26.4.2023

Uradni list Evropske unije

L 111/1

UREDBA (EU) 2023/857 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. aprila 2023

o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pariški sporazum (4), sprejet 12. decembra 2015 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), je začel veljati 4. novembra 2016. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Ta zaveza je bila okrepljena s sprejetjem Glasgowskega podnebnega pakta 13. novembra 2021 v okviru UNFCCC, v katerem je Konferenca pogodbenic UNFCCC, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic Pariškega sporazuma, priznava, da bodo učinki podnebnih sprememb veliko manjši pri dvigu temperature za 1,5 °C v primerjavi z 2 °C, in sklene, da si bo prizadevala za omejitev dviga temperature za 1,5 °C.

(2)

Potreba po ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov postaja čedalje večja, kot je navedel Medvladni panel za podnebne spremembe v poročilih z dne 7. avgusta 2021 z naslovom „Climate change 2021: The Physical Science Basis“ (Podnebne spremembe 2021: fizikalnoznanstvena podlaga), z dne 28. februarja 2022 z naslovom „Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability“ (Podnebne spremembe 2022: vplivi, prilagajanje in ranljivost) in z dne 4. aprila 2022 z naslovom „Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change“ (Podnebne spremembe 2022: blažitev podnebnih sprememb). Unija bi zato morala to nujnost obravnavati s pospešitvijo svojih prizadevanj.

(3)

Unija je vzpostavila regulativni okvir za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030, ki ga je Evropski svet potrdil leta 2014, pred začetkom veljavnosti Pariškega sporazuma. Ta regulativni okvir med drugim sestavljajo Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS), Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), ter Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki določa nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v sektorjih, ki niso zajeti v Direktivi 2003/87/ES ali v Uredbi (EU) 2018/841.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru je izhodišče za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja negativnih emisij po tem letu, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila). Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, ter določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred okoljskimi nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja in njegovimi učinki. Ta prehod hkrati vsebuje vidike enakosti spolov, ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane in ranljive skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo prezrt.

(5)

Svet je 16. junija 2022 sprejel priporočilo o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (9), v katerem je poudaril, da so potrebni spremljevalni ukrepi in da je treba posebno pozornost nameniti podpiranju tistih regij, industrij, mikro, malih in srednjih podjetij, delavcev, gospodinjstev in potrošnikov, ki se bodo soočali z največjimi izzivi. To priporočilo spodbuja države članice, naj razmislijo o sklopu ukrepov na področjih zaposlovanja in prehodov na trgu dela, ustvarjanja delovnih mest in podjetništva, zdravja in varnosti pri delu, javnih naročil, sistemov obdavčitve in sistemov socialne zaščite, osnovnih storitev in stanovanj, ter med drugim z namenom krepitve enakosti spolov, izobraževanja in usposabljanja.

(6)

Unija je s sprejetjem Uredbe (EU) 2021/1119 v zakonodajo vključila zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050, s čimer se bodo neto emisije do tega leta zmanjšale na nič, in cilj doseganja negativnih emisij po tem letu. Navedena uredba določa tudi zavezujoč cilj Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega določa, da mora biti prispevek neto odvzemov k podnebnemu cilju Unije za leto 2030 omejen na 225 milijonov ton ekvivalenta CO2.

(7)	Za izvajanje zavez iz Uredbe (EU) 2021/1119 in prispevkov Unije v okviru Pariškega sporazuma bi bilo treba prilagoditi regulativni okvir Unije za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

(8)

Uredba (EU) 2018/842 določa obveznosti držav članic v zvezi z njihovimi minimalnimi prispevki za obdobje od 2021 do 2030 pri uresničevanju sedanjega cilja Unije, da v letu 2030 v sektorjih, zajetih v členu 2 navedene uredbe, zmanjša emisije toplogrednih plinov za 30 % pod ravni iz leta 2005. Prav tako določa pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

(9)

Medtem ko se bo trgovanje z emisijami uporabljalo tudi za emisije toplogrednih plinov iz pomorskega prometa ter stavb, cestnega prometa in dodatnih sektorjev, bi bilo treba področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842 ohraniti. Uredba (EU) 2018/842 bi se zato morala še naprej uporabljati za emisije toplogrednih plinov iz domače plovbe, ne pa tudi za emisije iz mednarodne plovbe. Vključitev obratov za sežiganje komunalnih odpadkov v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES za namene členov 14 in 15 navedene direktive ne bi smela spremeniti področja uporabe Uredbe (EU) 2018/842. Emisije toplogrednih plinov države članice v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2018/842, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju skladnosti, se bodo še naprej določale po zaključku pregledov evidenc v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(10)

V skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 se o emisijah CO2 iz biomase za energijo poroča v okviru kategorij rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva iz Uredbe (EU) 2018/841. Da bi se izognili dvojnemu štetju, so emisije toplogrednih plinov iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv pri določanju emisij toplogrednih plinov iz Uredbe (EU) 2018/842 ničelne. Da bi upoštevali učinke posredne spremembe rabe zemljišč in spodbujali trajnostnost takih goriv, je pomembno, da vse države članice v celoti izvajajo Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11), vključno z njenimi trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij takih plinov.

(11)

V nekaterih sektorjih so se emisije toplogrednih plinov bodisi povečale bodisi ostale enake. Komisija je v sporočilu z dne 17. septembra 2020 z naslovom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“ navedla, da je mogoče cilj večjega skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 doseči le s prispevkom vseh sektorjev.

(12)

Evropski svet je v sklepih z dne 11. decembra 2020 navedel, da bo Unija novi cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 uresničevala skupaj na stroškovno najučinkovitejši način, da bodo pri teh prizadevanjih sodelovale vse države članice, pri čemer bodo upoštevale vidike pravičnosti in solidarnosti, pri tem pa nihče ne bo prezrt, ter da je treba novi cilj za leto 2030 doseči tako, da se ohrani konkurenčnost Unije ter upoštevajo različna izhodišča držav članic in specifične nacionalne okoliščine ter potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključno z otoškimi državami članicami in otoki, pa tudi dosedanja prizadevanja.

(13)

Da bi sektorji, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/842, dosegli novi cilj Unije, in sicer da se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, bodo morali postopoma zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov, dokler leta 2030 ne dosežejo –40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. K doseganju ciljev Pariškega sporazuma in cilja Unije o podnebni nevtralnosti najpozneje do leta 2050 na podlagi Uredbe (EU) 2021/1119 prispeva tudi Uredba (EU) 2018/842, pri čemer bodo za doseganje teh ciljev prizadevanja vseh držav članic sčasoma morala konvergirati, ob upoštevanju specifičnih nacionalnih okoliščin.

(14)

Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kot je določen v Uredbi (EU) 2018/842, je treba posodobiti za vsako državo članico. Pri posodobitvi nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 bi bilo treba uporabiti enako metodologijo, kot je bila uporabljena ob sprejetju Uredbe (EU) 2018/842, pri čemer so bili nacionalni prispevki določeni ob upoštevanju različnih zmogljivosti in možnosti stroškovne učinkovitosti v državah članicah, da se zagotovi poštena in uravnotežena porazdelitev prizadevanj. Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsako državo članico do leta 2030 bi bilo torej treba določiti glede na raven njenih emisij toplogrednih plinov iz leta 2005, ki so zajete v navedeni uredbi in revidirane na podlagi člena 4(3) navedene uredbe, razen preverjenih emisij toplogrednih plinov iz naprav, ki so obratovale leta 2005 in so bile v EU ETS vključene šele po letu 2005.

(15)

Zato so od leta začetka veljavnosti te uredbe potrebne nove zavezujoče nacionalne mejne vrednosti, izražene v dodeljenih letnih emisijah. Te mejne vrednosti bodo postopoma privedle do cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsako državo članico. Ohranijo se letne mejne vrednosti za leta pred letom začetka veljavnosti te uredbe, določene v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/2126 (12).

(16)

Pandemija COVID-19 in ruska vojna agresija proti Ukrajini vplivata na gospodarstvo Unije in raven njegovih emisij toplogrednih plinov v obsegu, ki ga še ni mogoče v celoti količinsko opredeliti. Po drugi strani pa Unija uporablja svoj največji spodbujevalni sveženj doslej in pospešuje prehod s fosilnih goriv, kar prav tako lahko vpliva na raven emisij toplogrednih plinov. Zaradi navedenih negotovosti in drugih nepredvidenih dogodkov, ki vplivajo na emisije toplogrednih plinov, je primerno, da se v letu 2025 pregledajo podatki o emisijah in po potrebi posodobijo dodeljene letne emisije za leta 2026 do 2030. Ta posodobitev bi morala temeljiti na celovitem pregledu podatkov iz nacionalnih evidenc, ki ga izvede Komisija, da se določijo povprečne emisije toplogrednih plinov vsake države članice v letih 2021, 2022 in 2023.

(17)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 bi bilo treba dati prednost zmanjšanju neposrednih emisij toplogrednih plinov, ki ga bo treba, da bi dosegli podnebno nevtralnost, dopolniti s povečanimi odvzemi ogljika. Uredba (EU) 2021/1119 priznava, da ponori ogljika vključujejo naravne in tehnološke rešitve. Pomembno je, da se vzpostavi sistem Unije za certificiranje varno in trajno shranjenih odvzemov ogljika, doseženih s tehnološkimi rešitvami, ki bo državam članicam in udeležencem na trgu omogočal izboljšanje teh odvzemov ogljika. Kadar tak sistem certificiranja obstaja, se lahko izvede analiza obračunavanja takih odvzemov ogljika na podlagi prava Unije.

(18)

Da bi spodbudili zgodnejše ukrepanje in dodatno zagotovili okoljsko celovitost, je nujno in primerno znižati zgornje meje za sposojanje in shranjevanje dodeljenih letnih emisij za celotno obdobje od 2021 do 2030. Po drugi strani bi morale biti države članice sposobne postopoma zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov in na stroškovno učinkovit način doseči nacionalne cilje večjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Glede na nove in strožje dodeljene letne emisije, ki jih zahteva ta uredba, je primerno povečati obstoječe zgornje meje prenosov dodeljenih letnih emisij med državami članicami. Možnost prenašanja dodeljenih letnih emisij spodbuja sodelovanje med državami članicami, saj jim omogoča stroškovno učinkovito doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ob ohranjanju okoljske celovitosti. Zagotoviti bi bilo treba preglednost takih prenosov, ki se torej opravijo na način, ki je zadovoljiv za obe strani, tudi z dražbo, z uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru agencije, z dvostranskimi dogovori ali z uporabo elektronskega vmesnika, ki naj bi olajšal izmenjavo informacij o predvidenih prenosih in zmanjšal stroške transakcij.

Države članice morajo že zdaj v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1208 (13) sporočati povzetke informacij o izvedenih prenosih. Ko jih Komisija zbere, dá povzetek predloženih informacij na voljo v elektronski obliki v treh mesecih po prejetju poročil držav članic, v njem pa navede razpon cen, plačanih na transakcijo dodeljenih letnih emisij. Poleg tega lahko države članice v obeh obdobjih med objavo izvedbenih aktov iz člena 38(4) Uredbe (EU) 2018/1999 in začetkom postopka preverjanja skladnosti Komisiji poročajo o izvedenih prenosih 15. dan vsakega meseca. Hkrati so pozvane, naj za lažjo izmenjavo informacij o predvidenih prenosih stalno posodabljajo ustrezne informacije. Komisija sestavi povzetek prejetih informacij, ki je dan na voljo pravočasno in v elektronski obliki. Države članice bi morale Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1999, zaradi boljše preglednosti pred vsakim dejanskim prenosom obvestiti o svoji nameri, da nadaljujejo prenos dela svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto. Zato je ustrezno, da se Uredba (EU) 2018/1999 spremeni.

(19)

Za nekatere države članice je mogoče upoštevati preklic omejene količine pravic do emisije v EU ETS z namenom doseganja skladnosti z Uredbo (EU) 2018/842 (v nadaljnjem besedilu: prilagodljivost EU ETS). Od tistih držav članic, ki so upravičene do pomoči, dve nista uporabili prilagodljivosti EU ETS, ena pa je ni uporabila v celoti. Glede na povečano raven ambicij, določeno s to uredbo, bi bilo treba tem državam članicam dati novo priložnost, da uporabijo oziroma še naprej uporabljajo to prilagodljivost. Zato je primerno, da se zanje določi nov rok, do katerega je mogoče Komisijo uradno obvestiti, da nameravajo uporabiti oziroma še naprej uporabljati to prilagodljivost. Poleg tega je glede na posebno strukturo gospodarstva Malte njen nacionalni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki temelji na bruto domačem proizvodu na prebivalca, znatno nad njenim stroškovno učinkovitim potencialom za zmanjšanje. Zato je primerno povečati njen dostop do te prilagodljivosti, ne da bi bil pri tem ogrožen cilj Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

(20)

Poleg prilagodljivosti EU ETS je mogoče pri doseganju skladnosti držav članic na podlagi Uredbe (EU) 2018/842 upoštevati omejeno količino neto odvzemov in neto emisij iz LULUCF (v nadaljnjem besedilu: prilagodljivost LULUCF). Za zagotovitev, da se do leta 2030 izvedejo zadostna prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb, je primerno omejiti uporabo prilagodljivosti LULUCF z razdelitvijo uporabe prilagodljivosti LULUCF na dve ločeni časovni obdobji, pri čemer je vsako izmed njiju omejeno z omejitvijo, ki ustreza polovici največje količine skupnih neto odvzemov iz Priloge III k Uredbi (EU) 2018/842. Prav tako je primerno, da se naslov navedene priloge uskladi z Uredbo (EU) 2018/841 po njeni spremembi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/268 (14). Zato ni več potrebno, da Uredba (EU) 2018/842 na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo naslova njene Priloge III. Člen 7(2) Uredbe (EU) 2018/842 bi zato bilo treba črtati.

(21)

Kadar Komisija ugotovi, da država članica ne dosega zadostnega napredka pri uresničevanju svojih letnih ravni emisij na podlagi Uredbe (EU) 2018/842, bi bilo treba okrepiti mehanizme popravnih ukrepov na podlagi navedene uredbe, da se omogoči hitro in učinkovito ukrepanje. Zato je primerno pregledati zahteve, ki se uporabljajo za načrte popravnih ukrepov, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji, če ne dosegajo zadostnega napredka.

(22)

Unija in države članice so pogodbenice Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (15) (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija). Javni nadzor in dostop do pravnega varstva sta ključna elementa demokratičnih vrednot Unije in orodji za zaščito pravne države.

(23)

Pri podnebnih ukrepih Unije bi bilo treba upoštevati najnovejša znanstvena dognanja. V okviru Uredbe (EU) 2018/842 bi zato bilo treba upoštevati mnenje Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi člena 10a Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(24)

Ker je bila z Uredbo (EU) 2018/841 za obdobje od leta 2026 naprej uvedena okrepljena ureditev skladnosti, je primerno odpraviti odbitek emisij toplogrednih plinov, ki jih vsaka država članica ustvari v obdobju od 2026 do 2030 v sektorju LULUCF, ki presegajo njene odvzeme. Člen 9(2) Uredbe (EU) 2018/842 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(25)

Primerno je, da se pri pregledu Uredbe (EU) 2018/842 leta 2024 upoštevajo cilji Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Uredbe (EU) 2021/1119, zavezanost Unije ciljem Pariškega sporazuma in vse ustrezne zaveze, ki izhajajo iz konferenc pogodbenic UNFCCC. Poleg tega bi moral tak pregled vključevati potek zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki je skladen z zavezujočim ciljem podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050 na podlagi Uredbe (EU) 2021/1119.

(26)

Emisije toplogrednih plinov, ki niso CO2, na primer metana, dušikovega oksida in fluoriranih plinov, predstavljajo več kot 20 % emisij toplogrednih plinov v Uniji. Emisije toplogrednih plinov, ki niso CO2, so zajete z Uredbo (EU) 2018/842 in bodo zato nujno del ukrepov, ki jih bodo države članice vzpostavile za izpolnitev svojih ciljev večjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 na podlagi te uredbe. Države članice morajo do 30. junija 2023 Komisiji predložiti osnutek posodobitve svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Komisija bo v zvezi s tem izdala smernice, tudi zato, da države članice spodbudi k določitvi ciljev in politik za zmanjšanje emisij metana. Prav tako morajo države članice oceniti, ali bi morale svoje strateške načrte v okviru skupne kmetijske politike revidirati, da bi odražali dvig ravni ambicije iz Uredbe (EU) 2018/842. Komisija bo informacije o rezultatih, doseženih s kombinacijo prizadevanj Unije in držav članic v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki niso CO2, vključila v letna poročila na podlagi člena 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999. Komisija mora tudi oceniti osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, pri čemer lahko državam članicam, ki ne dosegajo zadostnega napredka, izda priporočila. V okviru pregleda Uredbe (EU) 2018/841 bo Komisija ocenila sedanje trende in napovedi glede prihodnjih emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva ter regulativne možnosti za zagotovitev njihove skladnosti s ciljem doseganja dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih gospodarstva v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije in vmesnimi podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2021/1119. Komisija bo pri pregledu Uredbe (EU) 2018/842 ocenila, kako vsi sektorji, zajeti z navedeno uredbo, prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, med drugim zlasti k zmanjšanju, doseženem v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki niso CO2, tudi v nekmetijskih sektorjih.

(27)

Ker ciljev te uredbe, in sicer v luči Uredbe (EU) 2021/1119 prilagoditi obveznosti držav članic v zvezi z njihovimi minimalnimi prispevki v obdobju od 2021 do 2030 k uresničevanju cilja Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter tako prispevati k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(28)	Uredbi (EU) 2018/842 in (EU) 2018/1999 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2018/842

Uredba (EU) 2018/842 se spremeni:

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa obveznosti držav članic v zvezi z njihovimi minimalnimi prispevki v obdobju od 2021 do 2030 pri uresničevanju cilja Unije, da v sektorjih, zajetih v členu 2 te uredbe, v letu 2030 zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov za 40 % pod ravnjo iz leta 2005. Prispeva k dolgoročnemu cilju podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050, da bi po tem letu dosegli negativne emisije. S tem prispeva k doseganju ciljev Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) in Pariškega sporazuma. Ta uredba prav tako določa pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

(*1) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).“;"

(2)

v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ta uredba se uporablja za emisije toplogrednih plinov iz vrst virov IPCC sektorjev energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, kmetijstvo in odpadki, kot so določene na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), razen za emisije toplogrednih plinov iz dejavnosti v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ki niso dejavnosti ‚pomorskega prometa‘ in dejavnosti iz navedene priloge samo za namene členov 14 in 15 navedene direktive.

(*2) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).“;"

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Vsaka država članica v letu 2030 doseže omejitev svojih emisij toplogrednih plinov za vsaj toliko odstotkov, kot je za to državo članico določeno v Prilogi I, stolpec 2, in sicer glede na njene emisije toplogrednih plinov v letu 2005, določene na podlagi odstavka 3 tega člena.

2. Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe, prilagoditve na podlagi člena 10(2) te uredbe ter morebitnega zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov:

(a)

v letih 2021 in 2022 ne presežejo omejitve, določene z linearnim začrtanim potekom, ki se začne pri povprečju emisij toplogrednih plinov te države članice v letih 2016, 2017 in 2018, določenih na podlagi odstavka 3 tega člena, konča pa leta 2030 pri omejitvi, določeni za to državo članico v Prilogi I, stolpec 1, k tej uredbi. Linearni začrtani potek države članice se začne bodisi pri petih dvanajstinah razdalje v obdobju od 2019 do 2020 bodisi v letu 2020, odvisno od tega, kateri datum pomeni nižje dodeljene letne emisije za to državo članico;

(b)

v letih 2023, 2024 in 2025 ne presežejo omejitve, določene z linearnim začrtanim potekom, ki se začne leta 2022 pri dodeljenih letnih emisijah za to državo članico, določenih na podlagi odstavka 3 tega člena za to leto, konča pa leta 2030 pri omejitvi, določeni za to državo članico v Prilogi I, stolpec 2, k tej uredbi;

(c)

v letih 2026 do 2030 ne presežejo omejitve, določene z linearnim začrtanim potekom, ki se začne pri povprečju emisij toplogrednih plinov te države članice v letih 2021, 2022 in 2023, kot jih je predložila ta država članica na podlagi člena 26 Uredbe (EU) 2018/1999 in v skladu z odstavkom 3 tega člena, konča pa leta 2030 pri omejitvi, določeni za to državo članico v Prilogi I, stolpec 2, k tej uredbi; linearni začrtani potek države članice se začne pri devetih dvanajstinah razdalje od leta 2023 do leta 2024.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi dodeljene letne emisije za vsako državo članico za leta v obdobju od 2021 do 2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, v skladu z linearnim začrtanim potekom, določenim v odstavku 2 tega člena.

Komisija za leti 2021 in 2022 določi dodeljene letne emisije na podlagi celovitega pregleda najnovejših podatkov iz nacionalnih evidenc za leta 2005, 2016, 2017 in 2018, ki jih države članice predložijo na podlagi člena 7 Uredbe (EU) št. 525/2013, ter navede vrednost emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico, ki se uporablja za določanje teh dodeljenih letnih emisij.

Komisija za leta 2023, 2024 in 2025 določi dodeljene letne emisije na podlagi vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico, navedene na podlagi drugega pododstavka tega odstavka, in na podlagi pregledanih vrednosti podatkov iz nacionalnih evidenc za leta 2016, 2017 in 2018 iz navedenega drugega pododstavka.

Komisija za leta od 2026 do 2030 določi dodeljene letne emisije na podlagi vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico, navedene na podlagi drugega pododstavka tega odstavka, in na podlagi celovitega pregleda najnovejših podatkov iz nacionalnih evidenc za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih predložijo države članice na podlagi člena 26 Uredbe (EU) 2018/1999.

4. Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo na podlagi člena 6(3), (3a) in (3b), izvedbeni akti iz odstavka 3 določajo tudi skupne količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti države članice iz člena 9 za obdobje od 2021 do 2030. Če skupne količine za vse države članice presegajo kolektivno skupno količino 100 milijonov, se skupna količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da kolektivna skupna količina ni presežena.“

;

(b)	doda se naslednji odstavek: „6. Države članice pri sprejemanju ukrepov za omejitev emisij toplogrednih plinov na podlagi odstavkov 1 in 2 upoštevajo potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse. Komisija lahko v zvezi s tem objavi smernice za podporo državam članicam.“ ;

(4)

člen 5 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Kar zadeva leta v obdobju od 2021 do 2025, si lahko država članica do 7,5 % svojih dodeljenih letnih emisij sposodi iz naslednjega leta.“ ;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Če so emisije toplogrednih plinov države članice v določenem letu pod njenimi dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti na podlagi tega člena in člena 6, lahko država članica:

(a)	za leto 2021 ta presežek svojih dodeljenih letnih emisij v višini do 75 % svojih dodeljenih letnih emisij za to leto shrani za naslednja leta do leta 2030 in

(b)	za leta v obdobju od 2022 do 2029 presežek svojih dodeljenih letnih emisij v višini do 25 % svojih dodeljenih letnih emisij do tega leta shrani za naslednja leta do leta 2030.

4. Država članica lahko na druge države članice prenese do 10 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto v obdobju od 2021 do 2025 in do 15 % v obdobju od 2026 do 2030. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.“

;

(c)	vstavi se naslednji odstavek: „5a. Država članica pred vsakim prenosom dodeljenih letnih emisij na podlagi odstavkov 4 in 5 Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1999, v elektronski obliki obvesti, da namerava prenesti del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto.“ ;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Države članice bi morale prihodke, ali njim enakovredno finančno vrednost, ki so jih pridobile s prenosi dodeljenih letnih emisij na podlagi odstavkov 4 in 5, uporabiti za boj proti podnebnim spremembam v Uniji ali v tretjih državah. Države članice obvestijo Komisijo o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi tega odstavka, in te informacije objavijo v lahko dostopni obliki.“

;

(5)

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice iz Priloge II se lahko odločijo za spremembo predhodno sporočenih deležev, in sicer enkrat v letu 2024 in enkrat v letu 2027. V tem primeru zadevna država članica o svoji odločitvi obvesti Komisijo do 31. decembra 2024 oziroma do 31. decembra 2027.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„3a. Malta Komisijo do 31. decembra 2023 uradno obvesti, ali namerava uporabiti omejene ukinitve pravic iz EU ETS iz odstavka 1 tega člena do odstotka iz Priloge II za vsako leto v obdobju od 2025 do 2030 zaradi doseganja skladnosti iz člena 9.

3b. Ne glede na odstavek 3 države članice iz Priloge II, ki do 31. decembra 2019 Komisije niso uradno obvestile, da nameravajo uporabiti ali v celoti uporabiti omejene ukinitve pravic iz EU ETS iz odstavka 1 tega člena, Komisijo do 31. decembra 2023 uradno obvestijo, ali nameravajo uporabiti ali še naprej uporabljati omejene ukinitve pravic iz EU ETS do odstotka iz Priloge II za vsako leto v obdobju od 2025 do 2030 za vsako zadevno državo članico zaradi doseganja skladnosti na podlagi člena 9.“

;

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Na prošnjo države članice centralni administrator, imenovan na podlagi člena 20(1) Direktive 2003/87/ES (v nadaljnjem besedilu: centralni administrator), upošteva količino do višine skupne količine, določene na podlagi člena 4(4) te uredbe, zaradi doseganja skladnosti za to državo članico na podlagi člena 9 te uredbe. Za to državo članico se za vsako leto v obdobju od 2021 do 2030 na podlagi člena 12(4) Direktive 2003/87/ES ukine ena desetina skupne količine pravic iz EU ETS, določene na podlagi člena 4(4) te uredbe. Za države članice, ki so Komisijo uradno obvestile na podlagi odstavkov 3a in 3b tega člena, se za vsako leto v obdobju od 2025 do 2030 na podlagi člena 12(4) Direktive 2003/87/ES ukine ena šestina skupne količine pravic iz EU ETS, določene na podlagi člena 4(4) te uredbe.

5. Kadar je država članica v skladu z odstavkom 3 uradno obvestila Komisijo o svoji odločitvi o spremembi predhodno sporočenega deleža pravic iz EU ETS, se za to državo članico ukine ustrezno nižja ali višja količina pravic iz EU ETS za vsako leto v obdobju od 2026 do 2030 oziroma v obdobju od 2028 do 2030.“

;

(6)

člen 7 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Dodatna poraba neto odvzemov iz LULUCF“;

(b)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1. V primeru, da emisije toplogrednih plinov države članice presegajo njene dodeljene letne emisije za dano leto, vključno z morebitnimi dodeljenimi letnimi emisijami, shranjenimi na podlagi člena 5(3) te uredbe, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 te uredbe za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij zemljišč, vključenih v področje uporabe Uredbe (EU) 2018/841, pod pogojem, da:“

;

(ii)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	kumulativna količina, ki se za to državo članico upošteva za leta v obdobju od 2021 do 2025, ne presega polovice največje količine skupnih neto odvzemov iz Priloge III k tej uredbi za to državo članico;

(aa)	kumulativna količina, ki se za to državo članico upošteva za leta v obdobju od 2026 do 2030, ne presega polovice največje količine skupnih neto odvzemov iz Priloge III k tej uredbi za to državo članico;“;

(c)	odstavek 2 se črta;

(7)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Popravni ukrep

1. Če Komisija na podlagi letne ocene na podlagi člena 29 Uredbe (EU) 2018/1999 in ob upoštevanju predvidene uporabe prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe ugotovi, da država članica ne dosega zadostnega napredka pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 4 te uredbe, ta država članica Komisiji v treh mesecih predloži načrt popravnih ukrepov, ki vključuje:

(a)	podrobno razlago, zakaj ta država članica ne dosega zadostnega napredka pri izpolnjevanju navedenih obveznosti;

(b)	oceno, kako so finančna sredstva Unije podprla prizadevanja te države članice za izpolnjevanje teh obveznosti in kako namerava taka finančna sredstva uporabiti, da bi dosegla napredek pri njihovem izpolnjevanju;

(c)

dodatne ukrepe, ki dopolnjujejo celovit nacionalni energetski in podnebni načrt te države članice na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 ali krepijo njegovo izvajanje, ki jih mora izvajati z nacionalnimi politikami in ukrepi ter izvajanjem ukrepov Unije, da bi izpolnila te obveznosti, skupaj s podrobno oceno, po možnosti podkrepljeno s kvantitativnimi podatki, o predvidenem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na podlagi teh ukrepov;

(d)	natančen časovni načrt za izvajanje takih ukrepov, ki omogoča ocenjevanje letnega napredka pri izvajanju.

Kadar je država članica ustanovila nacionalni svetovalni organ za podnebje, se lahko z njim posvetuje, da bi opredelila potrebne ukrepe iz prvega pododstavka, točka (c).

2. Evropska agencija za okolje v skladu s svojim letnim delovnim programom pomaga Komisiji pri ocenjevanju tovrstnih načrtov popravnih ukrepov.

3. Komisija lahko v štirih mesecih po prejemu načrtov popravnih ukrepov, predloženih v skladu z odstavkom 1, izda mnenje glede njihove ustreznosti. Zadevna država članica kar najbolj upošteva mnenje Komisije in lahko svoj načrt popravnih ukrepov ustrezno spremeni. Če zadevna država članica mnenja ali znatnega dela mnenja Komisije ne upošteva, to obrazloži Komisiji.

4. Vsaka država članica javno objavi svoj načrt popravnih ukrepov iz odstavka 1 in vse utemeljitve iz odstavka 3. Komisija zagotovi, da je njeno mnenje iz odstavka 3 javno dostopno.“

;

(8)

v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Če emisije toplogrednih plinov države članice v obdobju od 2021 do 2025 iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/841 presegajo njene odvzeme, kot je določeno v skladu s členom 12 navedene uredbe, centralni administrator od dodeljenih letnih emisij zadevne države članice odšteje količino, enako presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2 za zadevna leta.“

;

(9)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Pregled

1. Ta uredba se pregleduje, med drugim ob upoštevanju spreminjajočih se nacionalnih okoliščin, načina, kako vsi gospodarski sektorji prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, razvoja dogodkov na mednarodni ravni in prizadevanj za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2021/1119.

2. Komisija v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja, dogovorjenem v skladu s členom 14 Pariškega sporazuma, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, tudi o ravnovesju med ponudbo dodeljenih letnih emisij in povpraševanjem po njih, ter o ustreznosti nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi glede njihovega prispevka k podnebnim ciljem Unije na podlagi Uredbe (EU) 2021/1119 in ciljev Pariškega sporazuma. To poročilo vključuje zlasti oceno potrebe po dodatnih politikah in ukrepih Unije zaradi potrebnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s strani Unije in držav članic za obdobje po letu 2030. Vključuje tudi oceno poteka zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz te uredbe, ki je skladen s ciljem podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, ob upoštevanju predvidenega okvirnega proračuna Unije za emisije toplogrednih plinov iz člena 4(4) Uredbe (EU) 2021/1119 ter pomena spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami ter stroškovne učinkovitosti pri doseganju tega cilja. Temu poročilu se lahko, kadar je ustrezno, priložijo zakonodajni predlogi.

Poročilo iz prvega pododstavka upošteva dolgoročne strategije držav članic, pripravljene in predložene na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2018/1999, in oceno teh strategij, ki jo opravi Komisija na podlagi člena 15(9) navedene uredbe.“

;

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Znanstveno mnenje

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi člena 10a Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor), lahko na lastno pobudo zagotavlja znanstvena mnenja ali izdaja poročila o ukrepih Unije, podnebnih ciljih, letnih ravneh emisij in prilagodljivostih na podlagi te uredbe. Komisija preuči ustrezna mnenja in poročila svetovalnega odbora, zlasti v zvezi s prihodnjimi ukrepi za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih zajema ta uredba.

(*3) Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).“;"

(11)	priloge I, II in III se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1999

Uredba (EU) 2018/1999 se spremeni:

(1)

v členu 26 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Od leta 2023 države članice določijo in Komisiji do 15. marca vsakega leta (leto X) poročajo o končnih podatkih iz evidenc toplogrednih plinov, do 15. januarja vsakega leta pa o predhodnih podatkih iz evidenc toplogrednih plinov, vključno s toplogrednimi plini in informacijami iz evidenc, navedenimi v Prilogi V. Poročilo o končnih podatkih iz evidence toplogrednih plinov vključuje tudi celotno in posodobljeno poročilo o nacionalni evidenci. Komisija da informacije iz točke (n) prvega odstavka dela 1 Priloge V tri mesece po prejemu poročil v elektronski obliki na voljo Odboru za podnebne spremembe iz člena 44(1), točka (a).“

;

(2)

v Prilogi V, del 1, prvi pododstavek, se točka (n) nadomesti z naslednjim:

„(n)

informacije o:

(i)	namerah države članice, da uporabi prilagodljivosti iz člena 5(4) in (5) Uredbe (EU) 2018/842, vključno, kadar je to mogoče, z informacijami o količinah, vrsti prenosa in okvirnem razponu cen,

(ii)	uporabi prihodkov na podlagi člena 5(6) Uredbe (EU) 2018/842,

(iii)

namerah države članice, da uporabi prilagodljivost iz člena 7(1) Uredbe (EU) 2018/842.“.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 19. aprila 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

J. ROSWALL

(1) UL C 152, 6.4.2022, str. 189.

(2) UL C 301, 5.8.2022, str. 221.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 28. marca 2023.

(4) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(5) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(6) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(7) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(8) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(9) Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (UL C 243, 27.6.2022, str. 35).

(10) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(11) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(12) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2126 z dne 16. decembra 2020 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2021–2030 v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 426, 17.12.2020, str. 58).

(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1208 z dne 7. avgusta 2020 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014 (UL L 278, 26.8.2020, str. 1).

(14) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Priloge IV k Uredbi (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025 (UL L 60, 22.2.2021, str. 21).

(15) UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(16) Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).

PRILOGA

Priloge I, II in III k Uredbi (EU) 2018/842 se spremenijo:

(1)

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

ZMANJŠANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV ZA DRŽAVE ČLANICE NA PODLAGI ČLENA 4(1)

	Zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za države članice v letu 2030 glede na njihove ravni v letu 2005, določene v skladu s členom 4(3)
	Stolpec 1	Stolpec 2
Belgija	–35 %	–47 %
Bolgarija	–0 %	–10 %
Češka	–14 %	–26 %
Danska	–39 %	–50 %
Nemčija	–38 %	–50 %
Estonija	–13 %	–24 %
Irska	–30 %	–42 %
Grčija	–16 %	–22,7 %
Španija	–26 %	–37,7 %
Francija	–37 %	–47,5 %
Hrvaška	–7 %	–16,7 %
Italija	–33 %	–43,7 %
Ciper	–24 %	–32 %
Latvija	–6 %	–17 %
Litva	–9 %	–21 %
Luksemburg	–40 %	–50 %
Madžarska	–7 %	–18,7 %
Malta	–19 %	–19 %
Nizozemska	–36 %	–48 %
Avstrija	–36 %	–48 %
Poljska	–7 %	–17,7 %
Portugalska	–17 %	–28,7 %
Romunija	–2 %	–12,7 %
Slovenija	–15 %	–27 %
Slovaška	–12 %	–22,7 %
Finska	–39 %	–50 %
Švedska	–40 %	–50 %

“;

(2)

v Prilogi II se vnos za Malto nadomesti z naslednjim:

„Malta

7 %“;

(3)

Priloga III se spremeni:

(a)	naslov Priloge III se nadomesti z naslednjim: „SKUPNI NETO ODVZEMI IZ KATEGORIJ ZEMLJIŠČ, ZAJETIH Z UREDBO (EU) 2018/841, KI JIH DRŽAVE ČLANICE NA PODLAGI ČLENA 7(1), TOČKI (a) IN (aa), TE UREDBE LAHKO UPOŠTEVAJO ZA DOSEGANJE SKLADNOSTI V OBDOBJU OD 2021 DO 2030“;

(b)	vnos za Združeno kraljestvo se črta;

(c)	v zadnji vrstici tabele se „280“ nadomesti z „262,2“.

26.4.2023

Uradni list Evropske unije

L 111/17

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/859

z dne 25. aprila 2023

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 glede specifikacij novega živila 2′-fukozillaktoza (mikrobni vir) za odobritev njene proizvodnje z derivatnim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2) v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 vzpostavlja seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)	Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/376 (3) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) odobreno dajanje na trg sintetične 2′-fukozillaktoze (v nadaljnjem besedilu: 2′-FL) kot nove živilske sestavine.

(4)	Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/2201 (5) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 odobreno dajanje na trg 2′-FL (mikrobni vir), proizvedene s sevom Escherichia coli BL21, kot nove živilske sestavine.

(5)

Družba Glycom A/S je 23. junija 2016 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 258/97 Komisijo obvestila, da namerava dati na trg 2′-FL (mikrobni vir), proizvedeno z bakterijsko fermentacijo seva Escherichia coli K-12. 2′-fukozillaktoza mikrobnega izvora, proizvedena s sevom Escherichia coli K-12, je bila na podlagi navedenega obvestila vključena na seznam Unije novih živil, ko je bil vzpostavljen seznam Unije.

(6)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/388 (6) je bila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 odobrena sprememba specifikacij novega živila 2′-FL (mikrobni vir), proizvedenega z Escherichia coli K-12, da se spremenijo ravni 2′-FL, D-laktoze in difukozil-D-laktoze.

(7)

Družba Advanced Protein Technologies Corporation (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 7. julija 2020 Komisiji v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 vložila vlogo za spremembo specifikacij 2′-FL (mikrobni vir) za odobritev njene proizvodnje z mikrobno fermentacijo z uporabo gensko spremenjenega derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032.

(8)

Vložnik je 7. julija 2020 Komisijo zaprosil tudi za varstvo pravno zaščitenih znanstvenih študij in podatkov o testih jedrske magnetne resonance (NMR) za identifikacijo in poimenovanje 2′-FL (7); opisu analiz genskega zaporedja gensko spremenjenega proizvodnega seva 2′-FL (8); rezultatih analiz za potrditev odsotnosti živih celic derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032 (9); bakterijskem testu povratnih mutacij z 2′-FL (10); in vitro testu kromosomskih aberacij 2′-FL (11); in vitro mikronukleus testu na sesalčjih celicah z 2′-FL (12); in vitro mikronukleus testu na humanih limfocitih z 2′-FL (13); študiji akutne oralne toksičnosti pri podganah (14) ter 90-dnevni študiji oralne toksičnosti pri podganah z 2′-FL (15), predloženih v podporo vlogi.

(9)	V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 je Komisija 13. oktobra 2020 Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za oceno 2′-FL, proizvedene z mikrobno fermentacijo z uporabo gensko spremenjenega derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032.

(10)	Agencija je 26. oktobra 2022 v skladu z zahtevami člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283 sprejela znanstveno mnenje o varnosti 2′-FL, proizvedene z derivatnim sevom (APC199) Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 (16).

(11)

V svojem znanstvenem mnenju je ugotovila, da je 2′-FL, proizvedena z mikrobno fermentacijo z uporabo gensko spremenjenega derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, varna, kadar se uporablja pod trenutno odobrenimi pogoji uporabe. Zato je v navedenem znanstvenem mnenju dovolj dokazov za ugotovitev, da 2′-FL, proizvedena z mikrobno fermentacijo z uporabo gensko spremenjenega derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, kadar se uporablja pod trenutno odobrenimi pogoji uporabe, izpolnjuje pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(12)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju navedla, da njen sklep o varnosti novega živila temelji na znanstvenih študijah in podatkih na podlagi testov jedrske magnetne resonance (NMR) za identifikacijo in poimenovanje 2′-FL; opisa analiz genskega zaporedja gensko spremenjenega proizvodnega seva 2′-FL; rezultatih analiz za potrditev odsotnosti živih celic derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032; bakterijskega testa povratnih mutacij z 2′-FL; in vitro testa kromosomskih aberacij 2′-FL; in vitro mikronukleus testa na sesalčjih celicah z 2′-FL; in vitro mikronukleus testa na humanih limfocitih z 2′-FL ter 90-dnevne študije oralne toksičnosti pri podganah z 2′-FL, ki jih vsebuje vložnikova vloga, brez katerih ne bi mogla oceniti novega živila in priti do svoje ugotovitve.

(13)	Komisija je od vložnika zahtevala, naj dodatno pojasni predloženo utemeljitev glede zahteve za pravno zaščito navedenih študij in podatkov ter pojasni zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na navedene podatke v skladu s členom 26(2), točka (b), Uredbe (EU) 2015/2283.

(14)

Vložnik je izjavil, da je imel ob predložitvi vloge v skladu z nacionalno zakonodajo lastninske in izključne pravice do sklicevanja na znanstvene študije in podatke za teste jedrske magnetne resonance (NMR) za identifikacijo in poimenovanje 2′-FL; opis analiz genskega zaporedja gensko spremenjenega proizvodnega seva 2′-FL; rezultate analiz za potrditev odsotnosti živih celic derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032; bakterijski test povratnih mutacij z 2′-FL; in vitro test kromosomskih aberacij 2′-FL; in vitro mikronukleus test na sesalčjih celicah z 2′-FL; in vitro mikronukleus test na humanih limfocitih z 2′-FL in 90-dnevno študijo oralne toksičnosti pri podganah z 2′-FL ter da tretje osebe ne morejo zakonito dostopati do navedenih podatkov in študij, jih uporabljati ali se nanje sklicevati.

(15)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. Zato bi bilo treba študije in podatke o testih jedrske magnetne resonance (NMR) za identifikacijo in poimenovanje 2′-FL; opisu analiz genskega zaporedja gensko spremenjenega proizvodnega seva 2′-FL; rezultatih analiz za potrditev odsotnosti živih celic derivatnega seva Corynebacterium glutamicum ATCC 13032; bakterijskem testu povratnih mutacij z 2′-FL; in vitro testu kromosomskih aberacij 2′-FL; in vitro mikronukleus testu na sesalčjih celicah z 2′-FL; in vitro mikronukleus testu na humanih limfocitih z 2′-FL ter 90-dnevni študiji oralne toksičnosti pri podganah z 2′-FL zaščititi v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2015/2283. V skladu s tem bi bilo treba v obdobju petih let od začetka veljavnosti te uredbe samo vložniku odobriti dajanje 2′-FL, proizvedene z derivatnim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, na trg v Uniji.

(16)

Vendar omejevanje odobritve 2′-FL, proizvedene z derivatnim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, in sklicevanja na znanstvene podatke, ki jih vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika poznejšim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za odobritev dajanja na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo tako odobritev.

(17)

Informacije v vlogi in mnenje Agencije vsebujejo zadostne razloge za ugotovitev, da so spremembe specifikacij novega živila 2′-fukozillaktoza (mikrobni vir) za odobritev 2′-FL, proizvedene z derivatnim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, v skladu s pogoji iz člena 12 Uredbe (EU) 2015/2283 in bi jih bilo treba odobriti.

(18)	Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Samo družbi Advanced Protein Technologies Corporation (17) se odobri dajanje novega živila 2′-fukozillaktoza (mikrobni vir), proizvedenega z derivatnim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, na trg Unije za obdobje petih let od 16. maja 2023, razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za navedeno novo živilo brez sklicevanja na znanstvene podatke, varovane v skladu s členom 3, ali s privolitvijo družbe Advanced Protein Technologies Corporation.

Člen 3

Znanstveni podatki iz vloge, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283, se v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe brez privolitve družbe Advanced Protein Technologies Corporation ne uporabijo v korist poznejšega vložnika.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/376 z dne 11. marca 2016 o odobritvi dajanja na trg 2′-O-fukozillaktoze kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 70, 16.3.2016, str. 27).

(4) Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2201 z dne 27. novembra 2017 o odobritvi dajanja na trg 2′-fukozillaktoze, proizvedene s sevom Escherichia coli BL21, kot novega živila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 313, 29.11.2017, str. 5).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/388 z dne 11. marca 2019 o odobritvi spremembe specifikacij novega živila 2′-fukozillaktoza, proizvedenega z Escherichia coli K-12, v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 (UL L 70, 12.3.2019, str. 21).

(7) Gyeonggi Business & Science Accelerator (2021, neobjavljeno).

(8) Advanced Protein Technologies Corporation (2021, neobjavljeno).

(9) Advanced Protein Technologies Corporation (2021, neobjavljeno).

(10) Biotoxtech Company, Ltd. (2019a, neobjavljeno).

(11) Biotoxtech Company, Ltd. (2019b, neobjavljeno).

(12) Biotoxtech Company, Ltd. (2019c, neobjavljeno).

(13) GenEvolutioN (2021, neobjavljeno).

(14) Biotoxtech Company, Ltd. (2019d, neobjavljeno).

(15) Biotoxtech Company, Ltd. (2019e, neobjavljeno).

(16) EFSA Journal 2022;20(12):7647.

(17) Naslov: 7th Floor GyeongGi-BioCenter, 147, Gwanggyo-ro, Yeongtong-gu, Suwon-si Gyeonggi-do, 16229 Južna Koreja.

PRILOGA

V tabeli 2 (Specifikacije) Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se vnos za 2′-fukozillaktozo (mikrobni vir) nadomesti z naslednjim:

„Specifikacije

Varstvo podatkov

Opredelitev:

Kemijsko ime: α-L-fukopiranozil-(1→2)-β-D-galaktopiranozil-(1→4)-D-glukopiranoza

Kemijska formula: C18H32O15

Št. CAS: 41263-94-9

Molekulska masa: 488,44 g/mol

2′-fukozillaktoza, proizvedena z gensko spremenjenim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, odobrena dne 16. maja 2023. Ta vključitev temelji na pravno zaščitenih znanstvenih dokazih in znanstvenih podatkih, varovanih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283.

Vložnik: „Advanced Protein Technologies Corporation“, 7th Floor GyeongGi-BioCenter, 147, Gwanggyo-ro, Yeongtong-gu, Suwon-si Gyeonggi-do, 16229 Južna Koreja. V obdobju varstva podatkov je dajanje 2′-fukozillaktoze, proizvedene z gensko spremenjenim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032, na trg v Uniji odobreno le družbi Advanced Protein Technologies Corporation, razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za novo živilo brez sklicevanja na pravno zaščitene znanstvene dokaze ali znanstvene podatke, varovane v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283, ali s privolitvijo družbe Advanced Protein Technologies Corporation.

Končni datum obdobja varstva podatkov: 16. maj 2028.“

2′-fukozillaktoza (mikrobni vir)

Vir: gensko spremenjeni sev Escherichia coli K-12

Vir: gensko spremenjeni sev Escherichia coli BL-21

Vir: gensko spremenjeni sev Corynebacterium glutamicum ATCC 13032

Opis:

2′-fukozillaktoza je bel do umazano bel prah, ki se proizvaja z mikrobiološkim procesom.

Čistost:

2′-fukozillaktoza: ≥ 83 %

D-laktoza: ≤ 10,0 %

L-fukoza: ≤ 2,0 %

difukozil-D-laktoza: ≤ 5,0 %

2′-fukozil-D-laktuloza: ≤ 1,5 %

vsota saharidov (2′-fukozillaktoza, D-laktoza, L-fukoza, difukozil-D-laktoza, 2′-fukozil-D-laktuloza): ≥ 90 %

pH (20 °C, 5-odstotna raztopina): 3,0–7,5

voda: ≤ 9,0 %

sulfatni pepel: ≤ 2,0 %

ocetna kislina: ≤ 1,0 %

ostanki beljakovin: ≤ 0,01 %

Mikrobiološka merila:

skupno število aerobnih mezofilnih bakterij: ≤ 3 000 CFU/g

kvasovke: ≤ 100 CFU/g

plesni: ≤ 100 CFU/g

endotoksini: ≤ 10 EU/mg

CFU: kolonijske enote; EU: enote endotoksinov

Opis:

2′-fukozillaktoza je bel do umazano bel prah in tekoči koncentrat (45 % ± 5 % w/v); vodna raztopina je brezbarvna do rumenkasta bistra vodna raztopina. 2′-fukozillaktoza se proizvaja z mikrobiološkim procesom.

Čistost:

2′-fukozillaktoza: ≥ 90 %

laktoza: ≤ 5,0 %

fukoza: ≤ 3,0 %

3-fukozillaktoza: ≤ 5,0 %

fukozilgalaktoza: ≤ 3,0 %

difukozillaktoza: ≤ 5,0 %

glukoza: ≤ 3,0 %

galaktoza: ≤ 3,0 %

voda: ≤ 9,0 % (prah)

sulfatni pepel: ≤ 0,5 % (prah in tekočina)

ostanki beljakovin: ≤ 0,01 % (prah in tekočina)

Težke kovine:

svinec: ≤ 0,02 mg/kg (prah in tekočina)

arzen: ≤ 0,2 mg/kg (prah in tekočina)

kadmij: ≤ 0,1 mg/kg (prah in tekočina)

živo srebro: ≤ 0,5 mg/kg (prah in tekočina)

Mikrobiološka merila:

skupno štetje na plošči: ≤ 104 CFU/g (prah), ≤ 5 000 CFU/g (tekočina)

kvasovke in plesni: ≤ 100 CFU/g (prah); ≤ 50 CFU/g (tekočina)

enterobakterije/koliformne bakterije: odsotnost v 11 g (prah in tekočina)

Salmonella: negativno/100 g (prah), negativno/200 ml (tekočina)

Cronobacter: negativno/100 g (prah), negativno/200 ml (tekočina)

endotoksini: ≤ 100 EU/g (prah), ≤ 100 EU/ml (tekočina)

aflatoksin M1: ≤ 0,025 μg/kg (prah in tekočina)

CFU: kolonijske enote; EU: enote endotoksinov

Opis:

2′-fukozillaktoza je prah bele do umazano bele/slonokoščene barve, ki se proizvaja z mikrobiološkim postopkom.

Čistost:

2′-fukozillaktoza (m/m suhe snovi): ≥ 94,0 %

D-laktoza (m/m suhe snovi): ≤ 3,0 %

L-fukoza (m/m suhe snovi): ≤ 3,0 %

3-fukozillaktoza (m/m suhe snovi): ≤ 3,0 %

difukozillaktoza (m/m suhe snovi): ≤ 2,0 %

D-glukoza (m/m suhe snovi): ≤ 3,0 %

D-galaktoza (m/m suhe snovi): ≤ 3,0 %

voda: ≤ 9,0 %

pepel: ≤ 0,5 %

ostanki beljakovin: ≤ 0,005 %

Onesnaževala:

arzen: ≤ 0,03 mg/kg

aflatoksin M1: ≤ 0,025 μg/kg

etanol: ≤ 1 000 mg/kg

Mikrobiološka merila:

skupno štetje na plošči: ≤ 500 CFU/g

kvasovke in plesni: ≤ 100 CFU/g

enterobakterije: odsotnost v 10 g

Salmonella: odsotnost v 25 g

Cronobacter spp.: odsotnost v 10 g

endotoksini: ≤ 100 EU/mg

CFU: kolonijske enote; EU: enote endotoksinov

26.4.2023

Uradni list Evropske unije

L 111/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/860

z dne 25. aprila 2023

o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 glede preglednosti, izjave o upravljanju, usklajevalnega organa, certifikacijskega organa ter nekaterih določb za EKJS in EKSRP

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1) ter zlasti člena 11(2), prvi pododstavek, točki (b) in (c), člena 12(4), člena 53(2), člena 55(7), člena 82, člena 92 in člena 100 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/128 (2) določa pravila za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 glede objave informacij o upravičencih do sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (v nadaljnjem besedilu: preglednost).

(2)	Da se širši javnosti omogoči lažji in širši dostop do objavljenih informacij o upravičencih do sredstev EKJS in EKSRP, bi morale biti informacije, ki jih države članice objavijo na svojih spletiščih, na voljo tudi v vsaj enem od treh delovnih jezikov Komisije.

(3)

Člen 44 Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 določa, da države članice od upravičencev zberejo informacije, ki so potrebne za njihovo identifikacijo, po potrebi tudi za identifikacijo skupine. Pojasniti bi bilo treba, da bi morala država članica naknadno objaviti le ime in identifikacijsko številko za DDV ali davčno številko matične družbe. Zato bi bilo treba navedeni člen ustrezno popraviti.

(4)

Za zmanjšanje upravnega bremena za države članice bi bilo treba pojasniti, da bi bilo treba za vsa plačila, vključno s plačili za celotno finančno leto 2023 na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), uporabljati en sam skupni obrazec za objavo informacij o upravičencih do EKJS in EKSRP od leta 2024 dalje.

(5)

Izvedbena uredba (EU) 2022/128 je razveljavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 908/2014 (4) z učinkom od 1. januarja 2023. Vendar se pri tem ni upoštevalo, da je treba nekatere določbe še naprej uporabljati v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) do vključno koledarskega leta 2022, za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi uredb (EU) št. 228/2013 (6), (EU) št. 229/2013 (7), (EU) št. 1308/2013 (8) in (EU) št. 1144/2014 (9) Evropskega parlamenta in Sveta do 31. decembra 2022, v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 in do konca navedenih shem pomoči, ter v zvezi z izvajanjem programov za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10). To je ustvarilo pravno vrzel.

(6)

Čeprav se člen 59 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 še naprej uporablja za plačila za finančna leta 2021, 2022 in 2023, se poglavje VI Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 v zvezi s preglednostjo uporablja samo za plačila, izvršena od finančnega leta 2024 dalje. Zato Izvedbena uredba (EU) 2022/128 ni dovolj upoštevala prehodnih določb iz člena 104 Uredbe (EU) 2021/2116 in je ustvarila pravno vrzel za finančno leto 2023.

(7)

Popraviti je treba področje uporabe in datum začetka uporabe zadevnih določb izvedbenih uredb (EU) 2022/128 in (EU) št. 908/2014. Medtem ko so določbe v zvezi z informacijami, ki se objavijo do 31. maja 2023, še vedno določbe iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in člena 57 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, se nove zahteve glede objave uporabljajo za obveznosti objave od 31. maja 2024, torej za finančno leto 2023.

(8)	Za večjo pravno jasnost glede informacij, ki se sporočijo upravičencem, je treba popraviti člen 61 Izvedbene uredbe (EU) 2022/128.

(9)

Pojasniti bi bilo treba tudi, da bi morale države članice objaviti tudi informacije o plačilih za nove ukrepe ali vrste intervencij, ki bi bile morda možne na podlagi prihodnje zakonodaje na področju kmetijske politike, tudi če ukrep ali vrsta intervencije še ni vključena na seznam iz Priloge IX k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/128.

(10)

Da bi se upoštevala potreba po stalni uporabi nekaterih določb v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013, olajšal prenos informacij med državami članicami in Komisijo ter zagotovila skladnost pri prehodu na veljavni zakonodajni okvir, ki se uporablja od 1. januarja 2023, bi morale države članice predložiti samo eno izjavo o upravljanju, ki bi zajemala odhodke na podlagi Uredbe (EU) 2021/2116 in Uredbe (EU) št. 1306/2013. Zato je treba popraviti Prilogo I k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/128.

(11)	V prilogi VIII in IX k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/128 bi bilo treba vnesti določene popravke, da se poenoti besedilo v celotnem aktu.

(12)	Izvedbeno uredbo (EU) 2022/128 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(13)	Ker ta uredba določa popravke Izvedbene uredbe (EU) 2022/128, ki se uporablja od 1. januarja 2023, bi se morali popravki uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2023.

(14)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 58 Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Informacije iz odstavka 1 se zagotovijo v uradnem jeziku ali jezikih države članice in v enem od treh delovnih jezikov Komisije.“

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2022/128 se popravi:

(1)	v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Država članica naknadno objavi informacije o identifikaciji skupin iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (c), tega člena v skladu s členom 98 Uredbe (EU) 2021/2116.“ ;

(2)

v členu 58 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Informacije iz člena 98 Uredbe (EU) 2021/2116 v povezavi s členom 49(3), prvi pododstavek, točke (a), (b), (d) in (f) do (l), Uredbe (EU) 2021/1060 in informacije iz člena 111 Uredbe(EU) št. 1306/2013 za ukrepe iz člena 104(1), drugi pododstavek, točke (a)(i) do (iv), Uredbe (EU) 2021/2116 se objavijo v odprtih, strojno berljivih oblikah, kot sta CSV ali XLXS, in vsebujejo informacije, določene v Prilogi VIII k tej uredbi, med drugim kodo operacije in ukrepe iz Priloge IX k tej uredbi.“

;

(3)	člen 61 se nadomesti z naslednjim: „Člen 61 Podatki o upravičencih Podatki o upravičencih iz člena 99 Uredbe (EU) 2021/2116 se posredujejo z njihovo vključitvijo v obrazce za vloge za prejem podpore iz EKJS ali EKSRP ali takrat, ko so podatki zbrani.“ ;

(4)

v členu 64, drugi odstavek, se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

člen 2, člen 3(1), prvi pododstavek, člen 3(2), člen 4(1), točka (b), člen 5, člen 6, člen 7, členi 21 do 25, člen 27, člen 28, člen 29, člen 30(1), točke (a), (b) in (c), člen 30(2), (3) in (4), členi 31 do 40 ter členi 42 do 47 navedene izvedbene uredbe se še naprej uporabljajo:

(i)	v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto 2022 in prej;

(ii)	za ukrepe, ki se izvajajo do 31. decembra 2022 na podlagi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014;

(iii)

za sheme pomoči iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), in člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 in do konca navedenih shem pomoči; in

(iv)	kar zadeva EKSRP v zvezi z odhodki, ki so jih imeli upravičenci, in plačili, ki jih je plačilna agencija izvršila v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013;

(b)	Člena 57 in 59 navedene izvedbene uredbe se še naprej uporabljata za vsa plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 za vsa finančna leta do vključno leta 2022;“;

(5)

v členu 65, tretji odstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	člen 60 se uporablja od finančnega leta 2023.“;

(6)	priloge I, VIII in IX se nadomestijo z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2 se uporablja od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 435, 6.12.2021, str. 187.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/128 z dne 21. decembra 2021 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo (UL L 20, 31.1.2022, str. 131).

(3) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(5) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(6) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(7) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(8) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(9) Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(10) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

PRILOGA

„PRILOGA I

Izjava o upravljanju – plačilna agencija iz člena 4

Spodaj podpisani/-a …, direktor/-ica plačilne agencije …, predlagam računovodske obračune za navedeno plačilno agencijo za finančno leto od 16. oktobra xxxx do 15. oktobra xxxx + 1.

Po lastni presoji in informacijah, ki so mi na voljo in ki med drugim vključujejo tudi rezultate dela službe za notranjo revizijo, izjavljam, da:

—

predloženi obračuni po moji najboljši vednosti dajejo pravilen, popoln in točen pregled odhodkov in prihodkov za zgoraj navedeno finančno leto; so bili zlasti vsi dolgovi, predplačila, jamstva in zaloge, s katerimi sem seznanjen, evidentirani v obračunih, vsi prihodki, zbrani v zvezi z EKJS in EKSRP, pa so bili pravilno knjiženi v dobro ustreznih skladov;

—

sem vzpostavil/-a sistem, ki daje zadostna zagotovila:

(i)

da so plačila zakonita in pravilna v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto 2022 in prej, kar zadeva ukrepe, izvedene do 31. decembra 2022 na podlagi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014; za sheme pomoči iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), in člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 in do konca navedenih shem pomoči; in kar zadeva EKSRP v zvezi z odhodki, ki so jih imeli upravičenci, in plačili, ki jih je plačilna agencija izvršila v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013;

(ii)	da sistemi upravljanja iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d)(ii), Uredbe (EU) 2021/2116 ustrezno delujejo in zagotavljajo, da so odhodki nastali v skladu s členom 37 navedene uredbe;

(iii)

o kakovosti in zanesljivosti sistema poročanja in podatkov o kazalnikih v zvezi z vrstami intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 ter da odhodki ustrezajo sporočenemu ustreznemu učinku in da so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja.

Odhodki, vneseni v obračune, so bili uporabljeni za predvidene namene, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/2116.

Poleg tega potrjujem, da se izvajajo učinkoviti in sorazmerni ukrepi proti goljufijam v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2021/2116 ter da se upoštevajo ugotovljena tveganja.

Vendar za to zagotovilo veljajo naslednji pridržki:

Nazadnje potrjujem, da nisem seznanjen/-a z nobenimi nerazkritimi podatki, ki bi lahko škodili finančnim interesom Unije.

Podpis

PRILOGA VIII

INFORMACIJE ZA NAMENE PREGLEDNOSTI V SKLADU S ČLENOM 58

Naziv upravičenca/pravnega subjekta/združenja

Priimek upravičenca

Če pripada skupini, ime matične družbe in identifikacijska številka za DDV ali davčna številka

Občina

Koda ukrepa/vrste intervencije/sektorja v skladu s Prilogo IX

Specifični cilj (1)

Datum začetka (2)

Datum konca (3)

Znesek na operacijo v okviru EKJS

Skupni znesek iz EKJS za navedenega upravičenca

Znesek na operacijo v okviru EKSRP

Skupni znesek iz EKSRP za navedenega upravičenca

Znesek na operacijo v okviru sofinanciranja

Skupni znesek sofinanciranja za navedenega upravičenca

Skupaj znesek iz EKSRP in znesek sofinanciranja

Skupni znesek EU in znesek sofinanciranja za navedenega upravičenca

110

160

koda A

koda B

koda C

koda D

PRILOGA IX

UKREP/VRSTA INTERVENCIJE/SEKTOR IZ ČLEN 58 (4)

Koda ukrepa/vrste intervencije/sektorja

Namen ukrepa/vrste intervencije/sektorja

operacije v obliki vrst intervencij za neposredna plačila iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115

1.	nevezana dohodkovna podpora

I.1

osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost

Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo. Namenjena je zagotavljanju podpore vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za večjo prehransko varnost.

I.2

dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost

Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo. Namenjena je izboljšanju porazdelitve neposrednih plačil s prerazporeditvijo podpore z večjih kmetij na manjše ali srednje velike kmetije.

I.3

dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je plačilo, ki ni vezano na proizvodnjo in zagotavlja okrepljeno dohodkovno podporo prvič ustanovljenim mladim kmetom. Namenjena je modernizaciji kmetijskega sektorja s privabljanjem mladih in izboljšanjem razvoja njihovih podjetij.

I.4

sheme za podnebje in okolje

Sheme za podnebje in okolje so plačila, ki niso vezana na proizvodnjo. Namenjene so usmeritvi dohodkovne podpore na kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na okolje, podnebje in dobrobit živali.

I.5

plačila za male kmete (člen 28)

Plačila za male kmete niso nevezana na proizvodnjo in nadomeščajo vsa druga neposredna plačila za zadevne upravičence. Namenjena so spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore ter zmanjšanju upravnega bremena za upravičence do majhnih zneskov in organe upravljanja.

2.	vezana neposredna plačila

I.6

vezana dohodkovna podpora

Vezana dohodkovna podpora obsega plačilo na hektar ali glavo, vezano na specifično proizvodnjo. Namenjena je izboljšanju konkurenčnosti, trajnostnosti in/ali kakovosti v nekaterih sektorjih in pri proizvodih, ki so posebej pomembni iz gospodarskih, družbenih ali okoljskih razlogov in se spopadajo z nekaterimi težavami.

I.7

posebno plačilo za bombaž

Posebno plačilo za bombaž je vezano plačilo, ki se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Gre za obvezno shemo držav članic pridelovalk bombaža, s katero se podpira proizvodnja bombaža v regijah, kjer je pomembna za agrarno ekonomiko.

ukrepi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013

II.1

shema osnovnega plačila (naslov III, poglavje 1, oddelki 1, 2, 3 in 5)

Shema osnovnega plačila je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo in deluje na podlagi plačilnih pravic, dodeljenih kmetom. Namenjena je podpori dohodkov kmetov, ki so v povprečju bistveno nižji od povprečnih dohodkov v preostalem gospodarstvu.

II.2

shema enotnega plačila na površino (člen 36)

Shema enotnega plačila na površino je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo in se plača za upravičene hektarje, ki jih prijavi kmet. Namenjena je podpori dohodkov kmetov, ki so v povprečju bistveno nižji od povprečnih dohodkov v preostalem gospodarstvu.

II.3

prerazporeditveno plačilo (naslov III, poglavje 2)

Prerazporeditveno plačilo je nevezano plačilo na površino. Namenjeno je podpori manjših kmetij z zagotavljanjem dodatne podpore za njihove prve hektarje, prijavljene na podlagi osnovnega plačila.

II.4

plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (naslov III, poglavje 3)

Plačilo za zeleno komponento je nevezano plačilo na površino za plačani hektar. Namenjeno je upoštevanju treh kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje: diverzifikacija kmetijskih rastlin, ohranjanje trajnega travinja in obstoj površine z ekološkim pomenom na kmetijski površini.

II.5

plačilo za območja z naravnimi omejitvami (naslov III, poglavje 4)

Plačilo za območja z naravnimi omejitvami je nevezano plačilo na površino, zagotovljeno poleg osnovnega plačila za kmete. Namenjeno je podpori kmetov na območjih z naravnimi omejitvami.

II.6

plačilo za mlade kmete (naslov III, poglavje 5)

Plačilo za mlade kmete je plačilo, ki ni vezano na proizvodnjo in zagotavlja okrepljeno dohodkovno podporo mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo. Namenjeno je spodbujanju ustvarjanja in razvoja novih gospodarskih dejavnostih v kmetijskem sektorju, kar je bistveno za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji.

II.7

prostovoljna vezana podpora (naslov IV, poglavje 1)

Prostovoljna vezana podpora obsega plačilo na hektar ali glavo živine, vezano na specifično proizvodnjo. Namenjena je izboljšanju konkurenčnosti in trajnostnosti sektorjev, ki so posebej pomembni iz gospodarskih, družbenih ali okoljskih razlogov in se spopadajo z nekaterimi težavami.

II.8

posebno plačilo za bombaž (naslov IV, poglavje 2)

II.9

shema za male kmete (naslov V)

Shema za male kmete ni vezana na proizvodnjo in nadomešča vsa druga neposredna plačila za zadevne upravičence. Namenjena je spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore ter zmanjšanju upravnega bremena za upravičence do majhnih zneskov in organe upravljanja.

II.10

ukrepi iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 (5)

Namen navedenih neposrednih plačil je ločiti podporo od pridelave poljščin in reje živine, da bi izboljšali dohodkovno podporo kmetom.

operacije v obliki sektorskih intervencij iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2115

III.1

v sektorju sadja in zelenjave (členi 49 do 53)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti sektorja sadja in zelenjave. Izvedene so prek organizacij proizvajalcev (OP) ali njihovih združenj (ZOP), priznanih po Uredbi (EU) št. 1308/2013, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP in ZOP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

III.2

v sektorju čebelarskih izdelkov (členi 54, 55 in 56)

Namenjene so podpori čebelarjev, kakovosti in trga čebelarskih izdelkov.

III.3

v vinskem sektorju (členi 57 do 60)

Namenjene so podpori konkurenčnosti in trajnostnosti vinskega sektorja. Programe vodijo države članice na nacionalni ravni kot del svojega strateškega načrta in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Upravičenci so vinogradniki in gospodarski subjekti na področju vinarstva in trgovanja z vinom ali njihova združenja/organizacije. Operacije, ki jih odobrijo države članice, so lahko letne ali večletne.

III.4

v sektorju hmelja (člena 61 in 62)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti sektorja hmelja prek organizacij proizvajalcev (OP) ali njihovih združenj (ZOP), priznanih po Uredbi (EU) št. 1308/2013, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP ali ZOP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

III.5

v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk (členi 63, 64 in 65)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti sektorja oljčnega olja in namiznih oljk prek organizacij proizvajalcev (OP) ali njihovih združenj (ZOP), priznanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP ali ZOP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

III.6

v drugih sektorjih iz člena 1(2), točke (a) do (h), (k), (m), (o) do (t) in (w), Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorjih, ki zajemajo proizvode iz Priloge XIII k Uredbi (EU) 2021/2115 (členi 66, 67 in 68)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti zadevnih sektorjev prek organizacij proizvajalcev (OP), njihovih združenj (ZOP), priznanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, skupin proizvajalcev (SP), ki jih začasno odobrijo države članice, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP, ZOP ali SP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

ukrepi, določeni v Uredbi (EU) št. 1308/2013

IV.1

javna intervencija (poglavje I, oddelek 2)

Kadar tržne cene določenih kmetijskih proizvodov padejo pod predhodno določeno raven, lahko javni organi držav članic posredujejo in stabilizirajo trg, tako da odkupijo presežke, ki so nato lahko skladiščeni do zvišanja tržnih cen. Subjekti, ki morajo biti objavljeni, so tisti, ki so upravičeni do pomoči, torej subjekti, od katerih je bil kupljen proizvod.

IV.2

pomoč za zasebno skladiščenje (poglavje I, oddelek 3)

Namen dodeljene pomoči je začasna podpora proizvajalcem določenih proizvodov za stroške zasebnega skladiščenja.

IV.3

šolska shema EU, sheme šolskega sadja in šolskega mleka (poglavje II, oddelek 1)

Namen odobrene pomoči je podpora razdeljevanju kmetijskih proizvodov otrokom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, da bi ti uživali več sadja, zelenjave in mleka ter da bi se izboljšale njihove prehranjevalne navade.

IV.4

izredni ukrepi – poglavje I, oddelki 1, 2 in 3)

Izredni ukrepi, odobreni v skladu s členom 219(1), členom 220(1) ter členom 221(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, so namenjeni podpiranju kmetijskih trgov v skladu s členom 5(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116.

IV.5

pomoč v sektorju sadja in zelenjave (poglavje II, oddelek 3)

Pridelovalce se spodbuja, da se pridružijo organizacijam proizvajalcev. Te prejmejo pomoč za izvajanje operativnih programov, ki temeljijo na nacionalni strategiji. Dodeljena pomoč je namenjena tudi ublažitvi nihanja dohodkov v primeru krize. Pomoč se zagotovi za ukrepe za preprečevanje in obvladovanje krize v okviru operativnih programov: umik proizvoda, zelena trgatev/opustitev spravila, orodja za promocijo in obveščanje, usposabljanje, zavarovanje letine, pomoč pri zagotavljanju bančnih posojil in kritju upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov (stabilizacijski skladi v lasti kmetov).

IV.6

podpora v vinskem sektorju (poglavje II, oddelek 4)

Namen različnih dodeljenih pomoči je zagotavljanje tržnega ravnotežja in povečanje konkurenčnosti vina Unije: podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav ter informacije o odgovornem uživanju vina in sistemu Unije za zaščitene označbe porekla (ZOP) in zaščitene geografske označbe (ZGO); sofinanciranje stroškov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov ter za naložbe v vinarne, tržne zmogljivosti in inovacije; podpora za zeleno trgatev, vzajemne sklade, zavarovanje letine in destilacijo stranskih proizvodov.

IV.7

podpora v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk (poglavje II, oddelek 2)

Podpora je dodeljena triletnim delovnim programom, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije na enem ali več od naslednjih področij: spremljanje in upravljanje trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk; izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk; povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo; izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk; sistem sledljivosti, certificiranje in varstvo kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk; širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.

IV.8

pomoč v čebelarskem sektorju (poglavje II, oddelek 5)

Dodeljena pomoč je namenjena zagotavljanju podpore temu sektorju v okviru čebelarskih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih izdelkov.

IV.9

pomoč v sektorju hmelja (poglavje II, oddelek 6)

Pomoč, dodeljena za podporo organizacij proizvajalcev hmelja.

operacija v obliki vrst intervencij za razvoj podeželja iz člena 69 Uredbe (EU) 2021/2115

V.1

okoljske, podnebne in ostale upravljavske obveznosti

Dodeljena pomoč krije dodatne stroške in izpad dohodkov, ki jih imajo kmetje, gozdni posestniki in drugi upravljavci zemljišč zaradi svojih prostovoljno prevzetih okoljskih, podnebnih in drugih upravljavskih obveznosti, ki presegajo obvezne standarde in prispevajo k specifičnim ciljem SKP, predvsem na področju okolja, podnebja in dobrobiti živali.

V.2

naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje

Dodeljena pomoč v celoti ali delno krije dodatne stroške in izpad dohodkov, ki jih imajo kmetje zaradi naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje, denimo za gorska območja.

V.3

slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev

Dodeljena pomoč v celoti ali delno krije dodatne stroške in izpad dohodkov, ki jih imajo kmetje, gozdni posestniki in drugi upravljavci zemljišč zaradi slabosti, značilnih za posamezno območje, na zadevnem območju, ter ki jih nalagajo zahteve, ki izhajajo iz izvajanja direktiv Natura 2000 (Direktiva Sveta 92/43/EGS (6) in Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7)), za kmetijska območja pa iz izvajanja okvirne direktive o vodah (Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8)).

V.4

naložbe, vključno z naložbami v namakanje

Dodeljena pomoč podpira naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva, vključno z naložbami v namakanje, ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev SKP.

V.5

vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij

Dodeljena pomoč podpira vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov, pod določenimi pogoji pa tudi zagon podeželskih podjetij, da bi se prispevalo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev SKP.

V.6

instrumenti za obvladovanje tveganj

Dodeljena pomoč spodbuja instrumente za obvladovanje tveganj, ki kmetom pomagajo pri upravljanju proizvodnih tveganj in tveganj v zvezi z dohodki, ki so povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in so zunaj njihovega nadzora.

V.7

sodelovanje

Dodeljena pomoč podpira sodelovanje z namenom prispevanja k doseganju enega ali več specifičnih ciljev SKP. To vključuje podporo sodelovanju za:

(a)	pripravo in izvedbo operacij operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnostnosti;

(b)	pripravo in izvedbo LEADER;

(c)	spodbujanje in podpiranje shem kakovosti Unije in priznanih nacionalnih shem kakovosti ter njihove uporabe s strani kmetov;

(d)	podpiranje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij;

(e)	pripravo in izvedbo strategij za pametne vasi;

(f)	podpiranje drugih oblik sodelovanja.

V.8

izmenjava znanja in širjenje informacij

Dodeljena pomoč podpira ukrepe na področju izmenjave znanja in informiranja, ki prispevajo k enemu ali več specifičnim ciljem SKP ter so usmerjene zlasti v varstvo narave, okolja in podnebja, vključno z ukrepi za izobraževanje in ozaveščanje o okolju ter razvojem podeželskih podjetij in skupnosti. Taki ukrepi lahko vključujejo spodbujanje inovacij, usposabljanja in svetovanja ter izmenjavo in razširjanje znanja in informacij.

ukrepi iz naslova III, poglavje I, Uredbe (EU) št. 1305/2013

VI.1

prenos znanja in dejavnosti informiranja (člen 14)

Navedeni ukrep zadeva usposabljanje in druge vrste dejavnosti, kot so delavnice, inštruiranje, predstavitvene dejavnosti, dejavnosti informiranja, kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske. Namenjen je krepitvi človeškega potenciala oseb, ki so dejavne v kmetijskem, prehrambenem in gozdarskem sektorju, upravljavcev zemljišč ter malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki delujejo na podeželju.

VI.2

službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah (člen 15)

Ta ukrep je namenjen izboljšanju trajnostnega upravljanja ter gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih in gozdarskih gospodarstev ter MSP, ki delujejo na podeželskih območjih, z uporabo storitev svetovanja ter ustanavljanjem služb za svetovanje, služb za pomoč pri upravljanju kmetij in služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah. Prav tako ta ukrep spodbuja usposabljanje svetovalcev.

VI.3

sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila (člen 16)

Ta ukrep je namenjen zagotavljanju podpore za vse nove udeležence v shemah kakovosti Unije ter nacionalnih in prostovoljnih shemah kakovosti. Podpora lahko vključuje tudi stroške dejavnosti informiranja in promocije za izboljšanje ozaveščenosti potrošnikov o obstoju in specifikacijah proizvodov, proizvedenih v okviru teh shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti.

VI.4

naložbe v osnovna sredstva (člen 17)

Ta ukrep je namenjen izboljšanju gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, izboljšanju učinkovitosti sektorjev trženja in predelave kmetijskih proizvodov, zagotovitvi infrastrukture, potrebne za razvoj kmetijstva in gozdarstva, ter podpiranju naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev.

VI.5

obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov (člen 18)

VI.6

razvoj kmetij in podjetij (člen 19)

Namen tega ukrepa je podpreti vzpostavitev in razvoj novih ekonomsko uspešnih dejavnosti, kot so nova gospodarstva, ki jih vodijo mladi kmetje, in nova podjetja na podeželskih območjih, ali razvoj majhnih kmetij. Podpora je namenjena tudi novim ali obstoječim podjetjem za naložbe in razvoj nekmetijskih dejavnosti, kar je bistveno za razvoj in konkurenčnost podeželskih območij in za vse kmete, ki se odločijo za diverzifikacijo svojih kmetijskih dejavnosti. Ukrep zagotavlja plačila kmetom, ki so upravičeni do sodelovanja v shemi za male kmete in trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta.

VI.7

osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih (člen 20)

Namen tega ukrepa je podpreti intervencije za spodbujanje rasti ter okoljske in socialno-ekonomske trajnostnosti podeželskih območij, zlasti z razvojem lokalne infrastrukture (vključno s širokopasovnostjo, obnovljivimi viri energije in socialno infrastrukturo) in lokalnih osnovnih storitev kot tudi z obnovo vasi in dejavnosti, katerih cilja sta obnova in izboljšanje kulturne in naravne dediščine. Ta ukrep podpira tudi selitev dejavnosti in spremembo namembnosti objektov, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.

VI.8

naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje (člen 21, členi 22 do 26)

Namen tega ukrepa je spodbujati naložbe v razvoj drugih gozdnih zemljišč, v varstvo gozdov ter v inovacije na področju gozdarstva, gozdarskih tehnologij in gozdnih proizvodov, da bi prispevali k potencialu rasti na podeželskih območjih.

VI.9

pogozdovanje in osnovanje drugih gozdnih zemljišč (člen 22)

Namen tega podukrepa je zagotoviti podporo za operacije pogozdovanja in osnovanja drugih gozdnih zemljišč na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih.

VI.10

vzpostavitev, regeneracija ali obnova kmetijsko-gozdarskih sistemov (člen 23)

Namen tega podukrepa je podpreti vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov in praks, kjer so olesenele trajne rastline namenoma zasajene na njivskih površinah in/ali pašnikih na isti zemljiški enoti.

VI.11

preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov (člen 24)

Namen tega podukrepa je preprečiti škodo in obnoviti (očistiti in ponovno zasaditi) proizvodni potencial gozdov po gozdnih požarih in drugih naravnih nesrečah, vključno z napadi škodljivcev in izbruhi bolezni, ter pri nevarnostih, povezanih s podnebnimi spremembami.

VI.12

naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov (člen 25)

Namen tega podukrepa je podpreti ukrepe, s katerimi se izboljša okoljska vrednost gozda, spodbuja prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic za gozdove, zagotovijo ekosistemske storitve in poveča javna uporabnost gozda. Zagotoviti je treba povečanje okoljske vrednosti gozda.

VI.13

naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov (člen 26)

Namen tega podukrepa je podpreti naložbe v mehanizacijo in/ali opremo za sečnjo, razrez, mobilizacijo in predelavo lesa pred industrijskim žaganjem lesa. Glavni cilj tega podukrepa je izboljšati gospodarsko vrednost gozdov.

VI.14

ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev (člen 27)

Namen tega ukrepa je podpreti ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev, zlasti v prvih letih, ko nastanejo dodatni stroški, da proizvajalci skupaj obvladujejo tržne izzive in krepijo pogajalsko moč v povezavi s proizvodnjo in trženjem, tudi na lokalnih trgih.

VI.15

kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (člen 28)

Namen tega ukrepa je spodbuditi upravljavce zemljišč, da uporabljajo kmetijske prakse, ki prispevajo k varstvu okolja, krajine in naravnih virov ter k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. To lahko zajema ne samo okoljsko koristne izboljšave pri kmetovanju, ampak tudi ohranitev obstoječih koristnih praks.

VI.16

ekološko kmetovanje (člen 29)

Namen tega ukrepa je osredotočiti se na podporo za preusmerjanje in/ali ohranjanje praks in metod ekološkega kmetovanja, da bi kmete spodbujali k sodelovanju v takšnih shemah in se tako odzvali na povpraševanje družbe po uporabi okolju prijaznih kmetijskih praks.

VI.17

plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah (člen 30)

Namen tega ukrepa je zagotoviti kompenzacijsko podporo upravičencem, ki se soočajo s posebnimi omejitvami zaradi posebnih obveznih zahtev na zadevnih območjih, ki izhajajo iz izvajanja uredb 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES, v primerjavi s položajem kmetov in gozdarjev na območjih brez navedenih omejitev.

VI.18

plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (člen 31)

Namen tega ukrepa je zagotoviti podporo upravičencem, ki se soočajo s posebnimi omejitvami, ker so na gorskih območjih ali drugih območjih s pomembnimi naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami.

VI.19

dobrobit živali (člen 33)

Namen tega ukrepa je zagotoviti izplačila kmetom, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več obveznosti na področju dobrobiti živali.

VI.20

gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov (člen 34)

Namen tega ukrepa je odzvati se na potrebe po spodbujanju trajnostnega upravljanja in izboljševanja gozdov in drugih gozdnih zemljišč, vključno z ohranjanjem in izboljševanjem virov biotske raznovrstnosti, vode in prsti ter bojem proti podnebnim spremembam, pa tudi na potrebo po ohranjanju gozdnih genskih virov, vključno z dejavnostmi, kot je razvoj različnih gozdnih vrst za prilagoditev posebnim lokalnim razmeram.

VI.21

sodelovanje (člen 35)

Namen tega ukrepa je spodbujati oblike sodelovanja, ki vključujejo najmanj dva subjekta in katerih cilj je med drugim razvijati: pilotne projekte, nove proizvode, prakse, procese in tehnologije v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju, turistične storitve, kratke dobavne verige in lokalne trge, skupne projekte ali prakse v zvezi z okoljem ali podnebnimi spremembami, projekte za trajnostno zagotavljanje biomase, strategije lokalnega razvoja zunaj pobude LEADER, načrte za gospodarjenje z gozdovi in diverzifikacijo v dejavnosti ‚socialnega kmetijstva‘.

VI.22

obvladovanje tveganj (člen 36)

Ta ukrep predstavlja nov sklop instrumentov za obvladovanje tveganj in nadgrajuje možnosti, ki trenutno obstajajo v podporo zavarovanjem in vzajemnim skladom prek nacionalnih proračunov držav članic za neposredna plačila kot pomoč kmetom, ki so izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem. Ukrep uvaja tudi instrument za stabilizacijo dohodkov za nadomestila kmetom zaradi izrednega zmanjšanja dohodkov.

VI.22a

izjemna začasna podpora kmetom in MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela (člen 39b)

Cilj tega ukrepa je kmetom ter malim in srednjim podjetjem (MSP) ponuditi začasno podporo v zvezi s krizo zaradi COVID-19.

VI.22b

izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je ruska invazija na Ukrajino še posebej prizadela (člen 39c)

Cilj tega ukrepa je kmetom ter malim in srednjim podjetjem (MSP) ponuditi začasno podporo zaradi ruske invazije na Ukrajino.

VI.23

financiranje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Hrvaško (člen 40)

Namen tega ukrepa je ponuditi kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil na Hrvaškem, doplačilo v okviru EKSRP.

VI.24

podpora za lokalni razvoj LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) (člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9))

Namen tega ukrepa je ohranjati pobudo LEADER kot celostno teritorialno razvojno orodje na podregionalni (v nadaljnjem besedilu: lokalni) ravni, ki bo neposredno prispevalo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju podeželskih območij, kar je eden od splošnih ciljev politike razvoja podeželja.

VI.25

tehnična pomoč (členi 51 do 54)

Namen tega ukrepa je dati državam članicam možnost, da zagotovijo tehnično pomoč za ukrepe, ki podpirajo upravne zmogljivosti, povezane z upravljanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI). Ti ukrepi lahko obravnavajo pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, informiranje in komuniciranje, mrežno povezovanje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo programov razvoja podeželja.

VII.1

ukrepi iz Uredbe (EU) št. 228/2013

Ukrepi POSEI so specifične kmetijske sheme, katerih cilj je upoštevati omejitve najbolj oddaljenih regij, kakor to določa člen 349 Pogodbe. Vsebujejo dva glavna elementa: posebne režime preskrbe in ukrepe za podporo lokalni proizvodnji. Cilj prvih je zmanjšati dodatne stroške za preskrbo z osnovnimi proizvodi, ki izhajajo iz odročnosti teh regij (prek pomoči za proizvode iz Unije in oprostitve uvoznih dajatev za proizvode iz tretjih držav), cilj drugih pa je podpreti razvoj lokalnega kmetijskega sektorja (neposredna plačila in tržni ukrepi). Ukrepi POSEI omogočajo tudi financiranje programov zdravstvenega varstva rastlin.

VIII.1

ukrepi iz Uredbe (EU) št. 229/2013

režim za manjše egejske otoke je podoben režimu POSEI, vendar nima iste pravne podlage v Pogodbi in deluje v manjšem obsegu kot POSEI. Vključuje posebne režime preskrbe (vendar omejene na pomoč za proizvode iz Unije) in ukrepe za podporo lokalnih kmetijskih dejavnosti v obliki dopolnilnih plačil za izrecno opredeljene lokalne proizvode.

IX.1

ukrepi za informiranje in promocijo iz Uredbe (EU) št. 1144/2014

Zagotavljanje informacij ter ukrepi za promocijo kmetijskih proizvodov in nekaterih živil iz kmetijskih proizvodov, ki se izvajajo na notranjem trgu ali v tretjih državah, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1144/2014, se lahko v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije v skladu s pogoji iz te uredbe. Ti ukrepi se izvajajo kot programi informiranja in promocije.

“

(1) Specifični cilj operacije ustreza enemu ali več ciljev iz ustrezne zakonodaje Unije, ki ureja zadevno dejavnost v skladu s Prilogo IX. Zlasti specifični cilji operacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 ustrezajo specifičnim ciljem iz člena 6 navedene uredbe in so skladni z načrtom SKP države članice. Nadalje specifični cilji operacije v skladu z uredbami (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 ustrezajo ciljem iz člena 110(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 (za dodatne napotke se lahko države članice sklicujejo na Tehnični priročnik za skupni okvir spremljanja in vrednotenja skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020).

(2) Informacije o datumu začetka vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, vrst intervencij za razvoj podeželja v zvezi z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, in slabostmi, značilnimi za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 niso relevantne, ker so navedeni ukrepi in vrste intervencijskih postopkov vsakoletni.

(3) Informacije o datumu konca vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, vrst intervencij za razvoj podeželja v zvezi z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, in slabostmi, značilnimi za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 niso relevantne, ker so navedeni ukrepi in vrste intervencijskih postopkov vsakoletni.

Za objavo naslednjih informacij:

(a)	nastali odhodki in plačila za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto 2022 in prej;

(b)	za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, do 31. decembra 2022;

(c)	za sheme pomoči iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), in člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 in do konca navedenih shem pomoči; in

(d)	plačila, ki jih je plačilna agencija izvršila v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013; v tej preglednici se objavijo samo informacije iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013, drugi stolpci pa se pustijo prazni ali se označijo z ‚ni relevantno‘.

(4) In nadaljnji podporni ukrepi, ki se sprejmejo v skladu s členom 39(2) Pogodbe in/ali Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(5) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(6) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(7) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(8) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 111

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 26. april 2023

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/858 z dne 23. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/196 Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnih carinah za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike	15
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/859 z dne 25. aprila 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 glede specifikacij novega živila 2′-fukozillaktoza (mikrobni vir) za odobritev njene proizvodnje z derivatnim sevom Corynebacterium glutamicum ATCC 13032 ( 1 )	17
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/860 z dne 25. aprila 2023 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 glede preglednosti, izjave o upravljanju, usklajevalnega organa, certifikacijskega organa ter nekaterih določb za EKJS in EKSRP	23


	(1) Besedilo velja za EGP.