 161, 16.6.2022, str. 121 je treba vključiti v Sporazum EGP.

(2)

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1768 z dne 23. junija 2021 o spremembi prilog I, II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu zaradi njene prilagoditve tehničnemu napredku (2) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(3)	Sklep Komisije (EU) 2020/1178 z dne 27. julija 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Danska na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih (3), je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)	Sklep Komisije (EU) 2020/1184 z dne 17. julija 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Madžarska na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v fosfatnih gnojilih (4), je treba vključiti v Sporazum EGP.

(5)	Sklep Komisije (EU) 2020/1205 z dne 6. avgusta 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Slovaška republika na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v fosfatnih gnojilih (5), je treba vključiti v Sporazum EGP.

(6)	Sporočilo Komisije glede izgleda etikete na sredstvih za gnojenje EU iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(7)	Uredba (EU) 2019/1009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.

(8)

Odstopanje, ki državam Efte omogoča, da omejijo trženje gnojil na svojih trgih zaradi vsebnosti kadmija, je v Sporazumu EGP vključeno od začetka njegove veljavnosti leta 1994. Kar zadeva države članice EU, ki so jim bila odobrena enaka odstopanja glede vsebnosti kadmija v gnojilih, so dejanske okoliščine, zaradi katerih je to odstopanje potrebno, še naprej veljavne.

(9)

Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2004 (8), (ES) št. 162/2007 (9), (ES) št. 1107/2008 (10), (ES) št. 1020/2009 (11), (EU) št. 137/2011 (12), (EU) št. 223/2012 (13), (EU) št. 463/2013 (14), (EU) št. 1257/2014 (15), (EU) 2016/1618 (16), (EU) 2019/1102 (17), (EU) 2020/1666 (18) in (EU) 2021/862 (19) so zastarele in jih je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.

(10)

Ta sklep vsebuje določbe v zvezi z veterinarskimi zadevami. Zakonodaja v zvezi z veterinarskimi zadevami se ne uporablja za Lihtenštajn, dokler se zanj uporablja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, kakor je določeno v sektorskih prilagoditvah Priloge I.

(11)	Prilogi I in II k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V točki 9b (Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta) v delu 7.1 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP se doda naslednja alinea:

„—	32019 R 1009: Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 83, 10.3.2022, str. 66 in UL L 161, 16.6.2022, str. 121.“.

Člen 2

Priloga II k Sporazumu EGP se spremeni:

besedilo točke 1 (Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XIV se nadomesti z naslednjim:

„32019 R 1009: Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 83, 10.3.2022, str. 66 in UL L 161, 16.6.2022, str. 121, kakor jo spreminja:

—	32021 R 1768: Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1768 z dne 23. junija 2021 (UL L 356, 8.10.2021, str. 8).

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

države Efte lahko še naprej uporabljajo svoje nacionalne mejne vrednosti za kadmij v fosfatnih gnojilih, ki veljajo na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. …/… [tega sklepa], dokler se v Evropskem gospodarskem prostoru ne začnejo uporabljati harmonizirane mejne vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, ki so enake ali nižje od navedenih mejnih vrednosti;

(b)

v členu 1(2) se za točko (p) vstavita naslednji točki:

‚(q)	nacionalno pravo držav Efte o zdravju rastlin;

(r)	nacionalno pravo držav Efte o invazivnih tujerodnih vrstah.‘;

(c)	v členu 52 se, kar zadeva države Efte, za besedilom ‚16. julijem 2022‘ vstavi besedilo ‚ali datumom začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. …/… z dne [tega sklepa], pri čemer se upošteva poznejši datum‘.“;

za točko 5 (Odločba Komisije 2006/390/ES) poglavja XIV se vstavi naslednje:

„6.	32020 D 1178: Sklep Komisije (EU) 2020/1178 z dne 27. julija 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Danska na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih (OJ L 259, 10.8.2020, str. 14).

7.	32022 D 1184: Sklep Komisije (EU) 2020/1184 z dne 17. julija 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Madžarska na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v fosfatnih gnojilih (OJ L 261, 11.8.2020, str. 42).

8.	32020 D 1205: Sklep Komisije (EU) 2020/1205 z dne 6. avgusta 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Slovaška republika na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v fosfatnih gnojilih (UL L 270, 18.8.2020, str. 7).

AKTI, S KATERIMI SE POGODBENICE SEZNANIJO

Pogodbenice se seznanijo z naslednjimi akti:

1.	52021XC0407(04): Sporočilo Komisije glede izgleda etikete na sredstvih za gnojenje EU iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 119, 7.4.2021, str. 1).“;

točka 13 (Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XV se spremeni:

(i)

doda se naslednja alinea:

„—	32019 R 1009: Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 170, 25.6.2019, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 83, 10.3.2022, str. 66 in UL L 161, 16.6.2022, str. 121.“;

(ii)	prilagoditvi (i) in (j) se preštevilčita v prilagoditvi (j) in (k);

(iii)

za prilagoditvijo (h) se vstavi naslednja prilagoditev:

„(i)	v členu 80(8) se, kar zadeva države Efte, besedilo ‚15. julijem 2019‘ nadomesti z besedilom ‚datumom začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. …/… z dne … [tega sklepa];‘.“.

Člen 3

Besedila Uredbe (EU) 2019/1009, kakor je bila popravljena z UL L 83, 10.3.2022, str. 66 in UL L 161, 16.6.2022, str. 121, Delegirane uredbe (EU) 2021/1768, sklepov (EU) 2020/1178, (EU) 2020/1184 in (EU) 2020/1205 in Sporočila Komisije glede izgleda etikete na sredstvih za gnojenje EU iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavijo v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, so verodostojna.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po zadnjem uradnem obvestilu na podlagi člena 103(1) Sporazuma EGP (*).

Člen 5

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, […]

Za Skupni odbor EGP

[predsednik][predsednica]

[sekretarja][sekretarki][sekretar insekretarka][sekretarka in sekretar]

Skupnega odbora EGP

(1) UL L 170, 25.6.2019, str. 1.

(2) UL L 356, 8.10.2021, str. 8.

(3) UL L 259, 10.8.2020, str. 14.

(4) UL L 261, 11.8.2020, str. 42.

(5) UL L 270, 18.8.2020, str. 7.

(6) UL C 119, 7.4.2021, str. 1.

(7) UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(8) UL L 359, 4.12.2004, str. 25.

(9) UL L 51, 20.2.2007, str. 7.

(10) UL L 299, 8.11.2008, str. 13.

(11) UL L 282, 29.10.2009, str. 7.

(12) UL L 43, 17.2.2011, str. 1.

(13) UL L 75, 15.3.2012, str. 12.

(14) UL L 134, 18.5.2013, str. 1.

(15) UL L 337, 25.11.2014, str. 53.

(16) UL L 242, 9.9.2016, str. 24.

(17) UL L 175, 28.6.2019, str. 25.

(18) UL L 377, 11.11.2020, str. 3.

(19) UL L 190, 31.5.2021, str. 74.

(*) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/13

SKLEP SVETA (EU) 2023/925

z dne 24. aprila 2023

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP v zvezi s spremembo Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP (Uredba o EASA)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)	Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Prilogo XIII (Promet) k Sporazumu EGP.

(3)	Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)	Prilogo II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Prilogo XIII (Promet) k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 24. aprila 2023

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES

(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.

(2) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

OSNUTEK

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. [...]

z dne …

o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(2)	Dejavnosti Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) lahko vplivajo na raven varnosti civilnega letalstva v Evropskem gospodarskemu prostoru.

(3)	Uredbo (EU) 2018/1139 bi bilo zato treba vključiti v Sporazum EGP, da se omogoči polno sodelovanje držav Efte v dejavnostih Agencije.

(4)

Nekatere določbe o upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah zračnega prometa iz Uredbe (EU) 2018/1139 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, izhajajo iz prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Čikaška konvencija), postopkov za navigacijske službe zračnega prometa (PANS) in regionalnih dopolnilnih postopkov (SUPPS), ki se uporabljajo za evropsko (EUR) regijo in/ali regijo Afrike in Indijskega oceana (AFI) ICAO ter so lahko neprimerne ali nezdružljive s tistimi, ki se uporabljajo za severnoatlantsko (NAT) regijo ICAO. Čeprav je Islandija zavezana izpolnjevanju in spoštovanju določb Uredbe (EU) 2018/1139, njena lokacija v severnoatlantski (NAT) regiji pomeni izpolnjevanje in skladnost z regionalnimi dopolnilnimi postopki (SUPPS), ki se uporabljajo v severnoatlantski (NAT) regiji. Zato se lahko regionalni dopolnilni postopki za severnoatlantsko regijo in navodila, specifična za severnoatlantsko regijo, štejejo za ustrezne sprejemljive načine usklajevanja (AMC) in navodila (GM) za Islandijo.

(5)	Prilogi II in XIII k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga II k Sporazumu EGP se spremeni:

v točki 7e (Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja X se doda naslednje:

„,kakor jo spreminja:

—	32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;

v točki 4zzr (Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XVIII se doda naslednje:

„,kakor jo spreminja:

—	32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“

Člen 2

Priloga XIII k Sporazumu EGP se spremeni:

točka 64a (Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta) se spremeni:

(i)

doda se naslednja alinea:

„—	32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;

(ii)

za prilagoditvijo (c) se vstavi naslednja prilagoditev:

„(d)	v členu 25 se doda naslednji odstavek: ‚3. Države Efte polno sodelujejo v odboru, ustanovljenem na podlagi odstavka 1, in imajo v njem enake pravice in obveznosti kot države članice EU, razen pravice do glasovanja. Nadzorni organ Efte ima v odboru status opazovalca.‘“ ;

v točkah 66a (Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91), 66n (Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta) in 66w (Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta) se doda naslednja alinea:

„—	32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;

v točkah 66d (Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta) in 66gc (Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta) se doda naslednje:

„,kakor jo spreminja:

—	32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“

točka 66za (Uredba (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta) se spremeni:

(i)

doda se naslednje:

„,kakor jo spreminja:

—	32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;

(ii)

besedilo prilagoditve (c) se nadomesti z naslednjim:

„v členu 15 se doda naslednji odstavek:

‚6. Države Efte polno sodelujejo v odboru, ustanovljenem na podlagi odstavka 1, in imajo v njem enake pravice in obveznosti kot države članice EU, razen pravice do glasovanja. Nadzorni organ Efte ima v odboru status opazovalca.‘“

;

za točko 66zab (Uredba Komisije (ES) št. 474/2006) se vstavi naslednje:

„66zb.

32018 R 1139: Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

če v nadaljevanju ni določeno drugače in ne glede na določbe Protokola 1 k Sporazumu, se razume, da izraz ‚država(-e) članica(-e)‘ in drugi izrazi, ki se nanašajo na njihove osebe javnega prava iz Uredbe, poleg pomena v Uredbi vključujejo še države Efte in njihove osebe javnega prava. Uporablja se odstavek 11 Protokola 1;

(b)	kar zadeva države Efte, Agencija po potrebi pomaga Nadzornemu organu Efte oziroma Stalnemu odboru držav Efte pri opravljanju njunih nalog. Agencija in Nadzorni organ Efte oziroma Stalni odbor držav Efte po potrebi sodelujejo in izmenjujejo informacije;

(c)	nobena določba v tej uredbi se ne sme razlagati tako, da bi se na Agencijo prenesla pooblastila za ukrepanje v imenu držav Efte na podlagi mednarodnih sporazumov za kateri koli drug namen kot za pomoč pri izvajanju njihovih obveznosti v skladu z navedenimi sporazumi;

(d)

relevantne zahteve glede upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa iz Uredbe ter njenih izvedbenih in delegiranih aktov, ki izhajajo iz določb, ki se uporabljajo za evropsko (EUR) regijo in/ali regijo Afrike in Indijskega oceana (AFI) ICAO, se ne bi smele razumeti kot zahteve za Islandijo, kadar Islandija izpolnjuje regionalne dopolnilne postopke za severnoatlantsko (NAT) regijo ICAO. Slednje se lahko štejejo za sprejemljive načine usklajevanja (AMC) in navodila (GM) za Islandijo.

Kadar se Uredba ali njeni izvedbeni in delegirani akti glede upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa sklicujejo na druge uredbe EU, katerih geografsko področje uporabe je omejeno na EUR in/ali AFI regijo ICAO, ta sklicevanja za Islandijo niso zavezujoča, razen če je Islandija izrecno navedla, da se taki predpisi uporabljajo na Islandiji;

(e)	kadar Islandija izpolnjuje regionalne dopolnilne postopke (SUPPS) za NAT regijo in/ali navodila (GM) za NAT regijo, uporaba drugih načinov usklajevanja (AltMOC) in naknadno obveščanje o njih nista potrebna;

(f)	države Efte sodelujejo v odložišču informacij iz člena 74, ki ga Agencija vzpostavi v sodelovanju s Komisijo, Nadzornim organom Efte in pristojnimi nacionalnimi organi;

(g)

v členu 62:

(i)	se v odstavku 1 za besedo ‚Komisija,‘ vstavi besedilo ‚Nadzorni organ Efte,‘;

(ii)	se v odstavku 5(a) za besedilom ‚te države članice‘ vstavi besedilo ‚in država Efte‘;

(iii)

se, kar zadeva države Efte, drugi pododstavek odstavka 5 glasi:

‚Zadevne države Efte najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. …/… z dne … [ta sklep] uradno obvestijo Komisijo, Agencijo in Nadzorni organ Efte o svoji odločitvi o skupni odgovornosti ter jim zagotovijo vse ustrezne informacije, zlasti o sporazumu iz točke (a) in sprejetih ukrepih za zagotovitev učinkovitega opravljanja teh nalog v skladu s točko (b). Komisija in Nadzorni organ Efte sodelujeta pri oceni uradnega obvestila.‘;

(iv)	se v tretjem pododstavku odstavka 5 za besedo ‚Komisija‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘, besedilo ‚njeno odločitev‘ se nadomesti z besedilom ‚njeno oziroma njegovo odločitev‘, za besedilom ‚obvestijo Komisijo‘ pa se vstavi besedilo ,‚, Nadzorni organ Efte‘;

(v)	se v odstavku 9 za besedo ‚Komisija,‘ vstavi besedilo ‚Nadzorni organ Efte,‘;

(h)

v členu 66:

(i)	se v odstavku 1 za besedo ‚Komisija‘ v danem sklonu vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘ v ustreznem sklonu, za besedo ‚zahtevala‘ pa se vstavi besedilo ‚oziroma zahteval‘;

(ii)	se v odstavku 3 za besedo ‚Komisijo‘ vstavi besedilo ‚, Nadzorni organ Efte‘;

(iii)

se v odstavku 4 za besedo ‚Komisijo‘ vstavi besedilo ‚oziroma Nadzorni organ Efte‘;

(i)

v členu 68:

(i)	se v odstavku 1(a) za besedo ‚Unijo‘ vstavi besedilo ‚, državo Efte ali državami Efte‘;

(ii)	se v odstavku 1(c) za besedilom ‚državo članico‘ vstavi besedilo ‚, državo Efte ali državami Efte‘;

(iii)

se v odstavku 3 doda naslednji pododstavek:

‚Kadar koli Unija začne posvetovanja s tretjo državo z namenom sklenitve sporazumov o priznavanju certifikatov ali sklene take sporazume, so države Efte o tem ustrezno obveščene, Unija in njene države članice pa si prizadevajo državam Efte zagotoviti možnost, da pristopijo k navedenemu sporazumu ali da sklenejo podoben sporazum s to tretjo državo. Države Efte si prizadevajo s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Unije.‘;

(j)

v členu 72:

(i)	se v odstavkih 1 in 6 za besedo ‚Komisija‘ vstavi besedilo ‚, Nadzorni organ Efte‘;

(ii)	se v odstavku 4 za besedo ‚Komisije‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzornega organa Efte‘;

(iii)

se doda naslednji odstavek:

‚8. Informacije ali podatki, ki izvirajo iz držav Efte in Nadzornega organa Efte, bi morali biti vseskozi deležni enake zaščite kot informacije ali podatki, ki izvirajo iz držav članic EU, Agencije in Komisije.‘

;

(k)	v členu 74(1) do (7) se za besedo ‚Komisija‘ v danem sklonu vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘ v ustreznem sklonu‘;

(l)	v členu 75 se doda naslednji odstavek: ‚3. Agencija z ukrepi in nalogami na podlagi tega člena pomaga tudi Nadzornemu organu Efte.‘ ;

(m)

v členu 76:

(i)	se v odstavku 2 za besedo ‚Komisijo‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘;

(ii)	se v tretjem pododstavku odstavka 4 za besedo ‚Komisijo‘ vstavi besedilo ‚, Nadzorni organ Efte‘;

(n)

v členu 84:

(i)

se v odstavku 1 doda naslednji pododstavek:

‚Kadar ima fizična ali pravna oseba, ki ji je Agencija izdala certifikat ali ki je Agenciji predložila izjavo, glavni kraj poslovanja v državi Efte ali, kadar ta oseba nima glavnega kraja poslovanja, kadar ima prebivališče ali sedež v državi Efte, je za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni v skladu s to uredbo pooblaščen Nadzorni organ Efte.‘;

(ii)	se v odstavku 3 za besedo ‚Komisija‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘;

(iii)

se v odstavku 5 za besedo ‚Sodišče‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Sodišče Efte‘, za besedo ‚Komisija‘ pa se vstavi besedilo ‚in, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘;

(iv)	se v odstavku 6 za besedo ‚Komisija‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzorni organ Efte‘;

(o)

v členu 85 se v odstavku 1 doda naslednji pododstavek:

‚Agencija pomaga tudi Nadzornemu organu Efte in mu zagotavlja enako podporo, kadar taki ukrepi in naloge na podlagi Sporazuma EGP spadajo v pristojnost Nadzornega organa Efte. Agencija poroča Nadzornemu organu Efte o inšpekcijskih pregledih in drugih dejavnostih spremljanja, ki jih izvaja v državi Efte.‘;

(p)

v členu 88:

(i)	se v odstavku 1 za besedo ‚Komisija‘ vstavi besedilo ‚, Nadzorni organ Efte‘;

(ii)	se v odstavku 2 za besedo ‚Komisiji‘ vstavi besedilo ‚in Nadzornemu organu Efte‘;

(iii)

se v odstavku 3 za besedo ‚Komisije‘ vstavi besedilo ‚oziroma, kar zadeva države Efte, Nadzornega organa Efte‘;

(q)	v členu 89(1) se za besedo ‚Komisija‘ vstavi besedilo ‚, Nadzorni organ Efte‘;

(r)	v členu 90(4) se za besedo ‚Komisijo‘ vstavi besedilo ‚, Nadzornim organom Efte‘;

(s)	v členu 93 se za besedo ‚Komisiji‘ vstavi besedilo ‚in Nadzornemu organu Efte‘;

(t)

v členu 95 se doda naslednji odstavek:

‚3. Z odstopanjem od členov 12(2)(a) in 82(3)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko izvršni direktor Agencije pogodbeno zaposli državljane držav Efte, ki imajo vse državljanske pravice.

Z odstopanjem od členov 12(2)(e) in 82(3)(e) ter člena 85(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije Agencija, kar zadeva njeno osebje, jezike iz člena 129(1) Sporazuma EGP šteje kot jezike Unije iz člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji.‘

;

(u)	v členu 96 se doda naslednje: ‚Države Efte Agenciji in njenemu osebju podelijo privilegije in imunitete, enakovredne tistim iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.‘;

(v)	v členu 99 se doda naslednji odstavek: ‚6. Države Efte polno sodelujejo v upravnem odboru in imajo v njem enake pravice in obveznosti kot države članice EU, razen pravice do glasovanja. Nadzorni organ Efte kot opazovalec imenuje enega predstavnika in njegovega namestnika.‘ ;

(w)	v členu 106 se doda naslednji odstavek: ‚7. Državljani držav Efte so lahko člani in tudi predsedniki odbora za pritožbe. Komisija pri sestavi seznama usposobljenih kandidatov iz odstavka 1 kot kandidate upošteva tudi državljane držav Efte.‘ ;

(x)	v členu 114(3) se za besedilom ‚države članice‘ vstavi besedilo ‚, Nadzorni organ Efte in države Efte‘;

(y)

v členu 119:

(i)	se v odstavku 1 za prvim stavkom doda naslednji stavek: ‚Za kakršne koli dokumente Agencije v zvezi državami Efte se za namen uporabe te uredbe uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.‘;

(ii)	se v odstavku 3 za besedo ‚Unije‘ doda besedilo ‚ter v islandski in norveški jezik‘;

(iii)

se v odstavku 5 za besedo ‚Unije‘ doda besedilo ‚ali v islandskem ali norveškem jeziku‘;

(z)	v členu 120 se doda naslednji odstavek: ‚13. Države Efte sodelujejo pri finančnem prispevku Unije iz odstavka 1(a). V ta namen se smiselno uporabljajo postopki iz člena 82(1)(a) Sporazuma in Protokola 32 k Sporazumu.‘ ;

(za)	v členu 127 se doda naslednji odstavek: ‚5. Države Efte polno sodelujejo v odboru, ustanovljenem v skladu z odstavkom 1, in imajo v njem enake pravice in obveznosti kot države članice EU, razen pravice do glasovanja. Nadzorni organ Efte ima v odboru status opazovalca.‘ ;

(zb)	V členu 128(4) se za besedilom ‚države članice‘ vstavi besedilo ‚in države Efte‘;

(zc)	člen 140(6) se ne uporablja za države Efte;

(zd)	kadar je to mogoče in če ni določeno drugače, se navedene prilagoditve smiselno uporabljajo za druge zakonodajne akte Unije, ki podeljujejo pooblastila Agenciji in so vključeni v ta sporazum.“

Člen 3

Besedilo Uredbe (EU) 2018/1139 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 4

Ta sklep začne veljati … ali dan po predložitvi zadnjega uradnega obvestila na podlagi člena 103(1) Sporazuma EGP (*), pri čemer se upošteva poznejši datum.

Člen 5

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Skupni odbor EGP

predsednik

sekretarka in sekretar

Skupnega odbora EGP

(1) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(*) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

Skupna izjava pogodbenic k Sklepu št. …/… o vključitvi Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta v Sporazum

Pogodbenice priznavajo, da vključitev tega akta ne vpliva na neposredno uporabo Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije za državljane držav Efte na ozemlju vsake države članice EU na podlagi člena 11 navedenega protokola.

8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/22

SKLEP SVETA (EU) 2023/926

z dne 24. aprila 2023

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode (EU-OSHA)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)	Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Protokol 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode.

(3)	Sodelovanje pogodbenic Sporazuma EGP je primerno razširiti z vključitvijo Uredbe (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)	Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba spremeniti, da se to razširjeno sodelovanje omogoči od 1. januarja 2023.

(5)	Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 24. aprila 2023

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES

(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.

(2) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3) Uredba (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (UL L 30, 31.1.2019, str. 58).

OSNUTEK

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. …

z dne …

o spremembi Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sodelovanje pogodbenic Sporazuma EGP je primerno razširiti z vključitvijo Uredbe (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (1).

(2)	Uredba (EU) 2019/126 razveljavlja Uredbo Sveta (ES) št. 2062/94 (2), ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.

(3)	Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba spremeniti tako, da se omogoči začetek tega razširjenega sodelovanja s 1. januarjem 2023 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Besedilo Protokola 31, člen 5, odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Države Efte polno sodelujejo v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) (v nadaljnjem besedilu: agencija), kot je določeno v naslednjem aktu Unije:

—	32019 R 0126: Uredba (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (UL L 30, 31.1.2019, str. 58).

(b)	Države Efte finančno prispevajo k dejavnostim iz točke (a) v skladu s členom 82(1)(a) in Protokolom 32 k Sporazumu.

(c)	Države Efte so polno udeležene v upravnem odboru in imajo v njem enake pravice in obveznosti kot države članice EU, razen glasovalne pravice.

(d)	Izraz ‚država(-e) članica(-e)‘ in drugi izrazi, ki se nanašajo na njihove osebe javnega prava iz člena 12 Uredbe, se razumejo tako, da poleg pomena iz Uredbe vključujejo tudi države Efte in njihove osebe javnega prava.

(e)	Agencija je pravna oseba. V vseh državah pogodbenic ima najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja.

(f)	Države Efte Agenciji in njenemu osebju podelijo privilegije in imunitete, enakovredne tistim, ki jih vsebuje Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

(g)	Z odstopanjem od členov 12(2)(a) in 82(3)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko izvršni direktor Agencije pogodbeno zaposli državljane držav Efte, ki imajo vse državljanske pravice.

(h)	Z odstopanjem od členov 12(2)(e) in 82(3)(e) ter člena 85(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije Agencija, kar zadeva njeno osebje, jezike iz člena 129(1) Sporazuma EGP šteje kot jezike Unije iz člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji.

(i)	Na podlagi člena 79(3) Sporazuma za ta odstavek velja del VII (Institucionalne določbe) Sporazuma.

(j)	Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3) se za uporabo Uredbe (EU) 2019/126 uporablja tudi za katere koli dokumente Agencije v zvezi z državami Efte.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po predložitvi zadnjega uradnega obvestila na podlagi člena 103(1) Sporazuma EGP (*).

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Člen 3

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, …

Za Skupni odbor EGP

predsednik/predsednica

sekretarja

Skupnega odbora EGP

(1) UL L 30, 31.1.2019, str. 58.

(2) UL L 216, 20.8.1994, str. 1.

(3) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(*) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

Skupna izjava pogodbenic k Sklepu št. …/…

o vključitvi Uredbe (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta v Sporazum

8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/27

SKLEP SVETA (SZVP) 2023/927

z dne 5. maja 2023

o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za podporo ukrajinskim oboroženim silam v obliki streliva

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 41(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 (1) vzpostavlja Evropski mirovni instrument (v nadaljnjem besedilu: Instrument), s katerim države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike financirajo ukrepe Unije za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti na podlagi člena 21(2), točka (c), Pogodbe. Natančneje se Instrument na podlagi člena 1(2) Sklepa (SZVP) 2021/509 uporablja za financiranje ukrepov pomoči, kot so ukrepi za krepitev zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij na vojaškem in obrambnem področju.

(2)	Ukrajinske oborožene sile se že več let zoperstavljajo ruski agresiji, ki že ves čas terja vojaške in civilne žrtve. Ruska agresija se je dramatično zaostrila februarja 2022 z obsežno neizzvano invazijo oboroženih sil Ruske federacije na Ukrajino.

(3)	Vlada Ukrajine je 25. februarja 2022 Uniji poslala nujno prošnjo za pomoč v vojaški opremi. Kot odgovor na to se na podlagi sklepov Sveta (SZVP) 2022/338 (2) in (SZVP) 2022/339 (3) od 28. februarja 2022 zagotavlja podpora v okviru Evropskega mirovnega instrumenta.

(4)

Unija in njene države članice so na 24. vrhu EU-Ukrajina 3. februarja 2023 ponovno poudarile, da bodo še naprej podpirale Ukrajino in ukrajinsko ljudstvo v boju proti sedanji ruski vojni agresiji, dokler bo to potrebno. Ukrajinski predsednik je na izrednem zasedanju Evropskega sveta 9. in 10. februarja 2023 poudaril, da je nujno potrebna nadaljnja vojaška podpora Ukrajini.

(5)	Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) je 2. marca 2023 prejel prošnjo Ukrajine, naj Unija pomaga ukrajinskim oboroženim silam z dobavo artilerijskih projektilov kalibra 155 mm.

(6)

Svet se je 20. marca 2023 dogovoril o tristranskem pristopu, katerega cilj je zlasti pospešiti dobavo in skupno javno naročilo, da bi zagotovili milijon artilerijskih projektilov za Ukrajino v okviru skupnih prizadevanj v naslednjih dvanajstih mesecih, ter pozval k hitremu izvajanju na vseh treh straneh, ki so med seboj povezane in jih je treba izvajati vzporedno in usklajeno. Svet je pozval države članice, naj Ukrajini nemudoma dostavijo strelivo zemlja-zemlja in artilerijsko strelivo, na prošnjo pa tudi izstrelke. Kar zadeva izvajanje na vseh treh straneh, je tudi pozval Komisijo, naj predstavi konkretne predloge za nujno podporo povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, varnost dobavnih verig, olajšanje učinkovitih postopkov javnega naročanja, odpravljanje pomanjkljivosti v proizvodnih zmogljivostih in spodbujanje naložb, po potrebi tudi z uporabo proračuna Unije.

(7)

Svet je nadalje pozval države članice, naj v okviru parametrov, določenih v obstoječem projektu Evropske obrambne agencije (EDA) ali v okviru dopolnilnih skupnih projektov nabave, ki jih vodi država članica, skupaj na najhitrejši možen način še pred 30. septembrom 2023 naročijo strelivo kalibra 155 mm, na prošnjo pa tudi izstrelke za Ukrajino od evropske obrambne industrije (in Norveške).

(8)	Pogoji iz tega sklepa se nanašajo samo na skupna javna naročila iz odstavka 3 dopisa o skupnem javnem naročilu in dobavi streliva za Ukrajino, ki ga je Svet odobril 20. marca 2023, in ne posegajo v pogoje prihodnjih sklepov ali predpisov v zvezi z evropsko obrambno industrijo.

(9)

Ukrepi pomoči se morajo izvajati ob upoštevanju načel in zahtev iz Sklepa (SZVP) 2021/509 ter zlasti skladno s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP (4) in v skladu s pravili za izvrševanje prihodkov in odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta (v nadaljnjem besedilu: pravila izvrševanja Instrumenta), vključno s pravili o izvoru vojaške opreme. Z odstopanjem od člena 50 knjige 3 pravil izvrševanja Instrumenta ter glede na posebne okoliščine, lahko v postopkih skupnega javnega naročila streliva in izstrelkov, ki se bodo financirali v okviru ukrepa pomoči sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali na Norveškem in proizvajajo to strelivo in izstrelke v Uniji ali na Norveškem., brez poseganja v morebitne prihodnje sklepe. Uporabljati bi se morala pravila o izvoru iz člena 60 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Za primerne bi bilo treba šteti tudi strelivo in izstrelke, ki so bili v Uniji ali na Norveškem vključeni v pomembno fazo proizvodnje, v kateri so bili dokončno sestavljeni. Dobavne verige teh subjektov lahko vključujejo subjekte, ki imajo sedež ali izvajajo proizvodnjo zunaj Unije ali Norveške. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati varnostne in obrambne interese držav članic.

(10)

Svet ponovno potrjuje svojo odločenost, da bo varoval, spodbujal in uresničeval človekove pravice, temeljne svoboščine in demokratična načela ter krepil pravno državo in dobro upravljanje v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom.

(11)

Svet bo redno mesečno prejemal najnovejše informacije o izvajanju ukrepa pomoči iz tega sklepa da bo lahko spremljal napredek pri doseganju cilja, da se Ukrajini zagotovi milijon artilerijskih projektilov. Organizirani bodo tudi redni sestanki na ravni direktorjev za nacionalno oboroževanje s projektno skupino za skupna javna naročila za obrambo (Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, Evropska obrambna agencija), da se ocenijo potrebe in industrijske zmogljivosti ter zagotovi potrebno tesno usklajevanje, zlasti v zvezi z zagotavljanjem materiala iz zalog, spremembo pomembnosti obstoječih naročil in različnimi skupnimi projekti nabave, da se zagotovi ustrezno izvajanje na treh različnih straneh.

(12)	Odbor stalnih predstavnikov bo spremljal usklajeno in vzporedno izvajanje tristranskega pristopa.

(13)

Svet je poleg tega potrdil, da ostaja zavezan zagotavljanju politične in vojaške podpore Ukrajini zlasti v okviru Evropskega mirovnega instrumenta in misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini, brez poseganja v posebno naravo varnostnih in obrambnih politik nekaterih držav članic, ter zagotavljanju, da bodo ustrezno upoštevani varnostni in obrambni interesi vseh držav članic –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzpostavitev, cilji, področje uporabe in trajanje

1. Vzpostavi se ukrep pomoči Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: upravičenka), ki se financira v okviru Evropskega mirovnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: Instrument) (v nadaljnjem besedilu: ukrep pomoči).

2. Cilj ukrepa pomoči je prispevati h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil za obrambo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine ter zaščito civilnega prebivalstva pred trenutno vojaško agresijo z dobavo artilerijskih projektilov kalibra 155 mm, na prošnjo pa tudi izstrelkov, ki jih bo evropska obrambna industrija kar najhitreje pridobila v okviru skupnega javnega naročila.

3. Za doseganje cilja iz odstavka 2 se z ukrepom pomoči financira dobava artilerijskih projektilov kalibra 155 mm ukrajinskim oboroženim silam, na prošnjo pa tudi izstrelkov. To strelivo in izstrelke subjekti iz člena 4(3) skupno naročijo pri gospodarskih subjektih, ki imajo sedež v Uniji ali na Norveškem in proizvajajo to strelivo in izstrelke v Uniji ali na Norveškem. Uporabljajo se pravila o poreklu iz člena 60 Uredbe (EU) 952/2013. Za primerne štejejo tudi strelivo in izstrelki, ki so bili v Uniji ali na Norveškem vključeni v pomembno fazo proizvodnje, v kateri so bili dokončno sestavljeni. Dobavne verige teh subjektov lahko vključujejo subjekte, ki imajo sedež ali proizvodnjo zunaj Unije ali Norveške. V zvezi s tem se upoštevajo varnostni in obrambni interesi držav članic. Skupna javna naročila na podlagi tega ukrepa pomoči izvedejo subjekti iz člena 4(3) v okviru parametrov, določenih v obstoječem projektu Evropske obrambne agencije, ali v okviru dopolnilnih skupnih projektov javnega naročanja, ki jih vodijo države članice.

4. Trajanje ukrepa pomoči je 56 mesecev od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 2

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z ukrepom pomoči, znaša 1 000 000 000 EUR.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s Sklepom (SZVP) 2021/509 ter pravili za izvrševanje prihodkov in odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta (v nadaljnjem besedilu: pravila izvrševanja Instrumenta), vključno s pravili o izvoru vojaške opreme. Z odstopanjem od člena 50 knjige 3 od pravil izvrševanja Instrumenta je sodelovanje v postopkih skupnega javnega naročanja na voljo le gospodarskim subjektom iz člena 1(3).

3. V skladu s členom 29(5) Sklepa (SZVP) 2021/509 lahko upravitelj za ukrepe pomoči po sprejetju tega sklepa pozove k plačilu prispevkov v višini do 1 000 000 000 EUR. Sredstva, k plačilu katerih pozove upravitelj za ukrepe pomoči, se uporabijo le za plačilo odhodkov v okvirih, ki jih Odbor, ustanovljen s Sklepom (SZVP) 2021/509, odobri v povezanih spremembah proračuna in letnih proračunih, ki ustrezajo ukrepu pomoči.

4. Pogodbe o naročilih ali nabavni nalogi, povezani z izvajanjem ukrepa pomoči, se zaključijo med 20. marcem 2023 in 30. septembrom 2023 na najhitrejši možen način. Povezani odhodki so upravičeni od 20. marca 2023 in do datuma, ki ga določi Svet.

Člen 3

Dogovori z upravičenko

1. Visoki predstavnik z upravičenko sklene potrebne dogovore, da zagotovi, da ta spoštuje mednarodno pravo, zlasti mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo, ter člen 62(2) Sklepa (SZVP) 2021/509, kar je pogoj za zagotavljanje podpore v okviru ukrepa pomoči.

2. Dogovori iz odstavka 1 vključujejo določbe o začasni ustavitvi in prenehanju podpore v okviru ukrepa pomoči, če se ugotovi, da upravičenka krši obveznosti iz odstavka 1.

Člen 4

Izvajanje

1. Visoki predstavnik je odgovoren za zagotavljanje izvajanja tega sklepa v skladu s Sklepom (SZVP) 2021/509 in pravili izvrševanja Instrumenta, skladno z integriranim metodološkim okvirom za ocenjevanje in opredelitev potrebnih ukrepov in kontrol za ukrepe pomoči v okviru Instrumenta.

2. Specifikacije artilerijskih projektilov kalibra 155 mm in izstrelkov, ki se zagotovijo v okviru ukrepa pomoči, ustrezajo prednostnim nalogam, ki jih Ukrajina sporoči prek Vojaškega štaba EU. Odbor, ustanovljen s Sklepom (SZVP) 2021/509, odloči o okviru, ki se uporablja za financiranje dejavnosti iz člena 1(3), in ureditev glede povračila, kadar je to primerno.

3. Dejavnosti iz člena 1(3) lahko izvajajo:

(a)	Ministrstvo za obrambo Belgije;

(b)	Ministrstvo za obrambo Bolgarije;

(c)	Ministrstvo za obrambo Hrvaške;

(d)	Ministrstvo za obrambo Cipra;

(e)	Ministrstvo za obrambo Češke republike;

(f)	Ministrstvo za obrambo Danske;

(g)	Estonski center za obrambne naložbe (ECDI) v imenu Ministrstva za obrambo Estonije;

(h)	Ministrstvo za obrambo Finske;

(i)	Ministrstvo za obrambo Francije;

(j)	Ministrstvo za obrambo, Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in Zvezno ministrstvo za notranje in domovinske zadeve Nemčije;

(k)	Ministrstvo za obrambo Grčije;

(l)	Ministrstvo za obrambo Italije;

(m)	Ministrstvo za obrambo Latvije in Latvijski državni center za logistiko in javna naročila na področju obrambe;

(n)	Ministrstvo za obrambo Litve;

(o)	Direktorat za obrambo v okviru Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Luksemburga;

(p)	Ministrstvo za obrambo Nizozemske;

(q)	Ministrstvo za obrambo Poljske;

(r)	Ministrstvo za obrambo Portugalske;

(s)	Ministrstvo za nacionalno obrambo Romunije;

(t)	Ministrstvo za obrambo Slovaške republike;

(u)	Ministrstvo za obrambo Slovenije;

(v)	Ministrstvo za obrambo Španije;

(w)	Ministrstvo za obrambo Švedske/Švedska uprava za obrambni material.

Člen 5

Podpora držav članic

Države članice dovolijo tranzit artilerijskih projektilov kalibra 155 mm in izstrelkov, vključno s spremljevalnim osebjem, prek svojega ozemlja, tudi zračnega prostora, na način, ki je v skladu s členom 56(3) Sklepa (SZVP) 2021/509.

Člen 6

Spremljanje, kontrola in ocenjevanje

1. Visoki predstavnik spremlja, ali upravičenka spoštuje obveznosti iz člena 3. S tem spremljanjem se zagotavlja boljša seznanjenost z okoliščinami in tveganjem kršitev obveznosti, določenih v skladu s členom 3, ter prispeva k preprečevanju takih kršitev, vključno s kršitvami mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava s strani ukrajinskih oboroženih sil, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa pomoči.

2. Kontrola blaga po odpremi se organizira na način, ki je skladen z integriranim metodološkim okvirom za ocenjevanje in opredelitev potrebnih ukrepov in kontrol za ukrepe pomoči v okviru Instrumenta.

Člen 7

Poročanje

Visoki predstavnik v obdobju izvajanja Političnemu in varnostnemu odboru (PVO) vsakih šest mesecev predloži poročilo o izvajanju ukrepa pomoči v skladu s členom 63 Sklepa (SZVP) 2021/509. To bodo dopolnjevala redna mesečna poročila Svetu o izvajanju ukrepa pomoči, vključno z informacijami o napredku pri doseganju cilja ukrepa, in sicer na podlagi informacij, ki jih države članice predložijo o dobavah artilerijskih projektilov kalibra 155 mm, na prošnjo pa tudi izstrelkov. Upravitelj za ukrepe pomoči redno obvešča Odbor Instrumenta, ustanovljen s Sklepom (SZVP) 2021/509, o izvrševanju prihodkov in odhodkov v skladu s členom 38 navedenega sklepa, tudi z obveščanjem o udeleženih dobaviteljih in podizvajalcih.

Člen 8

Začasna ustavitev in prenehanje

1. PVO lahko v skladu s členom 64 Sklepa (SZVP) 2021/509 odloči, da se izvajanje ukrepa pomoči v celoti ali delno ustavi.

2. PVO lahko Svetu priporoči tudi prenehanje ukrepa pomoči.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 20. marca 2023.

V Bruslju, 5. maja 2023

Za Svet

predsednica

J. ROSWALL

(1) Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528 (UL L 102, 24.3.2021, str. 14).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2022/338 z dne 28. februarja 2022 o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za dobavo vojaške opreme in platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, ukrajinskim oboroženim silam (UL L 60, 28.2.2022, str. 1).

(3) Sklep Sveta (SZVP) 2022/339 z dne 28. februarja 2022 o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za podporo ukrajinskim oboroženim silam (UL L 61, 28.2.2022, str. 1).

(4) Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

(5) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/32

SKLEP št. 1/2023 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO UNIJO IN UKRAJINO O CESTNEM PREVOZU BLAGA

z dne 16. marca 2023

glede sprejetja poslovnika [2023/928]

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga (1) in zlasti člena 7(6) Sporazuma, ob upoštevanju naslednjega:

V skladu s členom 7(6) Sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) skupni odbor sprejme svoj poslovnik. Zato bi bilo treba sprejeti poslovnik, določen v Prilogi k temu sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Poslovnik

Sprejme se poslovnik skupnega odbora, določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 16. marca 2023

Za skupni odbor

sopredsedujoča

Oleksandr KUBRAKOV

Kristian SCHMIDT

(1) UL L 179, 6.7.2022, str. 4.

PRILOGA

POSLOVNIK SKUPNEGA ODBORA

Člen 1

Vodji delegacij

1. Skupni odbor sestavljajo predstavniki pogodbenic. Vsaka pogodbenica imenuje vodjo in po potrebi namestnika vodje delegacije. Vodjo delegacije lahko na posamezni seji nadomešča namestnik vodje delegacije ali pooblaščenec.

2. Skupnemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropske unije in predstavnik Ukrajine. Vodja zadevne delegacije ali v njegovi odsotnosti namestnik vodje delegacije ali pooblaščenec, ki je bil imenovan za njegovo nadomeščanje, deluje kot predsednik.

Člen 2

Seje

1. Skupni odbor se sestaja po potrebi. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic seje. Skupni odbor se sestane tudi najpozneje tri mesece pred iztekom veljavnosti Sporazuma, da oceni in določi, ali je potrebno podaljšanje Sporazuma v skladu s členom 6(2) Sporazuma.

2. Seje skupnega odbora potekajo v obliki sej s fizično prisotnostjo ali z drugimi sredstvi (npr. s konferenčnimi klici ali videokonferencami).

3. Seje potekajo, kolikor je to mogoče, izmenično v državi članici Evropske unije in Ukrajini, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

4. Delovni jezik je angleščina.

5. Ko se pogodbenici dogovorita o datumu in kraju sej, jih za Evropsko unijo skliče Evropska komisija, za Ukrajino pa ukrajinsko ministrstvo, pristojno za cestni promet.

6. Seje skupnega odbora niso javne, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Po potrebi se lahko na koncu seje sporazumno pripravi sporočilo za javnost.

Člen 3

Delegaciji

1. Pred vsako sejo se vodji delegacij medsebojno obvestita o predvideni sestavi svojih delegacij za sejo.

2. Predstavniki deležnikov v sektorju cestnega prevoza so lahko vabljeni na seje ali njihove dele kot opazovalci, če se skupni odbor s tem soglasno strinja.

3. Skupni odbor lahko po soglasnem dogovoru na svoje seje ali njihove dele povabi druge zainteresirane strani ali strokovnjake, da zagotovijo informacije o konkretnih zadevah.

4. Opazovalci ne sodelujejo pri postopku odločanja skupnega odbora.

Člen 4

Sekretariat

Uradnik služb Evropske komisije in uradnik ukrajinskega ministrstva, pristojnega za cestni promet, skupaj opravljata funkcijo sekretarjev skupnega odbora.

Člen 5

Dnevni red sej

1. Vodji delegacij se dogovorita o začasnem dnevnem redu vsake seje. Sekretarja začasni dnevni red pošljeta članom delegacij najpozneje 15 dni pred datumom seje.

2. Skupni odbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni na začasnem dnevnem redu, na dnevni red je potrebno soglasje skupnega odbora.

3. Vodji delegacij lahko skrajšata rok iz odstavka 1, da bi se upoštevale zahteve ali nujnost posamezne zadeve.

Člen 6

Zapisnik

1. Po vsaki seji skupnega odbora se pripravi osnutek zapisnika. V njem so navedene obravnavane točke in sprejeti sklepi.

2. V enem mesecu po seji vodja delegacije gostiteljice prek sekretarjev skupnega odbora predloži osnutek zapisnika drugemu vodji delegacije v potrditev s pisnim postopkom.

3. Vodji delegacij po odobritvi podpišeta zapisnik v dveh izvodih in vsaka od pogodbenic prejme en izvod izvirnika. Vodji delegacij se lahko odločita, da to zahtevo izpolnita s podpisom in izmenjavo elektronskih izvodov.

4. Zapisniki sej skupnega odbora so javni, razen če ena od pogodbenic zahteva drugače.

5. Vodji delegacij lahko skrajšata rok iz odstavka 2 in se dogovorita o datumu v zvezi z odobritvijo iz odstavka 3, da bi se upoštevale zahteve ali nujnost posamezne zadeve.

Člen 7

Pisni postopek

Kadar je to potrebno in ustrezno utemeljeno, se lahko sklepi skupnega odbora sprejmejo po pisnem postopku. V ta namen si vodji delegacij izmenjata osnutke ukrepov, glede katerih naj bi skupni odbor sprejel sklep in ki se nato lahko potrdijo z izmenjavo dopisov. Vendar lahko vsaka pogodbenica zahteva, da se za razpravo o zadevi skliče seja skupnega odbora.

Člen 8

Posvetovanja

1. Skupni odbor sprejme sklepe na podlagi soglasja pogodbenic.

2. Sklepi skupnega odbora se naslovijo „Sklep“, naslovu pa sledijo zaporedna številka, datum sprejetja in opis vsebine.

3. Sklepe skupnega odbora podpišeta vodji delegacij in jih priložita zapisniku.

4. Pogodbenici sklepe, ki jih sprejme skupni odbor, izvajata v skladu s svojimi notranjimi postopki.

5. Pogodbenici lahko sklepe, ki jih sprejme skupni odbor, objavita v svojih uradnih publikacijah. Vsaka pogodbenica prejme en izvod izvirnika sklepov.

Člen 9

Delovne skupine

1. Skupni odbor lahko ustanovi delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. Skupni odbor v skladu s členom 7(5) Sporazuma odobri mandat delovne skupine, ki se vključi v Prilogo k sklepu o ustanovitvi delovne skupine.

2. Delovne skupine sestavljajo predstavniki pogodbenic.

3. Delovne skupine delujejo pod vodstvom skupnega odbora, ki mu poročajo po vsaki seji. Ne sprejemajo odločitev, lahko pa skupnemu odboru predložijo priporočila.

4. Skupni odbor se lahko kadar koli odloči za razpustitev obstoječih delovnih skupin, spremembo njihovega mandata ali ustanovitev novih delovnih skupin, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.

Člen 10

Stroški

1. Pogodbenici krijeta vsaka svoje stroške udeležbe na sejah skupnega odbora in delovnih skupin v zvezi z osebjem, potovanjem in bivanjem ter poštne in telekomunikacijske stroške.

2. Vse druge stroške, povezane s praktično organizacijo sej, krije pogodbenica, ki gosti sejo.

Člen 11

Spremembe poslovnika

Skupni odbor lahko ta poslovnik kadar koli spremeni s sklepom, sprejetim v skladu s členom 7(5) Sporazuma.

8.5.2023

Uradni list Evropske unije

L 123/38

SKLEP št. 1/2023 PRIDRUŽITVENEGA ODBORA EU-UKRAJINA V TRGOVINSKI SESTAVI

z dne 24. aprila 2023

o spremembi Dodatka XVII-3 (Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve) k Prilogi XVII k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani [2023/930]

PRIDRUŽITVENI ODBOR V TRGOVINSKI SESTAVI (v nadaljnjem besedilu: Odbor za trgovino) JE –

ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani ter zlasti člena 465(3) Sporazuma in člena 11 Priloge XVII k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)	Člen 1(2), točka (d), Sporazuma določa, da je cilj Sporazuma med drugim podpreti prizadevanja Ukrajine, da dokonča tranzicijo v delujoče tržno gospodarstvo, med drugim s stopnjevanjem približevanja njene zakonodaje zakonodaji Unije.

(3)

V členu 124 Sporazuma pogodbenici priznavata pomen približevanja veljavne zakonodaje Ukrajine zakonodaji Unije za sektor telekomunikacijskih storitev. Ukrajina se je zavezala, da bo zagotovila, da se njeni obstoječi zakoni in prihodnja zakonodaja uskladijo s pravnim redom Unije. Takšno približevanje naj bi se postopoma razširilo na vse akte pravnega reda Unije iz dodatkov XVII-2 do XVII-5 k Prilogi XVII k Sporazumu in bi moralo, ko bodo izpolnjeni pogoji za to, privesti do postopnega povezovanja Ukrajine z notranjim trgom EU, zlasti z vzajemno odobritvijo obravnave po pravilih notranjega trga v skladu s členom 4(3) Priloge XVII k Sporazumu.

(4)	Ukrajina je zahtevala nadaljnje povezovanje v zvezi z gostovanjem v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, zlasti obravnavo po pravilih notranjega trga za namene gostovanja v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih.

(5)

Pravila o gostovanju so del pravnega reda Unije na področju telekomunikacij, vendar niso bila vključena v Dodatek XVII-3 (Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve) k Prilogi XVII k Sporazumu. Zato bi bilo treba Dodatek XVII-3 dopolniti z ustreznimi akti Unije, ki se nanašajo na gostovanje v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih.

(6)

V sedanji fazi gospodarskega in pravnega razvoja notranjega trga EU, povezanega s telekomunikacijskimi storitvami, so ustrezni akti Unijev zvezi z gostovanjem naslednji: Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (1), Uredba (EU) 2022/612 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2286 (3) in Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/654 (4).

(7)

Direktiva (EU) 2018/1972 je že vključena v Dodatek XVII-3 k Prilogi XVII k Sporazumu. V navedeni dodatek je treba vključiti druge akte v zvezi z gostovanjem v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih, da se Ukrajini omogoči postopen prehod na popolno uzakonitev ter popolno in celovito izvajanje vseh veljavnih določb za telekomunikacijski sektor, zlasti tistih o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih.

(8)

Pozitivna ocena ukrajinske zakonodaje, njenega izvajanja in izvrševanja, opravljena v skladu z načeli iz Priloge XVII k Sporazumu, je nujen predpogoj za vsako odločitev Odbora za trgovino o odobritvi obravnave po pravilih notranjega trga na podlagi člena 4(3) Priloge XVII v zvezi z določenim sektorjem. V okviru pravnega reda Unije v zvezi z gostovanjem v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih se zahteva, da se pred sprejetjem sklepa o obravnavi po pravilih notranjega trga v skladu s členom 4(3) Priloge XVII doseže popolna uzakonitev ter popolno in celovito izvajanje, ne bi smela razumeti, kot da vključuje uporabo varovalne meje za povprečne veleprodajne cene za zagotavljanje reguliranih storitev, povezanih z gostovanjem v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih, med pogodbenicama Sporazuma. Enako velja za regulirane najvišje cene zaključevanja govornih klicev za storitev zaključevanja klica končnemu uporabniku v njegovem omrežju. Te se vzajemno odobrijo med pogodbenicama Sporazuma od datuma, določenega v morebitni odločitvi Odbora za trgovino o odobritvi obravnave po pravilih notranjega trga za gostovanje v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih na podlagi člena 4(3) Priloge XVII.

(9)

Postopno povezovanje Ukrajine z notranjim trgom EU, zlasti za telekomunikacijske storitve, bo med drugim zahtevalo celovito in popolno izvajanje Delegirane uredbe (EU) 2021/654 v skladu s cilji navedene uredbe. Ukrajina trenutno ne more prenesti in v celoti izvajati enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije za namene nacionalnih storitev zaključevanja klicev v Ukrajini. Vendar uvedba enotnih najvišjih cen zaključevanja klicev na ravni Unije tudi za namene nacionalnih storitev zaključevanja govornih klicev v Ukrajini ni nujno potrebna za nadaljnje povezovanje v zvezi z gostovanjem v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih. Zato je za navedeni vidik Delegirane uredbe (EU) 2021/654 določen drugačen časovni razpored za izvajanje, v zvezi s katerim se Ukrajina zavezuje, da ga bo v celoti izvedla v treh letih od morebitne odločitve Odbora za trgovino o odobritvi obravnave po pravilih notranjega trga za gostovanje v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih na podlagi člena 4(3) Priloge XVII k Sporazumu.

(10)

Delegirana uredba (EU) 2021/654 se pod določenimi pogoji uporablja tudi za klice, ki izvirajo s številk tretjih držav, da bi se enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev na ravni Unije uporabljale na odprt, pregleden in nediskriminatoren način ter da bi se izključitev klicev s številk tretjih držav omejila na to, kar je nujno potrebno za zagotovitev doseganja ciljev notranjega trga in zagotovitev sorazmernosti. Ukrajina trenutno ne more prenesti in v celoti izvajati enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije za namene klicev, ki izvirajo s številk tretjih držav. Čeprav uvedba enotnih najvišjih cen zaključevanja klicev na ravni Unije, tudi za namen zaključevanja klicev s številk iz tretjih držav, ni nujno potrebna za nadaljnje povezovanje v zvezi z gostovanjem v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih, bi morala Ukrajina v celoti uzakoniti Delegirano uredbo (EU) 2021/654 ter jo popolnoma in celovito izvajati, da se zagotovi uskladitev z veljavnimi pravili na notranjem trgu EU za telekomunikacijske storitve. Zato je za navedeni vidik Delegirane uredbe (EU) 2021/654 določen drugačen časovni razpored za izvajanje, v zvezi s katerim se Ukrajina zavezuje, da ga bo v celoti izvedla pred morebitno odločitvijo Odbora za trgovino o odobritvi obravnave po pravilih notranjega trga za telekomunikacijske storitve na podlagi člena 4(3) Priloge XVII k Sporazumu.

(11)

Člen 1(4) Uredbe (EU) 2022/612 ter člen 3(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2021/654 se nanašata na referenčne menjalne tečaje, ki jih Evropska centralna banka objavi v Uradnem listu Evropske unije. Evropska centralna banka trenutno ne objavlja menjalnih tečajev za ukrajinsko grivno. Zato je treba navedene določbe prilagoditi, da se zagotovi uporaba menjalnih tečajev med eurom in ukrajinsko grivno, ki jih objavi Narodna banka Ukrajine, dokler Evropska centralna banka ne objavlja menjalnih tečajev za ukrajinsko grivno.

(12)	Člen 11 Priloge XVII k Sporazumu pooblašča Odbor za trgovino, da s spremembo Priloge XVII k Sporazumu doda preostale štiri akte Unije.

(13)

Ko Ukrajina meni, da je določen pravni akt Unije ustrezno prenesen in izvajan, bi morala predložiti ustrezne tabele prenosa skupaj z uradnim angleškim prevodom izvedbenega ukrajinskega pravnega akta sosekretarju Odbora za trgovino iz Unije, da bi Evropska komisija lahko izvedla celovito oceno iz Dodatka XVII-6 k Prilogi XVII k Sporazumu.

(14)

Glede na sedanjo rusko vojno agresijo proti Ukrajini se lahko izkaže, da je izvajanje obveznosti iz tega sklepa v predvidenih rokih objektivno nemogoče ali čezmerno oteženo. V tem primeru bi morala Ukrajina zadevo predložiti Odboru za trgovino v skladu s členom 11 Priloge XVII k Sporazumu, ki zadevo obravnava v skladu s členom 3(4) in (5) Priloge XVII k Sporazumu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dodatek XVII-3 (Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve) k Prilogi XVII k Sporazumu se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ukrajinskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 24. aprila 2023

Za Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi

predsednik

Léon DELVAUX

sekretarki

Rikke MENGEL-JØRGENSEN

Oleksandra NECHYPORENKO

(1) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(2) Uredba (EU) 2022/612 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 115, 13.4.2022, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2286 z dne 15. decembra 2016 o določitvi podrobnih pravil glede uporabe politike poštene uporabe in metodologije za oceno trajnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje ter glede vloge, ki jo predloži ponudnik gostovanja za namene navedene ocene (UL L 344, 17.12.2016, str. 46).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/654 z dne 18. decembra 2020 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije in enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije (UL L 137, 22.4.2021, str. 1).

PRILOGA

Dodatek XVII-3 (Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve) se spremeni tako, da se v oddelku „A. Splošna evropska politika o elektronskih komunikacijah“ in za točko „Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti“ doda naslednje:

„Uredba (EU) 2022/612 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (prenovitev)

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjo prilagoditvijo: Člen 1(4) se nanaša na referenčne menjalne tečaje, ki jih Evropska centralna banka objavi v Uradnem listu Evropske unije. Dokler Evropska centralna banka ne objavi menjalnih tečajev za ukrajinsko grivno, se za namene uporabe člena 1(4) uporabljajo menjalni tečaji med eurom in ukrajinsko grivno, ki jih objavi Narodna banka Ukrajine. Referenčna obdobja in pogoji iz člena 1(4) ostanejo nespremenjeni.

—

Izvajajo se vse določbe, razen:

—

člen 7 – Izvajanje politike poštene uporabe in vzdržnostnega mehanizma, odstavki 1–3. Izjema v zvezi s členom 7(1) do (3) ne posega v obveznost Ukrajine, da izvaja izvedbene akte o uporabi politik poštene uporabe, metodologiji za ocenjevanje vzdržnosti zagotavljanja maloprodajnih storitev gostovanja po domačih cenah in vlogi, ki jo predloži ponudnik storitev gostovanja za namene ocene vzdržnosti

—	člen 20 – Postopek v odboru

Časovni razpored: določbe Uredbe (EU) 2022/612 se izvedejo v 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti Sklepa [1/2023].

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2286 z dne 15. decembra 2016 o določitvi podrobnih pravil glede uporabe politike poštene uporabe in metodologije za oceno trajnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje ter glede vloge, ki jo predloži ponudnik gostovanja za namene navedene ocene

Časovni razpored: določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/2286 se izvedejo v 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti Sklepa [1/2023].

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/654 z dne 18. decembra 2020 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije in enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami: Člen 3(2) in (3) se nanaša na referenčne menjalne tečaje, ki jih Evropska centralna banka objavi v Uradnem listu Evropske unije. Dokler Evropska centralna banka ne objavi menjalnih tečajev za ukrajinsko grivno, se za namene uporabe člena 3(2) in (3) uporabljajo menjalni tečaji med eurom in ukrajinsko grivno, ki jih objavi Narodna banka Ukrajine. Referenčna obdobja in pogoji iz člena 3(2) in (3) ostanejo nespremenjeni.

Časovni razpored: določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/654 se izvedejo pred določbami iz Uredbe (EU) 2022/612 in v 11 mesecih od datuma začetka veljavnosti Sklepa [1/2023], in sicer z naslednjimi izjemami:

—

v zvezi z nacionalnimi klici, opravljenimi z ukrajinskih številk na ukrajinske številke v Ukrajini, se člen 1(3) začne uporabljati v treh letih od datuma, določenega v morebitnem sklepu Odbora za trgovino o odobritvi obravnave po pravilih notranjega trga za gostovanje na podlagi člena 4(3) Priloge XVII

—	člen 1(4) se izvaja pred morebitno odločitvijo Odbora za trgovino o odobritvi obravnave po pravilih notranjega trga za telekomunikacijske storitve na podlagi člena 4(3) Priloge XVII

Uredba (EU) 2018/1971 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencije za podporo BEREC-u (Urad BEREC), spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1211/2009

—

Nacionalni regulativni organ Ukrajine, ki je v prvi vrsti odgovoren za nadzor vsakodnevnega delovanja trgov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, v celoti sodeluje pri delu odbora regulatorjev organa BEREC, delovnih skupin organa BEREC in upravnega odbora Urada BEREC. Nacionalni regulativni organ Ukrajine ima enake pravice in obveznosti kot nacionalni regulativni organi držav članic EU, razen glasovalne pravice in pravice predsedovanja odboru regulatorjev in upravnemu odboru.

—	Glede na navedeno je nacionalni regulativni organ Ukrajine zastopan na ustrezni ravni v skladu z določbami uredbe BEREC. BEREC in Urad BEREC v skladu z ustreznimi pravili navedenih uredb EU, odvisno od primera, pomagata nacionalnemu regulativnemu organu Ukrajine pri opravljanju njegovih nalog.

—	Nacionalni regulativni organ Ukrajine v največji možni meri upošteva vse smernice, mnenja, priporočila, skupno stališče in dobre prakse, ki jih sprejme BEREC, da bi zagotovil dosledno izvajanje regulativnega okvira za elektronske komunikacije.

Časovni razpored: določbe Uredbe (EU) 2018/1971 se izvedejo v 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti Sklepa [1/2023].“.

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) 2023/923 z dne 3. maja 2023 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede svinca in njegovih spojin v PVC ( 1 )	1
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2023/924 z dne 24. aprila 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede sprememb Priloge I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) in Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP ( 1 )	7
	*	Sklep Sveta (EU) 2023/925 z dne 24. aprila 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP v zvezi s spremembo Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP (Uredba o EASA) ( 1 )	13
	*	Sklep Sveta (EU) 2023/926 z dne 24. aprila 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode (EU-OSHA) ( 1 )	22
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2023/927 z dne 5. maja 2023 o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za podporo ukrajinskim oboroženim silam v obliki streliva	27
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2023 skupnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga z dne 16. marca 2023 glede sprejetja poslovnika [2023/928]	32
	*	Sklep št. 2/2023 skupnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga, z dne 16. marca 2023 glede podaljšanja Sporazuma [2023/929]	36
	*	Sklep št. 1/2023 Pridružitvenega odbora EU-Ukrajina v trgovinski sestavi z dne 24. aprila 2023 o spremembi Dodatka XVII-3 (Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve) k Prilogi XVII k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani [2023/930]	38

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 123

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 8. maj 2023