19.4.2023

Uradni list Evropske unije

L 104/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/827

z dne 11. oktobra 2022

o določitvi regulativnih tehničnih standardov o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 glede predhodnega dovoljenja za zmanjšanje kapitala in zahtev v zvezi z instrumenti kvalificiranih obveznosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 28(5), tretji pododstavek, člena 29(6), tretji pododstavek, člena 52(2), tretji pododstavek, člena 72b(7), četrti pododstavek, člena 76(4), tretji pododstavek, člena 78(5), tretji pododstavek, člena 78a(3), četrti pododstavek, in člena 79(2), tretji pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se je spremenila terminologija, ki se uporablja v številnih členih Uredbe (EU) št. 575/2013. Te spremembe bi se morale odražati v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 241/2014 (3), ki določa regulativne tehnične standarde za kapitalske zahteve za institucije.

(2)

Z Uredbo (EU) 2019/876 so bile v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedene nove zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU ter usklajena merila za postavke kvalificiranih obveznosti in instrumente za izpolnjevanje teh zahtev. Z Uredbo (EU) 2019/876 sta bila v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedena tudi člena 72b(7) in 78a(3), ki od Evropskega bančnega organa (EBA) zahtevata, da pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo nekatera merila primernosti za instrumente kvalificiranih obveznosti in ureditev dovoljenj za zmanjšanje teh instrumentov. Kapitalske zahteve za institucije ter nove zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti imajo isti cilj zagotoviti, da imajo institucije zadostno sposobnost pokrivanja izgub. Zato so standardi za kapitalske instrumente in standardi za instrumente kvalificiranih obveznosti tesno medsebojno povezani, zlasti kadar Uredba (EU) št. 575/2013 izrecno zahteva popolno usklajenost navedenih standardov. Za zagotovitev skladnosti in doslednosti med standardi za kapitalske instrumente in standardi za instrumente kvalificiranih obveznosti ter za olajšanje celovitega pregleda nad temi standardi in enotnega dostopa do teh standardov za osebe, za katere veljajo, je primerno, da se standardi za instrumente kvalificiranih obveznosti vključijo v Delegirano uredbo (EU) št. 241/2014.

(3)

Zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) imajo isti cilj, in sicer zagotoviti, da imajo institucije zadostno sposobnost pokrivanja izgub. Zato je bil z Direktivo (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta (5) v Direktivo 2014/59/EU uveden člen 45b(1), s katerim so se merila primernosti za instrumente kvalificiranih obveznosti za vse subjekte v postopku reševanja razširila na obveznosti, ki so primerne za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), z izjemo merila iz člena 72b(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013. V zvezi s subjekti v postopku reševanja, ki so subjekti GSPI in pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU, ki se nahajajo v Uniji, je bil z Direktivo (EU) 2019/879 v Direktivo 2014/59/EU uveden člen 45d. Ta določba v odstavku 1, točka (a), in odstavku 2, točka (a), v povezavi s členom 45b(1), drugi pododstavek, določa, da je primernost obveznosti za izpolnjevanje minimalne zahtevane ravni MREL pogojena s skladnostjo teh obveznosti z merili primernosti za instrumente kvalificiranih obveznosti. Ta merila med drugim zahtevajo, da obveznosti ne financira neposredno ali posredno institucija, da obveznosti ni mogoče zmanjšati brez predhodnega dovoljenja organa za reševanje in da obveznosti ne smejo vsebovati spodbude za odkup, razen v primerih iz člena 72c(3) Uredbe (EU) št. 575/2013. Podobno se je v zvezi s subjekti, ki niso subjekti v postopku reševanja, z Direktivo (EU) 2019/879 v Direktivo 2014/59/EU uvedel člen 45f. V odstavku 2, točki (a)(ii) in (a)(v), navedenega člena je primernost obveznosti pogojena z izpolnjevanjem nekaterih meril primernosti za instrumente kvalificiranih obveznosti in z zahtevo, da pridobitve lastništva obveznosti neposredno ali posredno ne financira subjekt, za katerega velja navedeni člen. Zato je treba določiti, da bi bilo treba določbe Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 v zvezi z neposrednim in posrednim financiranjem instrumentov kvalificiranih obveznosti, obliko in naravo spodbud za odkup in predhodnim dovoljenjem za zmanjšanje teh instrumentov dosledno uporabljati tudi za namene člena 45b(1) ter člena 45f(2), točki (a)(ii) in (a)(v), Direktive 2014/59/EU. Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba izraz „instrumenti kvalificiranih obveznosti“ razumeti tudi kot sklicevanje na „kvalificirane obveznosti“ iz člena 45b in člena 45f(2), točka (a), Direktive 2014/59/EU, ne glede na preostalo zapadlost teh obveznosti, izraz „institucija“ pa bi se moral uporabljati tudi za vse subjekte, za katere velja MREL v skladu s členom 45(1) navedene direktive.

(4)

Člen 28(1), točka (b), člen 52(1), točka (c), in člen 63, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 določajo, da je primernost kapitalskih instrumentov pogojena s tem, da jih institucija ne financira neposredno ali posredno. Z Uredbo (EU) 2019/876, ki je v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedla člen 72b(2), točka (c), je bil ta pogoj razširjen na instrumente kvalificiranih obveznosti s to razliko, da v skladu s standardom skupne sposobnosti pokrivanja izgub (TLAC) instrumentov kvalificiranih obveznosti ne sme neposredno ali posredno financirati subjekt v postopku reševanja. V skladu s členom 72b(7), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 mora EBA z osnutkom regulativnih tehničnih standardov določiti veljavne oblike in naravo posrednega financiranja instrumentov kvalificiranih obveznosti. V skladu s členom 72b(7), drugi pododstavek, navedene uredbe mora biti navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov popolnoma usklajen z delegiranim aktom iz člena 28(5), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki je Delegirana uredba (EU) št. 241/2014. Določbe navedene delegirane uredbe bi se zato morale uporabljati tudi za instrumente kvalificiranih obveznosti.

(5)

Merilo primernosti glede neposrednega in posrednega financiranja preprečuje pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih neposredno ali posredno financira institucija ali subjekt v postopku reševanja. Brez tega merila bi lahko izgube utrpeli ti subjekti, kar bi lahko zmanjšalo ali nevtraliziralo učinek kritja izgub, ki naj bi ga zagotovili instrumenti. Tveganje takšnih negativnih povratnih učinkov obstaja tudi v bančnih skupinah in skupinah v postopku reševanja, na primer v okviru izdaje in vpisa instrumentov, primernih za izpolnjevanje nove notranje MREL iz člena 45f Direktive 2014/59/EU. Pravila o neposrednem in posrednem financiranju kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti bi zato morala zajemati verige financiranja, ki ohranjajo tveganja znotraj skupine, ne glede na to, ali te verige financiranja vključujejo zunanjega vlagatelja ali ne. Zajeti je treba primere krožnega financiranja znotraj skupine, da se prepreči izogibanje pravilom o neposrednem in posrednem financiranju kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, do katerega bi lahko prišlo, na primer, kadar se financiranje zagotovi prek podrejenih družb institucije ali subjekta v postopku reševanja ali drugih subjektov, s katerimi je institucija ali subjekt v postopku reševanja v razmerju medsebojne odvisnosti. Zato za sklep, da kapitalske instrumente ali obveznosti neposredno ali posredno financira institucija, ki izdaja take instrumente ali obveznosti, ne bi smelo biti potrebno, da financiranje zagotovi ta institucija. Tako je financiranje mogoče opredeliti kot neposredno ali posredno tudi, kadar to financiranje zagotavlja subjekt, vključen v obseg bonitetne ali računovodske konsolidacije institucije, institucionalno shemo za zaščito vlog ali mrežo institucij, povezano s centralnim organom, ki ji pripada institucija, ali v obseg dopolnilnega nadzora institucije. To bi moralo veljati ne glede na to, ali ta drugi subjekt pripada drugi skupini v postopku reševanja.

(6)

Z Uredbo (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se je iz člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013 črtala opredelitev pojma „presežni razmik“. Ker se v členu 12(3) Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 uporablja ta izraz s sklicevanjem na člen 242 Uredbe (EU) št. 575/2013, je treba člen 12(3) navedene delegirane uredbe spremeniti tako, da se opredelitev pojma „presežni razmik“ vključi neposredno v navedeni člen.

(7)

Člen 52(1), točka (g), in člen 63, točka (h), Uredbe (EU) št. 575/2013 določata, da je primernost instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala pogojena z odsotnostjo kakršne koli spodbude za odkup njihovega zneska glavnice. Z Uredbo (EU) 2019/876, ki je v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedla člen 72b(2), točka (g), je bila ta zahteva razširjena na instrumente kvalificiranih obveznosti, pri čemer so za instrumente kvalificiranih obveznosti spodbude za odkup dovoljene v primerih iz člena 72c(3) Uredbe (EU) št. 575/2013. Navedeno spremembo bi bilo treba upoštevati v Delegirani uredbi (EU) št. 241/2014.

(8)

Kar zadeva deleže v indeksu, je bil z Uredbo (EU) 2019/876 v Uredbo (EU) št. 575/2013 uveden člen 76. Ta člen je področje uporabe predhodnega dovoljenja, ki ga mora izdati pristojni organ – kar instituciji omogoča uporabo konservativne ocene osnovne izpostavljenosti institucije do instrumentov, vključenih v indekse – razširil na instrumente kvalificiranih obveznosti institucij. Navedeno spremembo bi bilo treba upoštevati v Delegirani uredbi (EU) št. 241/2014. Določbe navedene uredbe v zvezi z ocenami, ki se uporabljajo kot alternativa izračunu osnovnih izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov, vključenih v indekse, ki so „dovolj konservativne“, in pomen „operativne obremenitve“ bi bilo zato treba spremeniti, da bi se uporabljali tudi za instrumente kvalificiranih obveznosti.

(9)

Z Uredbo (EU) 2019/876 je bil v Uredbo (EU) št. 575/2013 vstavljen člen 78(1), drugi pododstavek, da se pristojnim organom omogoči, da institucijam izdajo splošno predhodno dovoljenje za zmanjšanje kapitala za vnaprej določen znesek in za omejen čas. Zato je treba iz Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 odstraniti predpogoje in omejitve, ki se uporabljajo za predhodno dovoljenje za namene vzdrževanja trga, saj so ti predpogoji in omejitve zdaj vključeni v ureditev za splošna predhodna dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013.

(10)

Ureditve za predhodna dovoljenja za zmanjšanje kapitala iz člena 78 Uredbe (EU) št. 575/2013 in za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti iz člena 78a navedene uredbe so namenjene zagotavljanju skladnosti z regulativnimi zahtevami v zvezi s kapitalom oziroma s kapitalom in kvalificiranimi obveznostmi ter imajo številne podobne značilnosti. Zato je treba standardizirati postopke, ki jih uporabljajo pristojni organi in organi za reševanje za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, in člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 ter vsa druga dovoljenja iz navedenih členov. Poleg tega je treba za zagotovitev, da se upoštevajo posebnosti vsakega predhodnega dovoljenja in da se ta dovoljenja ustrezno uporabljajo za njihove posebne namene, določiti, da bi bilo treba od pristojnih organov in organov za reševanje zahtevati, da določijo obdobje, za katero se izda predhodno dovoljenje, ki ni splošno predhodno dovoljenje, ter omejiti, kako dolgo lahko navedeno obdobje največ traja.

(11)

Člen 78(1), drugi pododstavek, in člen 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 zahtevata, da se splošno predhodno dovoljenje za zmanjšanje kapitala in instrumentov kvalificiranih obveznosti izda za določeno obdobje, ki ni daljše od enega leta. Za zahtevek za obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja, ki še ni poteklo, se ne bi smela zahtevati enaka raven pregleda ali sodelovanja med organi kot za zahtevek za prvotno dovoljenje, če institucija ni zahtevala povečanja vnaprej določenega zneska, ki se je določil ob izdaji prvotnega dovoljenja, in ni spremenila utemeljitve, predložene ob zahtevku za prvotno dovoljenje. Zato bi bilo treba v teh posebnih okoliščinah zmanjšati vsebino zahtevka, ki ga morajo predložiti institucije, in skrajšati časovni okvir za njegovo predložitev.

(12)

V skladu s členom 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo institucije pridobiti predhodno dovoljenje organa za reševanje za izvedbo odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov kvalificiranih obveznosti. V skladu s členom 78a(1) navedene uredbe se dovoljenje lahko izda le, če je izpolnjenih več pogojev, vključno s pogojem, da institucija instrumente kvalificiranih obveznosti nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti ali instrumenti kvalificiranih obveznosti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije. Člen 78a(3), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva, da so standardi o pomenu „vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije“ v okviru instrumentov kvalificiranih obveznosti popolnoma usklajeni z enakovrednimi standardi za kapital. Zato je treba določiti, da se za obe vrsti instrumentov uporablja enak pomen „vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije“.

(13)

Ureditve za splošna predhodna dovoljenja za kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti je treba uskladiti, da se zagotovi usklajena uporaba teh ureditev po vsej Uniji. Za vnaprej določen znesek, ki ga določijo organi za reševanje ob izdaji splošnega predhodnega dovoljenja za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti, bi zato morale veljati omejitve, pri čemer organom za reševanje ne bi smelo biti onemogočeno, da določijo nižje vnaprej določene zneske za posamezno institucijo, kadar to upravičujejo posebne okoliščine primera. Prav tako je treba institucijam preprečiti delovanje na ravni kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki ne bi odražala, da del kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti ne bi bil na voljo za pokrivanje izgub, ko bi bilo to potrebno. V primeru splošnega predhodnega dovoljenja bi bilo zato treba vnaprej določeni znesek, za katerega je zadevni organ dal dovoljenje, odbiti od trenutka izdaje dovoljenja.

(14)

Zagotoviti je treba sorazmerno obravnavo za institucije, katerih načrti reševanja določajo, da morajo prenehati po običajnih insolvenčnih postopkih in za katere je organ za reševanje določil minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU na ravni, ki ne presega zneska, ki zadostuje za pokrivanje izgub. Te institucije bi zato morale imeti možnost, da zahtevajo dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem, za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti na podlagi poenostavljene ureditve za oddajanje zahtevkov. Takšna ureditev bi morala vključevati manjše zahteve po informacijah, za dodatno zmanjšanje upravnega bremena teh institucij in organov za reševanje pa bi se moralo šteti, da je predhodno dovoljenje izdano, če organ za reševanje ne zagotovi odgovora. Glede na to, da navedenim institucijam ni treba izdajati instrumentov kvalificiranih obveznosti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, za vnaprej določen znesek zmanjšanja instrumentov kvalificiranih obveznosti ne bi smele veljati enake omejitve kot za druge institucije.

(15)

V skladu s členom 78a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 mora EBA pripraviti regulativne tehnične standarde, da se določita postopek za izdajo dovoljenja za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti ter postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Direktive 2014/59/EU bi moral postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje vključevati posvetovanje s pristojnim organom o zahtevku za predhodno dovoljenje, ki ga prejme organ za reševanje. To posvetovanje bi moralo potekati na način, ki pristojnemu organu omogoča, da izrazi utemeljeno mnenje o posvetovanju, tudi kadar je potrebno njegovo soglasje za določitev zneska, za katerega morajo kapital in kvalificirane obveznosti institucije presegati njene zahteve, z ustrezno izmenjavo informacij in zadostnim časom za odziv na posvetovanje.

(16)

Pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) 2019/876 je člen 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 določal, da lahko pristojni organ začasno opusti uporabo določb glede odbitkov za kapitalske instrumente, če je institucija te instrumente imela v subjektu finančnega sektorja za namene finančne pomoči, namenjene reorganizaciji in ohranitvi navedenega subjekta. Uredba (EU) 2019/876 je s spremembo člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 razširila področje uporabe začasne opustitve, ki jo lahko pristojni organi odobrijo za deleže institucij v instrumentih kvalificiranih obveznosti v instituciji. Zato bi bilo treba spremeniti določbe Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 v zvezi s to začasno opustitvijo, da bi se uporabljale tudi za deleže institucij v instrumentih kvalificiranih obveznosti v institucijah.

(17)	Delegirano uredbo (EU) št. 241/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)	Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je EBA predložil Komisiji.

(19)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(20)

V skladu s postopkom iz člena 10 Uredbe (EU) št. 1093/2010 je Komisija potrdila osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki ga je predložil EBA, s spremembami ter pojasnila razloge za spremembe. EBA je predložil uradno mnenje, v katerem je sprejel predlagane spremembe, razen tistih, ki se nanašajo na uvedbo izrecne prepovedi posrednega financiranja znotraj skupine in uvedbo mehanizma tihega soglasja za splošno predhodno dovoljenje za zmanjšanje kvalificiranih obveznosti s strani subjektov, katerih MREL ne presega kapitalskih zahtev.

(21)

Po natančni oceni argumentov, ki jih je EBA predložil v podporo svojemu nasprotovanju uvedbi določbe o financiranju znotraj skupine v normativni del tehničnih standardov, Komisija še vedno meni, da bi morala prepoved posrednega financiranja izrecno zajemati vse ustrezne verige financiranja, ne glede na to, ali vključujejo zunanjega vlagatelja.

(22)

Komisija v celoti priznava pomen zagotavljanja sorazmerne obravnave subjektov, katerih MREL ne presega kapitalskih zahtev. Vendar je predložitev zahtevka za predhodno dovoljenje za zmanjšanje njihovih kvalificiranih obveznosti neločljivo povezana z ureditvijo za predhodna dovoljenja iz člena 78a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in je zato ni mogoče opustiti. Da pa bi se upravno breme teh subjektov in njihovih organov za reševanje čim bolj zmanjšalo, bi bilo treba prvim omogočiti, da predložijo poenostavljen zahtevek za predhodno dovoljenje, slednji pa bi morali imeti možnost, da takšno dovoljenje izdajo na podlagi tihega soglasja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014

Delegirana uredba (EU) št. 241/2014 se spremeni, kot sledi:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „ Delegirana uredba Komisije (EU) št. 241/2014 z dne 7. januarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za institucije “;

(2)

člen 1 se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	veljavnih oblikah in naravi posrednega financiranja kapitalskih instrumentov v skladu s členom 28(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 in instrumentov kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 72b(7), točka (a), navedene uredbe;“;

(b)

vstavi se naslednja točka (ha):

„(ha)

obliki in naravi spodbud za odkup za namene pogoja iz člena 72b(2), prvi pododstavek, točka (g), in člena 72c(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s členom 72b(7), točka (b), navedene uredbe;“;

(c)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

stopnji konservativnosti, potrebni v ocenah, ki se uporabijo namesto izračuna osnovnih izpostavljenosti za posredne deleže, ki izhajajo iz deležev v indeksu, in pomenu operativne obremenitve za institucijo pri spremljanju teh osnovnih izpostavljenosti v skladu s členom 76(4), točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 575/2013;“;

(d)

vstavi se naslednja točka (ja):

„(ja)

postopku, vključno z omejitvami in zahtevami glede informacij, za izdajo dovoljenja za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti ter postopku sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje v skladu s členom 78a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;“;

(e)

točka (k) se nadomesti z naslednjim:

„(k)	pogojih za zagotovitev začasne opustitve odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 79(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;“;

(3)

v poglavju I se vstavi naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Uporaba te uredbe za subjekte, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter za kvalificirane obveznosti iz Direktive 2014/59/EU

Za namene uporabe členov 8, 9 in 20 ter poglavja IV, oddelek 2, te uredbe se subjekti, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU, štejejo za ‚institucije‘, ‚kvalificirane obveznosti‘ iz člena 45b in člena 45f(2), točka (a), navedene direktive pa se štejejo za ‚instrumente kvalificiranih obveznosti‘.“

;

(4)	naslov poglavja II se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE II ELEMENTI KAPITALA IN KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI “;

(5)	v poglavju II se naslov oddelka 1 nadomesti z naslednjim: „ ODDELEK 1 Postavke in instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala in kvalificiranih obveznosti “;

(6)

v členu 4(2) se vstavi točka (ka):

„(ka)

v Litvi: institucije, ki so registrirane kot ‚Centrinė kredito unija‘ v skladu s ‚Centrinių kredito unijų įstatymas‘;“;

(7)

v členu 4(2) se točka (r) nadomesti z naslednjim:

„(r)	na Švedskem: institucije, ki so registrirane kot ‚Medlemsbank‘ ali kot ‚Kreditmarknadsförening‘ v skladu z ‚Lag (2004:297) om bank- och finansieringsrörelse‘;“;

(8)

člena 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 8

Posredno financiranje kapitalskih instrumentov za namene člena 28(1), točka (b), člena 52(1), točka (c), in člena 63, točka (c), ter obveznosti za namene člena 72b(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Posredno financiranje kapitalskih instrumentov v skladu s členom 28(1), točka (b), členom 52(1), točka (c), in členom 63, točka (c), ter obveznosti v skladu s členom 72b(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje za financiranje, ki ni neposredno.

2. Za namene odstavka 1 se neposredno financiranje nanaša na primere, v katerih je institucija vlagatelju odobrila kredit ali drugo financiranje v kateri koli obliki, ki se uporabi za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije.

3. Neposredno financiranje vključuje tudi financiranje, odobreno za druge namene kot za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije, kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ima kvalificirani delež v instituciji, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 36, Uredbe (EU) št. 575/2013, ali se šteje za povezano osebo v smislu opredelitev iz 9. člena Mednarodnega računovodskega standarda 24 o razkrivanju povezanih oseb, kot se uporablja v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), pri čemer se upoštevajo vse dodatne smernice, ki jih da pristojni organ za kapitalske instrumente ali organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom za obveznosti, če institucija ne more dokazati vsega naslednjega:

(a)	posel se izvede pod podobnimi pogoji kot drugi posli s tretjimi osebami;

(b)	fizična ali pravna oseba ali povezana oseba ni odvisna od razdelitev ali prodaje kapitalskih instrumentov ali obveznosti, ki so v posesti za podporo izplačilu obresti in poplačilu financiranja.

Člen 9

Veljavne oblike in narava posrednega financiranja kapitalskih instrumentov za namene člena 28(1), točka (b), člena 52(1), točka (c), in člena 63, točka (c), ter obveznosti za namene člena 72b(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Veljavne oblike in narava posrednega financiranja pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov in obveznosti institucije vključujejo vse naslednje:

(a)

financiranje vlagateljeve pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije ob izdaji ali pozneje s strani katerega koli subjekta, nad katerim ima institucija neposreden ali posreden nadzor, ali subjektov, ki so vključeni v kar koli od naslednjega:

(i)	obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

obseg konsolidirane bilance stanja ali razširjenega zbirnega izračuna, kadar je ta enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu s členom 49(3), točka (a)(iv), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga pripravi institucionalna shema za zaščito vlog ali mreža institucij, povezanih s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, v katero spada institucija;

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(b)

financiranje vlagateljeve pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije ob izdaji ali pozneje s strani zunanjih subjektov, ki so zavarovani z jamstvom ali uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali so zavarovani drugače, tako da se kreditno tveganje prenese na institucijo ali katere koli subjekte, nad katerimi ima institucija neposreden ali posreden nadzor, ali katere koli subjekte, ki so vključeni v kar koli od naslednjega:

(i)	obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(c)	financiranje kreditojemalca, ki sredstva prenese na končnega vlagatelja za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije ob izdaji ali pozneje.

2. Financiranje se šteje za posredno financiranje za namene odstavka 1, če so, kadar je to ustrezno, izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)

vlagatelj ni vključen v nič od naslednjega:

(i)	obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(b)

zunanji subjekt ni vključen v nič od naslednjega:

(i)	obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES.

Za namene točke (a)(ii) se šteje, da je vlagatelj vključen v obseg razširjenega zbirnega izračuna, če je zadevni kapitalski instrument ali obveznost predmet konsolidacije ali razširjenega zbirnega izračuna v skladu s členom 49(3), točka (a)(iv), Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer tako, da sta izključena večkratna uporaba postavk kapitala ali kvalificiranih obveznosti in kakršno koli ustvarjanje kapitala ali kvalificiranih obveznosti med člani institucionalne sheme za zaščito vlog. Kadar dovoljenje pristojnih organov iz člena 49(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ni izdano, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če so subjekti iz odstavka 1, točka (a), in institucija člani iste institucionalne sheme za zaščito vlog in subjekti odbijejo sredstva, zagotovljena za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije, v skladu s členom 36(1), točke (f) do (i), členom 56, točke (a) do (d), in členom 66, točke (a) do (d), za kapitalske instrumente in v skladu s členom 72e, točke (a) do (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 za obveznosti, kot je ustrezno.

2a. Veljavne oblike in narava posrednega financiranja pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov in obveznosti institucije vključujejo krožno financiranje znotraj skupine.

Za te namene krožno financiranje znotraj skupine pomeni kar koli od naslednjega:

(a)	primere, v katerih je institucija enemu od subjektov iz odstavka 1, točka (a), prek drugega subjekta iz odstavka 1, točka (a), odobrila kredit ali drugo financiranje v kakršni koli obliki, ki se uporablja za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije;

(b)

financiranje, odobreno enemu od subjektov iz odstavka 1, točka (a), za druge namene, kot je pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije prek drugega subjekta iz odstavka 1, točka (a), če institucija ob upoštevanju morebitnih dodatnih smernic, ki jih zagotovi pristojni organ za kapitalske instrumente ali organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom za obveznosti, ne more dokazati vsega naslednjega:

(i)	posel se izvede pod podobnimi pogoji kot drugi posli s tretjimi osebami;

(ii)	vlagatelj ni odvisen od razdelitev ali prodaje kapitalskih instrumentov ali obveznosti, ki so v posesti za podporo izplačilu obresti in poplačilu financiranja.

3. Pri ugotavljanju, ali pridobitev lastništva kapitalskega instrumenta ali obveznosti vključuje neposredno ali posredno financiranje, kot je navedeno v členu 8, znesek, ki ga je treba upoštevati, ne vključuje nobenega individualno ocenjenega popravka vrednosti zaradi oslabitve.

4. Da se prepreči opredelitev neposrednega ali posrednega financiranja iz člena 8 in če se kredit ali druga oblika financiranja ali jamstev odobri kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ima kvalificiran delež v instituciji ali ki se šteje za povezano osebo iz člena 8(3), institucija stalno zagotavlja, da ne zagotovi kredita ali druge oblike financiranja ali jamstev za namene neposredne ali posredne pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti te institucije. Če se kredit ali druga oblika financiranja ali jamstev odobri drugim vrstam strank, institucija zagotovi čim boljši nadzor.

5. Če nacionalna zakonodaja ali statuti institucij v zvezi vzajemnimi institucijami, zadružnimi institucijami in podobnimi institucijami določajo, da mora stranka vpisati kapitalske instrumente, da prejme kredit, se ta kredit ne šteje za neposredno ali posredno financiranje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pristojni organ meni, da znesek vpisa ni pomemben;

(b)	namen kredita ni pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije, ki zagotovi kredit;

(c)	da lahko prejemnik kredita postane član vzajemne institucije, zadružne institucije ali podobne institucije, je potreben vpis enega ali več kapitalskih instrumentov institucije.

(*1) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1)."

(*2) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).“;"

(9)

v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Pripoznani dobiček iz prodaje, ki je povezan s prihodki iz naslova prihodnjih marž, se v tem smislu nanaša na pričakovani prihodnji ‚presežni razmik‘, opredeljen kot prejeta nadomestila za financiranje in drugi prihodki iz provizij, prejeti v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi, zmanjšani za stroške in odhodke.“

;

(10)	naslov poglavja III se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE III DODATNI TEMELJNI KAPITAL IN DODATNI KAPITAL TER KVALIFICIRANE OBVEZNOSTI“;

(11)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Oblika in narava spodbud za odkup za namene člena 52(1), točka (g), člena 63, točka (h), člena 72b(2), točka (g), in člena 72c(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Spodbude za odkup pomenijo vse lastnosti, ki na dan izdaje zagotovijo pričakovanje, da bosta kapitalski instrument ali obveznost verjetno odkupljena.

2. Spodbude iz odstavka 1 vključujejo naslednje oblike:

(a)	opcijo odpoklica skupaj s povečanjem kreditnega razmika instrumenta ali obveznosti, če se odpoklic ne izvrši;

(b)	opcijo odpoklica skupaj z zahtevo ali možnostjo vlagatelja, da se instrument ali obveznost konvertira v instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če se odpoklic ne izvrši;

(c)	opcijo odpoklica skupaj s spremembo referenčne obrestne mere, če je kreditni razmik v zvezi z drugo referenčno obrestno mero večji od stopnje prvega plačila, zmanjšane za obrestno mero zamenjave;

(d)	opcijo odpoklica skupaj s povečanjem zneska odkupa v prihodnosti;

(e)

opcijo ponovnega trženja skupaj s povečanjem kreditnega razmika instrumenta oziroma obveznosti ali spremembo referenčne obrestne mere, če je kreditni razmik v zvezi z drugo referenčno obrestno mero večji od stopnje prvega plačila, zmanjšane za obrestno mero zamenjave, kadar se instrument oziroma obveznost ne trži ponovno;

(f)	trženje instrumenta ali obveznosti na način, ki vlagateljem nakazuje, da bo instrument odpoklican.“

;

(12)

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Stopnje konservativnosti, potrebne pri ocenah za izračun izpostavljenosti, ki se uporabijo namesto osnovnih izpostavljenosti, za namene člena 76(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Ocena je dovolj konservativna, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

če mandat za vlaganje v zvezi z indeksi določa, da kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja ali instrument kvalificiranih obveznosti institucije, ki je del indeksa, ne more preseči najvišjega odstotka indeksa, institucija ta odstotek uporabi kot oceno za vrednost deležev, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno v skladu s členom 17(2), ali od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija ne more določiti natančne narave deleža, ali, za institucijo, za katero veljajo zahteve iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, njenih postavk kvalificiranih obveznosti;

(b)

če institucija ne more določiti najvišjega odstotka iz točke (a) in če indeks, kot je razvidno iz njegovega mandata za vlaganje ali drugih ustreznih informacij, vključuje kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja ali instrumente kvalificiranih obveznosti institucij, institucija odbije celoten znesek deležev v indeksu od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno v skladu s členom 17(2), ali od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija ne more določiti natančne narave deleža, ali, za institucijo, za katero veljajo zahteve iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, njenih postavk kvalificiranih obveznosti.

2. Za namene odstavka 1 velja naslednje:

(a)

posredni delež, ki izhaja iz deleža v indeksu, zajema delež indeksa, ki je vložen v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja in v instrumente kvalificiranih obveznosti institucij, ki so vključeni v indeks;

(b)	indeks vključuje indeksne sklade, delniške ali obvezniške indekse ali katero koli drugo shemo, če je osnovni instrument kapitalski instrument, ki ga je izdal subjekt finančnega sektorja, ali instrument kvalificiranih obveznosti, ki ga je izdala institucija.“

;

(13)

v členu 26 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za namen člena 76(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni operativna obremenitev razmere, v katerih so pristopi stalnega vpogleda v deleže v kapitalskih instrumentih v subjektih finančnega sektorja ali v deleže v instrumentih kvalificiranih obveznosti v institucijah po oceni pristojnega organa neutemeljeni. Pristojni organi pri oceni narave razmer, ki pomenijo operativno obremenitev, upoštevajo nizko pomembnost in kratko obdobje posedovanja takih pozicij. Za kratko obdobje posedovanja mora institucija dokazati veliko likvidnost indeksa.“

;

(14)

oddelek 2 se nadomesti z naslednjim:

„ ODDELEK 2

Dovoljenje za zmanjšanje kapitala in kvalificiranih obveznosti

Pododdelek 1

Dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala

Člen 27

Pomen pojma vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije za namene člena 78(1), točka (a), in člena 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013

Vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije v skladu s členom 78(1), točka (a), in členom 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni, da dobiček institucije, kot ga oceni pristojni organ, ostaja zanesljiv oziroma se v zvezi z njim ne predvideva nobena negativna sprememba po nadomestitvi instrumentov ali povezanih vplačanih presežkov kapitala iz člena 77(1) navedene uredbe s kapitalskimi instrumenti enake ali višje kakovosti na ta datum in v bližnji prihodnosti. Pristojni organ pri oceni upošteva dobiček institucije v stresnih situacijah.

Člen 28

Postopkovne zahteve, vključno z omejitvami in postopki za zahtevek institucije za zmanjšanje kapitala na podlagi člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Imetniki instrumentov niso obveščeni o odkupih, zmanjšanjih in izplačilih kapitalskih instrumentov, dokler institucija ne pridobi predhodnega dovoljenja pristojnega organa.

2. Kadar se z zadostno gotovostjo pričakuje, da se bodo izvedle aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in po pridobitvi predhodnega dovoljenja pristojnega organa institucija od ustreznih elementov svojega kapitala odšteje ustrezne zneske kapitalskih instrumentov, ki naj bi se odkupili, zmanjšali ali izplačali, ali zneske povezanih vplačanih presežkov kapitala, ki na bi se zmanjšali ali razdelili, kot je ustrezno, preden pride do dejanskih odkupov, zmanjšanj, izplačil ali razdelitev. Šteje se, da zadostna gotovost obstaja zlasti, če je institucija javno objavila svoj namen odkupa, zmanjšanja ali izplačila kapitalskega instrumenta.

3. V primeru splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se vnaprej določeni znesek, za katerega je pristojni organ dal dovoljenje, odšteje od ustreznih elementov kapitala institucije od trenutka izdaje dovoljenja.

4. Kadar institucije zahtevajo predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, za aktivnosti iz člena 77(1) navedene uredbe in kadar se povezani kapitalski instrumenti kupijo z namenom njihovega prenosa na zaposlene institucije kot dela njihovih prejemkov, institucije obvestijo svoje pristojne organe, da so ti instrumenti kupljeni za ta posebni namen. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se ti instrumenti odbijejo od ustreznih elementov kapitala institucije za čas, ko jih institucija poseduje. Odbitek se ne zahteva več, če so odhodki, povezani s katero koli aktivnostjo v skladu s tem odstavkom, že vključeni v kapital kot rezultat vmesnega računovodskega poročila ali računovodskega poročila ob koncu leta.

5. Pristojni organ izda predhodno dovoljenje, razen splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, za določeno obdobje, potrebno za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) navedene uredbe, ki ni daljše od enega leta.

6. Odstavki 1 do 5 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kot je ustrezno.

Člen 29

Predložitev zahtevka institucije za zmanjšanje kapitala na podlagi člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Institucija pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojnemu organu predloži zahtevek za predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

2. Odstavek 1 se uporablja na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kot je ustrezno.

Člen 30

Vsebina zahtevka, ki ga predloži institucija za namene člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Zahtevku iz člena 29 se priloži vse naslednje:

(a)	dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo katere koli od aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	informacije o tem, ali zahtevano dovoljenje temelji na členu 78(1), prvi pododstavek, točka (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 ali na členu 78(1), drugi pododstavek, navedene uredbe;

(c)	če želi institucija odpoklicati, odkupiti ali izplačati instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali povezane vplačane presežke kapitala v petih letih po datumu njihove izdaje na podlagi člena 78(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, kako so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena;

(d)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije, ki zajemajo vsaj triletno obdobje, o zneskih in odstotkih, ki ustrezajo naslednjim zahtevam glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:

(i)	zahtevi glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 92(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, zahtevi glede temeljnega kapitala iz člena 92(1), točka (b), navedene uredbe in kapitalski zahtevi iz člena 92(1), točka (c), navedene uredbe;

(ii)

za obravnavanje tveganj, razen tveganja prevelikega finančnega vzvoda, dodatni zahtevi glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, kjer je ustrezno, dodatni zahtevi glede temeljnega kapitala iz člena 104a navedene direktive, kjer je ustrezno, in dodatni kapitalski zahtevi iz člena 104a navedene direktive, kjer je ustrezno;

(iii)

zahtevi po skupnem blažilniku iz člena 128, točka 6, Direktive 2013/36/EU;

(iv)	zahtevi glede količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 in po potrebi prilagoditvi v skladu s členom 429a(7) navedene uredbe;

(v)	za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda dodatni zahtevi glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, kjer je ustrezno, in dodatni zahtevi glede temeljnega kapitala iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, kjer je ustrezno;

(vi)	zahtevi po blažilniku količnika finančnega vzvoda za GSPI v obliki temeljnega kapitala iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je ustrezno;

(vii)

zahtevi za kapital in kvalificirane obveznosti, ki temelji na tveganju, iz člena 92a(1), točka (a), ali člena 92b Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je ustrezno, ter zahtevi za kapital in kvalificirane obveznosti, ki ne temelji na tveganju, iz člena 92a(1), točka (b), ali člena 92b navedene uredbe, kjer je ustrezno;

(viii)

minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU, kot se zahteva v skladu s členoma 45e in 45f navedene direktive, kot je ustrezno, in ki se izračuna kot znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju institucije, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta, izračunane v skladu s členom 429(4) in členom 429a Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije o ravni in sestavi kapitala oziroma ravni in sestavi kapitala in kvalificiranih obveznosti v posesti za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz točk (d)(i) do (d)(viii) pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in po njej;

(f)	povzetek ocene institucije o učinku aktivnosti, ki jo namerava institucija izvesti v skladu s členom 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in vsake take aktivnosti, ki jo institucija dodatno predvideva v obdobju treh let, na skladnost z zahtevami iz odstavka 1, točke (d)(i) do (d)(viii);

(g)

kadar želi institucija nadomestiti kapitalske instrumente ali povezane vplačane presežke kapitala na podlagi člena 78(1), točka (a), ali člena 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013:

(i)	informacije o preostali zapadlosti nadomeščenih kapitalskih instrumentov, če obstaja, in zapadlosti kapitalskih instrumentov, ki jih nadomeščajo;

(ii)	prednostna razvrstitev nadomeščenih kapitalskih instrumentov v primeru insolventnosti in prednostna razvrstitev kapitalskih instrumentov, ki jih nadomeščajo;

(iii)

stroški kapitalskih instrumentov, ki nadomeščajo instrumente ali vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iv)	načrtovan čas izdaje kapitalskih instrumentov, ki nadomeščajo instrumente ali vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(v)	učinek na dobiček institucije na podlagi člena 78(1), točka (a), ali člena 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)	ocena tveganj, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, in ali raven kapitala in kvalificiranih obveznosti zagotavlja ustrezno kritje takih tveganj, vključno z rezultati stresnih testov za glavna tveganja, ki dokazujejo možne izgube;

(i)

pokritost, z vidika kapitala, veljavnega napotka o predlagani ravni in sestavi dodatno potrebnega kapitala, ki ga sporoči pristojni organ v skladu s členom 104b(3) Direktive 2013/36/EU, pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in po njej, ki zajema triletno obdobje;

(j)	katere koli druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne pri oceni primernosti izdaje dovoljenja v skladu s členom 78 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za namene točke (e) informacije zajemajo vsaj triletno obdobje in v zvezi z obveznostmi vključujejo naslednje zneske, kot je ustrezno:

(a)	obveznosti, ki se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 72b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	obveznosti, za katere je organ za reševanje dovolil, da se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 72b, odstavek 3 ali 4, Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	obveznosti, ki so vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti subjektov v postopku reševanja na podlagi člena 45b(1) Direktive 2014/59/EU;

(d)	obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 45b, točka 2, Direktive 2014/59/EU;

(e)

obveznosti, ki jih izda podrejena družba in ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v konsolidirane instrumente kvalificiranih obveznosti institucije, za katero velja člen 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, na podlagi člena 88a navedene uredbe ali subjekta v postopku reševanja na podlagi člena 45b(3) Direktive 2014/59/EU;

(f)

instrumente kvalificiranih obveznosti, ki se upoštevajo za namene izpolnjevanja zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za institucije, ki so pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU, na podlagi člena 92b(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter za namene izpolnjevanja minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za subjekte, ki sami niso subjekti v postopku reševanja, na podlagi člena 45f(2), točka (a), Direktive 2014/59/EU.

2. Pristojni organ opusti predložitev nekaterih informacij iz odstavka 1, če se prepriča, da že ima te informacije.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev, kot je ustrezno.

Člen 30a

Dodatne informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za splošno predhodno dovoljenje za aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 za aktivnost v skladu s členom 77(1), točka (a), navedene uredbe, se v zahtevku navede znesek vsake zadevne izdaje navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki je predmet tega zahtevka.

2. Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje za aktivnost v skladu s členom 77(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, institucija v zahtevku navede vse naslednje:

(a)	znesek vsake zadevne neporavnane izdaje, ki je predmet zahtevka;

(b)	skupno knjigovodsko vrednost neporavnanih instrumentov v vsakem zadevnem redu kapitala.

3. Zahtevek za splošno predhodno dovoljenje za aktivnost v skladu s členom 77(1), točki (a) in (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko vključuje kapitalske instrumente, ki se bodo šele izdali, pri čemer se morajo navesti informacije iz odstavka 2, točki (a) in (b), kot je ustrezno, ki se predložijo pristojnemu organu po zadevni izdaji.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kot je ustrezno.

Člen 30b

Informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja za aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Institucija lahko pred iztekom splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 vloži zahtevek za obnovitev, vsakič za največ eno dodatno leto, pod pogojem, da institucija ne zahteva povečanja vnaprej določenega zneska, določenega ob izdaji splošnega predhodnega dovoljenja, in ne spremeni utemeljitve iz člena 30(1), točka (a), ko se je zahtevalo prvotno splošno predhodno dovoljenje.

2. Kadar institucija zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja iz odstavka 1, je izvzeta iz obveznosti zagotovitve informacij iz člena 30(1), točke (a) do (d), (f), (g) in (i).

Člen 31

Časovni okvir zahtevka, ki ga predloži institucija, in obravnava zahtevka s strani pristojnega organa za namene člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Za predhodno dovoljenje, ki ni splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, institucija pristojnemu organu posreduje popoln zahtevek in informacije iz člena 30 vsaj štiri mesece pred datumom, ko bodo imetniki instrumentov obveščeni o eni od aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2. Za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 institucija pristojnemu organu posreduje popoln zahtevek in informacije iz členov 30 in 30a vsaj štiri mesece pred datumom, ko bo izvedena katera koli od aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 institucija, kadar se zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja na podlagi člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 30b, posreduje zahtevek in informacije, zahtevane v skladu s členi 30, 30a in 30b, pristojnemu organu vsaj tri mesece pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano prvotno splošno predhodno dovoljenje.

4. Pristojni organi lahko institucijam v posameznih primerih in v izjemnih okoliščinah dovolijo posredovanje zahtevka iz odstavkov 1, 2 in 3 v časovnem okviru, ki je krajši od obdobij, določenih v navedenih odstavkih.

5. Pristojni organ obravnava zahtevek v obdobju iz odstavkov 1, 2 in 3 ali v obdobju iz odstavka 4. Pristojni organi upoštevajo nove informacije, prejete v tem obdobju, kadar so na voljo nove informacije in kadar menijo, da so te informacije pomembne. Pristojni organi obravnavajo zahtevek le, če se prepričajo, da jim je institucija predložila vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 30 in po potrebi členoma 30a in 30b.

Člen 32

Zahtevki za odkupe, zmanjšanja in izplačila vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij za namene člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. V zvezi z odkupom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij se zahtevek iz člena 29, odstavka 1 in 2, ter informacije iz člena 30(1) predložijo pristojnemu organu enako pogosto, kot pristojni organ institucije pregleduje odkupe.

2. Pristojni organi lahko svoje dovoljenje za aktivnost iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 izdajo vnaprej za vnaprej določeni znesek odkupa, zmanjšan za znesek vpisa novega vplačila v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v največ enoletnem obdobju. Ta vnaprej določeni znesek lahko znaša do 2 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če se prepričajo, da ta aktivnost ne bo ogrozila trenutne ali prihodnje kapitalske ustreznosti institucije.

Pododdelek 2

Dovoljenje za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti

Člen 32a

Pomen pojma vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije za namene člena 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013

Vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije v skladu s členom 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni, da dobiček institucije, kot ga oceni organ za reševanje, ostaja zanesljiv oziroma se v zvezi z njim ne predvideva nobena negativna sprememba po nadomestitvi instrumentov kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti ali instrumenti kvalificiranih obveznosti enake ali višje kakovosti na ta datum in v bližnji prihodnosti. Organ za reševanje pri oceni upošteva dobiček institucije v stresnih situacijah.

Člen 32b

Postopkovne zahteve, vključno z omejitvami in postopki za zahtevek institucije za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Imetniki instrumentov kvalificiranih obveznosti se ne obvestijo o odpoklicih, odkupih, odplačilih in izplačilih teh instrumentov, dokler institucija ne pridobi predhodnega dovoljenja organa za reševanje.

2. Kadar se z zadostno gotovostjo pričakuje, da se bodo izvedle aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, in po pridobitvi predhodnega dovoljenja organa za reševanje institucija zneske, ki bodo odpoklicani, odkupljeni, odplačani ali izplačani, odšteje od instrumentov kvalificiranih obveznosti institucije, preden pride do dejanskih odpoklicev, odkupov, odplačil ali izplačil. Šteje se, da zadostna gotovost obstaja zlasti, če je institucija javno objavila svoj namen odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumenta kvalificiranih obveznosti.

3. V primeru splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se vnaprej določeni znesek, za katerega je organ za reševanje dal dovoljenje, odšteje od instrumentov kvalificiranih obveznosti institucije od trenutka izdaje dovoljenja.

4. Organ za reševanje izda predhodno dovoljenje, razen splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, za določeno obdobje, potrebno za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(2) navedene uredbe, ki ni daljše od enega leta.

5. Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, vnaprej določeni znesek, za katerega se izda splošno predhodno dovoljenje, ne presega 10 % skupnega zneska neporavnanih instrumentov kvalificiranih obveznosti.

6. Odstavki 1 do 5 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Člen 32c

Predložitev zahtevka institucije za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Institucija pred izvedbo aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 organu za reševanje predloži zahtevek za predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

2. Odstavek 1 se uporablja na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Člen 32d

Vsebina zahtevka, ki ga predloži institucija za namene člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Zahtevku iz člena 32c se priloži vse naslednje:

(a)	dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo katere koli od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	informacije o tem, ali zahtevano dovoljenje temelji na členu 78a(1), prvi pododstavek, točka (a), (b) ali (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 ali na členu 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe;

(c)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije, ki zajemajo vsaj triletno obdobje, o naslednjih zahtevah glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:

(i)

(ii)

minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45 Direktive 2014/59/EU, izračunani v skladu s členoma 45e in 45f navedene direktive, kot je ustrezno, znesku kapitala in kvalificiranih obveznosti, izraženem kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju zadevnega subjekta, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter znesku kapitala in kvalificiranih obveznosti, izraženem kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta, izračunane v skladu s členom 429(4) in členom 429a Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iii)

zahtevi po skupnem blažilniku iz člena 128, točka 6, Direktive 2013/36/EU;

(d)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije o ravni in sestavi kapitala in kvalificiranih obveznosti v posesti za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz odstavka 1, točka (c)(i), (c)(ii) oziroma (c)(iii), pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 in po njej. Informacije zajemajo vsaj triletno obdobje in v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi vključujejo naslednje zneske, kot je ustrezno:

(i)	obveznosti, ki se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 72b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)	obveznosti, za katere je organ za reševanje dovolil, da se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 72b, odstavek 3 ali 4, Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iii)

obveznosti, ki so vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti subjektov v postopku reševanja na podlagi člena 45b(1) Direktive 2014/59/EU;

(iv)	obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 45b(2) Direktive 2014/59/EU;

(v)

(vi)

(e)	povzetek ocene institucije o učinku aktivnosti, ki jo namerava institucija izvesti v skladu s členom 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, in vsake take aktivnosti, ki jo institucija dodatno predvideva v obdobju treh let, na skladnost z zahtevami iz odstavka 1, točke (c)(i), (c)(ii) in (c)(iii);

(f)

kadar želi institucija nadomestiti instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013:

(i)	informacije o preostali zapadlosti nadomeščenih instrumentov kvalificiranih obveznosti in zapadlosti kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih nadomeščajo;

(ii)	prednostna razvrstitev nadomeščenih instrumentov kvalificiranih obveznosti v primeru insolventnosti in prednostna razvrstitev kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih nadomeščajo;

(iii)

stroški kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki nadomeščajo instrumente kvalificiranih obveznosti;

(iv)	načrtovan čas izdaje kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki nadomeščajo instrumente kvalificiranih obveznosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(v)	učinek na dobiček institucije na podlagi člena 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)	ocena tveganj, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, zlasti ali raven kapitala in kvalificiranih obveznosti zagotavlja ustrezno kritje takih tveganj, vključno z rezultati stresnih testov za glavna tveganja, ki dokazujejo možne izgube;

(h)	kadar se uporablja člen 78a(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, dokaz, da je delna ali popolna nadomestitev instrumentov kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti potrebna za zagotovitev skladnosti s kapitalskimi zahtevami;

(i)	katere koli druge informacije, za katere organ za reševanje meni, da so potrebne pri oceni primernosti izdaje dovoljenja v skladu s členom 78a Uredbe (EU) št. 575/2013.

2. Organ za reševanje opusti predložitev nekaterih informacij iz odstavka 1, če se prepriča, da že ima te informacije.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Člen 32e

Dodatne informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za splošno predhodno dovoljenje za aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 za aktivnost iz člena 77(2) navedene uredbe, institucija v zahtevku navede skupni znesek neporavnanih instrumentov kvalificiranih obveznosti, vključno s skupnim zneskom neporavnanih instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 88a Uredbe (EU) št. 575/2013 ali člena 45b(3) Direktive 2014/59/EU.

2. Zahtevek za splošno predhodno dovoljenje za aktivnost v skladu s členom 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko vključuje instrumente kvalificiranih obveznosti, ki se bodo šele izdali, pri čemer se mora navesti končni znesek iz odstavka 1, ki se predloži organu za reševanje po zadevni izdaji.

Člen 32f

Informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja za aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Institucija lahko pred iztekom splošnega predhodnega dovoljenja, izdanega na podlagi člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, vloži zahtevek za obnovitev, vsakič za največ eno dodatno leto, pod pogojem, da institucija ne zahteva povečanja vnaprej določenega zneska, določenega ob izdaji prvotnega splošnega predhodnega dovoljenja, in ne spremeni utemeljitve iz člena 32d(1), točka (a), ko se je zahtevalo prvotno splošno predhodno dovoljenje.

2. Kadar institucija zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja iz odstavka 1, je izvzeta iz obveznosti zagotovitve informacij iz člena 32d(1), točke (a), (b), (c), (e), (f) in (h).

Člen 32g

Časovni okvir zahtevka, ki ga predloži institucija, in obdelava zahtevka s strani organa za reševanje za namene člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Za predhodno dovoljenje, ki ni splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, institucija organu za reševanje posreduje popoln zahtevek in informacije iz člena 32d vsaj štiri mesece pred datumom, ko bodo imetniki instrumentov obveščeni o eni od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2. Za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 institucija organu za reševanje posreduje popoln zahtevek in informacije iz členov 32d in 32e vsaj štiri mesece pred datumom, ko bo izvedena ena od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 institucija, kadar se zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja na podlagi člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 32f, posreduje popoln zahtevek in informacije, zahtevane v skladu s členi 32d, 32e in 32f, organu za reševanje vsaj tri mesece pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano prvotno splošno predhodno dovoljenje.

4. Organi za reševanje lahko institucijam v posameznih primerih in v izjemnih okoliščinah dovolijo posredovanje zahtevka iz odstavkov 1, 2 in 3 v časovnem okviru, ki je krajši od obdobij, določenih v navedenih odstavkih.

5. Organ za reševanje obravnava zahtevek v obdobju iz odstavkov 1, 2 in 3 ali v obdobju iz odstavka 4. Organi za reševanje upoštevajo nove informacije, prejete v tem obdobju, kadar so na voljo nove informacije in kadar menijo, da so te informacije pomembne. Organi za reševanje obravnavajo zahtevek le, če se prepričajo, da jim je institucija predložila vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 32d in po potrebi členoma 32e in 32f.

Člen 32h

Poenostavljene zahteve za institucije, za katere je organ za reševanje določil minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU na ravni, ki ne presega zneska, ki zadostuje za pokrivanje izgub

1. Z odstopanjem od členov 32d, 32e in 32f se, kadar zahtevek iz člena 32c predloži institucija, za katero je organ za reševanje določil minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU na ravni, ki ne presega zneska, ki zadostuje za pokrivanje izgub, v skladu s členom 45c(2), prvi pododstavek, točka (a), navedene direktive, navedenemu zahtevku priloži vse naslednje:

(a)	dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo katere koli od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	informacije o tem, ali zahtevano dovoljenje temelji na členu 78a(1), prvi pododstavek, točka (a), (b) ali (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 ali na členu 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

2. Za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, izdano na podlagi zahtevka, vloženega v skladu z odstavkom 1, ne velja omejitev iz člena 32b(5) te uredbe.

3. Z odstopanjem od člena 32g institucije iz odstavka 1 predložijo zahtevek iz člena 32c organu za reševanje vsaj tri mesece pred datumom, ko bodo imetniki instrumentov obveščeni o eni od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, v primeru zahtevka za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe pa vsaj tri mesece pred datumom, ko bo izvedena ena od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

4. Če organ za reševanje v rokih iz odstavka 3 pisno ne nasprotuje zahtevku iz člena 32c, se šteje, da je dovoljenje izdano.

5. Ta člen se uporablja na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Člen 32i

Postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje pri izdaji dovoljenja iz člena 78a Uredbe (EU) št. 575/2013

1. Kadar institucija predloži popoln zahtevek za predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, organ za reševanje ta zahtevek nemudoma posreduje pristojnemu organu, vključno z informacijami iz člena 32d in po potrebi člena 32e, člena 32f ali člena 32h.

2. Organ za reševanje ob posredovanju informacij iz odstavka 1 pristojnemu organu hkrati predloži prošnjo za posvetovanje o prejetem zahtevku, ki vključuje medsebojno izmenjavo vseh drugih ustreznih informacij za oceno zahtevka s strani organa za reševanje ali pristojnega organa.

3. Pristojni organ in organ za reševanje se dogovorita o ustreznem roku za odziv na posvetovanje iz odstavka 2, ki ni daljši od treh mesecev od prejema prošnje za posvetovanje in se skrajša na dva meseca, če se posvetovanje nanaša na obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja v skladu s členom 32f ali splošno predhodno dovoljenje v skladu s členom 32h. Organ za reševanje pred sprejetjem odločitve o dovoljenju upošteva stališča, ki jih je prejel od pristojnega organa.

4. Kadar se v skladu s členom 78a(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva soglasje pristojnega organa, organ za reševanje v dveh mesecih od prošnje za posvetovanje iz odstavka 2 ali v enem mesecu, kadar se posvetovanje nanaša na obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja v skladu s členom 32f ali splošno predhodno dovoljenje v skladu s členom 32h, pristojnemu organu sporoči predlagani znesek, za katerega morajo po izvedbi aktivnosti iz člena 77(2) po mnenju organa za reševanje kapital in kvalificirane obveznosti institucije presegati njene zahteve.

5. Pristojni organ v treh tednih ali, kadar se posvetovanje nanaša na obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja v skladu s členom 32f ali splošno predhodno dovoljenje v skladu s členom 32h, v dveh tednih po prejemu sporočila iz odstavka 4 organu za reševanje posreduje svoje pisno soglasje. Če se pristojni organ ne strinja z organom za reševanje ali se z njim delno ne strinja, o tem v navedenem roku obvesti organ za reševanje in navede razloge za to.

6. Z odstopanjem od odstavka 3 se pristojni organ, kadar se v skladu s členom 78a(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva soglasje pristojnega organa, ob posredovanju pisnega soglasja organu za reševanje iz odstavka 5 hkrati odzove na posvetovanje iz odstavka 2.

7. Z odstopanjem od odstavkov 3 do 6 se, kadar je najdaljše obdobje za obravnavo zahtevka iz odstavka 1 krajše od štirih mesecev v skladu s členom 32g, odstavek 3 ali 4, organ za reševanje in pristojni organ dogovorita o obdobjih iz odstavkov 3, 4 in 5 ob upoštevanju zadevnega najdaljšega obdobja.

8. Organ za reševanje in pristojni organ si prizadevata doseči dogovor iz odstavka 5 za zagotovitev, da se zahtevek iz odstavka 1 v vsakem primeru obravnava v roku iz člena 32g, odstavek 1, 2, 3 ali 4.

9. Organ za reševanje pristojnemu organu brez nepotrebnega odlašanja sporoči odločitev, sprejeto v zvezi z dovoljenjem. Organ za reševanje obvesti pristojni organ tudi v primeru odvzema splošnega predhodnega dovoljenja, kadar institucija krši katero od meril, določenih za namene tega dovoljenja.“

;

(15)

v poglavju IV se oddelek 3 spremeni:

(a)	naslov oddelka 3 se nadomesti z naslednjim: „ ODDELEK 3 Začasna opustitev odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti “;

(b)	naslov člena 33 se nadomesti z naslednjim: „Člen 33 Začasna opustitev odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti za namene člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013“;

(c)

v členu 33 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Opustitev se uporablja le v zvezi z novimi deleži v kapitalskih instrumentih subjekta finančnega sektorja ali instrumentih kvalificiranih obveznosti institucije, ki je predmet finančne pomoči.

3. Za namene zagotavljanja začasne opustitve odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti, kot je ustrezno, lahko pristojni organ šteje, da so deleži iz člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 namenjeni finančni pomoči za reorganizacijo in ohranitev subjekta finančnega sektorja ali institucije, kadar se pomoč izvaja v skladu z načrtom in jo odobri pristojni organ ter kadar so v načrtu jasno navedene faze, časovni okvir in cilji ter je v njem opredeljen medsebojni vpliv med deleži in finančno pomočjo.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150, 7.6.2019, str. 1).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 241/2014 z dne 7. januarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L 74, 14.3.2014, str. 8).

(4) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(5) Direktiva (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2014/59/EU glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter Direktive 98/26/ES (UL L 150, 7.6.2019, str. 296).

(6) Uredba (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 347, 28.12.2017, str. 1).

(7) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(8) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

19.4.2023

Uradni list Evropske unije

L 104/32

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2023/831

z dne 16. decembra 2022

o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2022/48)

Svet Evropske centralne banke je –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.

(2)

V skladu z drugo alineo člena 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil.

(3)

Zaradi zagotavljanja ustreznosti zavarovanja Eurosistema se za primerno finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, uporabljajo posamezni ukrepi za obvladovanje tveganj, da se Eurosistem zaščiti pred finančnimi izgubami v primeru izvršitve zavarovanja zaradi neplačila nasprotne stranke. Eurosistemov okvir za obvladovanje tveganj se redno preverja, da se zagotovi ustrezna zaščita.

(4)

Na podlagi rednega pregleda okvira za obvladovanje tveganj pri kreditnih poslih Eurosistema in ob upoštevanju tega, da je profil tveganosti drugih zakonsko urejenih kritih obveznic in multi cédulas podoben profilu tveganosti „jumbo“ kritih obveznic, je Svet ECB 15. julija 2022 odločil, da bi moralo zanje veljati enako vrednotenje z odbitki, zato bi bilo treba vse zakonsko urejene krite obveznice in multi cédulas uvrstiti v kategorijo odbitkov II. Ker torej v okviru denarne politike Eurosistema ni več razlikovanja med „jumbo“ kritimi obveznicami in drugimi vrstami zakonsko urejenih kritih obveznic, bi bilo treba sklicevanje na „jumbo“ krite obveznice odstraniti iz Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1).

(5)	Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:

(1)	v členu 2 se točka 48 črta;

(2)	Priloga XII se spremeni v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.

2. NCB sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 29. junija 2023. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 17. februarja 2023.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 16. decembra 2022

Za Svet ECB

predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

PRILOGA

V Prilogi XII k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se oddelek VI nadomesti z naslednjim:

„VI. PRIMER 6: UKREPI ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ

Ta primer prikazuje okvir za obvladovanje tveganj, ki se uporablja za finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema. Primer temelji na predpostavki, da se pri izračunu potrebe po pozivu h kritju upoštevajo obračunane obresti na zagotovljeno likvidnost in da znaša prag za poziv h kritju 0,5 % zagotovljene likvidnosti. Primer temelji na predpostavki, da nasprotna stranka sodeluje pri naslednjih operacijah denarne politike Eurosistema:

(a)	pri operaciji glavnega refinanciranja, ki se začne 21. septembra 2022 in zaključi 28. septembra 2022, kjer se nasprotni stranki dodeli 50 milijonov EUR po obrestni meri 1,25 %;

(b)	pri operaciji dolgoročnejšega refinanciranja, ki se začne 22. septembra 2022 in zaključi 21. decembra 2022, kjer se nasprotni stranki dodeli 45 milijonov EUR po obrestni meri 1,25 %;

(c)	pri operaciji glavnega refinanciranja, ki se začne 28. septembra 2022 in zaključi 5. oktobra 2022, kjer se nasprotni stranki dodeli 35 milijonov EUR po obrestni meri 1,25 %.

Značilnosti tržnega finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka mobilizira za zavarovanje teh operacij, so navedene v tabeli 1.

Tabela 1

Tržno finančno premoženje, mobilizirano v transakcijah

Značilnosti

Ime	Kategorija finančnega premoženja	Datum zapadlosti	Opredelitev kupona	Frekvenca kupona	Preostala zapadlost	Stopnja kreditne kvalitete	Odbitek (%)
Finančno premoženje A	Krite obveznice	21. 12. 2026	Fiksen	6 mesecev	4 leta	1 –2	2,50
Finančno premoženje B	Državne obveznice	24. 2. 2027	Variabilen	12 mesecev	4 leta	1 –2	1,50
Finančno premoženje C	Podjetniške obveznice	24. 1. 2035	Brezkuponski instrument		12 let	1 –2	10,00

Cene v odstotkih (vključno z obračunanimi obrestmi) (*1)
21. 9. 2022	22. 9. 2022	23. 9. 2022	26. 9. 2022	27. 9. 2022	28. 9. 2022	29. 9. 2022
101,61	101,21	99,50	99,97	99,73	100,01	100,12
	98,62	97,95	98,15	98,56	98,59	98,57
					53,71	53,62

SISTEM OZNAČEVANJA FINANČNEGA PREMOŽENJA KOT ZAVAROVANJE

Prvič, predpostavlja se, da se transakcije izvajajo z nacionalno centralno banko (NCB), ki uporablja sistem, kjer se osnovno finančno premoženje označi za vsako transakcijo. Vrednotenje finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, se izvaja dnevno. Okvir za obvladovanje tveganj se lahko opiše na naslednji način (glej tudi tabelo 2 spodaj).

Dne 21. septembra 2022 nasprotna stranka začne transakcijo zavarovanega posojanja z NCB, ki prejme finančno premoženje A v znesku 50,6 milijona EUR. Finančno premoženje A je krita obveznica s fiksnim kuponom, ki zapade 21 decembra 2026 in ima stopnjo kreditne kvalitete 1–2. Torej ima preostalo zapadlost štiri leta, kar pomeni odbitek pri vrednotenju v višini 2,5 %. Tržna cena finančnega premoženja A na referenčnem trgu na ta dan znaša 101,61 %, kar vključuje obračunane obresti kupona. Nasprotna stranka mora zagotoviti znesek finančnega premoženja A, ki po 2,5-odstotnem odbitku pri vrednotenju presega dodeljeni znesek 50 milijonov EUR. Nasprotna stranka zato dostavi finančno premoženje A v nominalnem znesku 50,6 milijona EUR, katerega prilagojena tržna vrednost po odbitku na ta dan znaša 50 129 294 EUR.

Dne 22. septembra 2022 nasprotna stranka začne transakcijo začasne prodaje z NCB, ki kupi finančno premoženje A v znesku 21 milijonov EUR (tržna cena 101,21 %, odbitek pri vrednotenju 2,5 %) in finančno premoženje B v znesku 25 milijonov EUR (tržna cena 98,62 %). Finančno premoženje B je državna obveznica z izplačili kuponov po variabilni obrestni meri in stopnjo kreditne kvalitete 1–2, za kar se uporablja 1,5-odstotni odbitek pri vrednotenju. Prilagojena tržna vrednost finančnega premoženja A in finančnega premoženja B po odbitku na ta dan znaša 45 007 923 EUR, torej presega zahtevani znesek 45 000 000 EUR.

Dne 22. septembra 2022 se prevrednoti osnovno finančno premoženje pri operaciji glavnega refinanciranja, ki se je začela 21. septembra 2022. S tržno ceno 101,21 % je prilagojena tržna vrednost finančnega premoženja A po odbitku še vedno med spodnjo in zgornjo mejo za poziv h kritju. Na začetku mobilizirano zavarovanje zato zadostuje za kritje začetnega zneska zagotovljene likvidnosti in tudi obračunanih obresti, ki znašajo 1 736 EUR.

Dne 23. septembra 2022 se osnovno finančno premoženje prevrednoti: tržna cena finančnega premoženja A je 99,50 % in tržna cena finančnega premoženja B je 97,95 %. Obračunane obresti znašajo 3 472 EUR za operacijo glavnega refinanciranja, ki se je začela 21. septembra 2022, in 1 563 EUR za operacijo dolgoročnejšega refinanciranja, ki se je začela 22. septembra 2022. Posledično prilagojena tržna vrednost finančnega premoženja A po odbitku v prvi transakciji pade pod znesek transakcije, ki se mora pokriti, tj. zagotovljena likvidnost plus obračunane obresti, za 915 147 EUR, in tudi pod spodnjo mejo za poziv h kritju, ki znaša 49 753 455 EUR.

Nasprotna stranka dostavi finančno premoženje A v nominalni vrednosti 950 000 EUR, s čimer se po zmanjšanju tržne vrednosti, izračunane na podlagi cene 99,50 %, za 2,5-odstotni odbitek, ponovno vzpostavi zadostno zavarovalno kritje. NCB lahko izvajajo pozive h kritju z denarnimi sredstvi namesto z vrednostnimi papirji.

Poziv h kritju je potreben tudi za drugo transakcijo, ker je po odbitku prilagojena tržna vrednost osnovnega finančnega premoženja, uporabljenega v tej transakciji (44 492 813 EUR), manjša od spodnje meje za poziv h kritju (44 776 555 EUR). Nasprotna stranka zato dostavi finančno premoženje B v znesku 550 000 EUR, katerega prilagojena tržna vrednost po odbitku znaša 530 644 EUR.

Dne 26. septembra 2022 se osnovno finančno premoženje prevrednoti, ne da bi to povzročilo poziv h kritju za transakcije, ki so se začele 21. in 22. septembra 2022.

Dne 27. septembra 2022 prevrednotenje osnovnega finančnega premoženja pri operaciji dolgoročnejšega refinanciranja, ki se je začela 22. septembra 2022, pokaže, da prilagojena tržna vrednost zagotovljenega finančnega premoženja po odbitku presega zgornjo mejo za poziv h kritju, zato NCB nasprotni stranki vrne finančno premoženje B v nominalni vrednosti 300 000 EUR. Če bi morala NCB plačati kritje nasprotni stranki v zvezi z drugo transakcijo, bi se lahko tako kritje v nekaterih primerih pobotalo s kritjem, ki ga je nasprotna stranka plačala NCB v zvezi s prvo transakcijo. Posledično bi se izvedla samo ena poravnava kritja.

Dne 28. septembra 2022 nasprotna stranka odplača likvidnost, zagotovljeno v okviru operacije glavnega refinanciranja, ki se je začela 21. septembra 2022, vključno z obračunanimi obrestmi v višini 12 153 EUR. NCB vrne finančno premoženje A v nominalni vrednosti 51 550 000 EUR.

Nasprotna stranka istega dne začne novo transakcijo zavarovanega posojanja z NCB, ki odkupi finančno premoženje C v nominalni vrednosti 72,5 milijona EUR. Ker je finančno premoženje C brezkuponska podjetniška obveznica s preostalo zapadlostjo 12 let in stopnjo kreditne kvalitete 1–2, za kar se uporablja 10-odstotni odbitek pri vrednotenju, znaša ustrezna prilagojena tržna vrednost po odbitku na ta dan 35 045 775 EUR.

SISTEM S SKLADOM FINANČNEGA PREMOŽENJA

Drugič, predpostavlja se, da se transakcije izvajajo z NCB, ki uporablja sistem s skladom finančnega premoženja, kjer finančno premoženje, vključeno v sklad finančnega premoženja, ki ga bo uporabila nasprotna stranka, ni označeno za določene transakcije.

V tem primeru se uporabi isto zaporedje transakcij kakor v zgornjem primeru, ki opisuje sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje. Glavna razlika je v tem, da mora prilagojena tržna vrednost celotnega finančnega premoženja v skladu po odbitku na datum prevrednotenja pokriti celotni znesek iz vseh neporavnanih operacij, ki jih ima nasprotna stranka z NCB. Poziv h kritju v višini 1 423 897 EUR, ki nastopi 23. septembra 2022, je v tem primeru enak tistemu, ki se zahteva v primeru sistema označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje. Nasprotna stranka dostavi finančno premoženje A v nominalni vrednosti 1 500 000 EUR, s čimer se po zmanjšanju tržne vrednosti, izračunane na podlagi cene 99,50 %, za 2,5-odstotni odbitek, ponovno vzpostavi zadostno zavarovalno kritje.

Poleg tega lahko nasprotna stranka 28. septembra 2022, ko zapade operacija glavnega refinanciranja, ki se je začela 21. septembra 2022, obdrži finančno premoženje na svojem zbirnem računu. Finančno premoženje se lahko tudi zamenja za drugo finančno premoženje, kot kaže primer, kjer se finančno premoženje A v nominalni vrednosti 52,1 milijona EUR zamenja s finančnim premoženjem C v nominalni vrednosti 72,5 milijona EUR, da se pokrijejo zagotovljena likvidnost in obračunane obresti iz vseh operacij refinanciranja.

Okvir za obvladovanje tveganj, uporabljen pri sistemu s skladom finančnega premoženja, je opisan v tabeli 3.

Tabela 2

Sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje

Datum	Neporavnane transakcije	Datum začetka	Datum zaključka	Obrestna mera (%)	Zagotovljena likvidnost	Obračunane obresti	Skupni znesek, ki zahteva zavarovanje	Spodnja meja za poziv h kritju	Zgornja meja za poziv h kritju	Prilagojena tržna vrednost po odbitku	Poziv h kritju
21. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	-	50 000 000	49 750 000	50 250 000	50 129 294
22. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	1 736	50 001 736	49 751 727	50 251 745	49 931 954
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	-	45 000 000	44 775 000	45 225 000	45 007 923
23. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	3 472	50 003 472	49 753 455	50 253 490	49 088 325	– 915 147
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	1 563	45 001 563	44 776 555	45 226 570	44 492 813	– 508 750
26. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	8 681	50 008 681	49 758 637	50 258 724	50 246 172
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	6 250	45 006 250	44 781 219	45 231 281	45 170 023
27. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	10 417	50 010 417	49 760 365	50 260 469	50 125 545
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	7 813	45 007 813	44 782 773	45 232 852	45 515 311	507 499
28. 9. 2022	Glavno refinanciranje	28. 9. 2022	5. 10. 2022	1,25	35 000 000	-	35 000 000	34 825 000	35 175 000	35 045 775,00
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	9 375	45 009 375	44 784 328	45 234 422	44 997 612,88
29. 9. 2022	Glavno refinanciranje	28. 9. 2022	5. 10. 2022	1,25	35 000 000	1 215	35 001 215	34 826 209	35 176 221	34 987 050,00
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	10 938	45 010 938	44 785 883	45 235 992	45 015 161,13

Tabela 3

Sistem s skladom finančnega premoženja

Datum	Neporavnane transakcije	Datum začetka	Datum zaključka	Obrestna mera (%)	Zagotovljena likvidnost	Obračunane obresti	Skupni znesek, ki zahteva zavarovanje	Spodnja meja za poziv h kritju (1)	Zgornja meja za poziv h kritju (2)	Prilagojena tržna vrednost po odbitku	Poziv h kritju
21. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	-	50 000 000	49 750 000	Se ne uporablja	50 129 294
22. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	1 736	95 001 736	94 526 727	Se ne uporablja	94 939 876
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	-
23. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	3 472	95 005 035	94 530 010	Se ne uporablja	93 581 138	–1 423 897
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	1 563
26. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	8 681	95 014 931	94 539 856	Se ne uporablja	95 420 556
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	6 250
27. 9. 2022	Glavno refinanciranje	21. 9. 2022	28. 9. 2022	1,25	50 000 000	10 417	95 018 229	94 543 138	Se ne uporablja	95 350 464
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	7 813
28. 9. 2022	Glavno refinanciranje	28. 9. 2022	5. 10. 2022	1,25	35 000 000	-	80 009 375	79 609 328	Se ne uporablja	79 800 610
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	9 375
29. 9. 2022	Glavno refinanciranje	28. 9. 2022	5. 10. 2022	1,25	35 000 000	1 215	80 012 153	79 612 092	Se ne uporablja	79 759 483
	Dolgoročnejše refinanciranje	22. 9. 2022	21. 12. 2022	1,25	45 000 000	10 938

(*1) Cene, prikazane za določen datum vrednotenja, ustrezajo najbolj reprezentativni ceni na delovni dan pred tem datumom vrednotenja.

(1) V sistemu s skladom finančnega premoženja je spodnja meja za poziv h kritju najnižji prag za poziv h kritju. V praksi večina NCB zahteva dodatno zavarovanje, kadar prilagojena tržna vrednost sklada finančnega premoženja za zavarovanje po odbitku pade pod skupni znesek, ki ga je treba kriti.

(2) V sistemu s skladom finančnega premoženja pojem zgornje meje za poziv h kritju ni relevanten, saj si bo nasprotna stranka nenehno prizadevala za ohranjanje presežnega zneska danega zavarovanja, da bi čim bolj zmanjšala število operativnih transakcij.“

19.4.2023

Uradni list Evropske unije

L 104/40

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2023/832

z dne 16. decembra 2022

o spremembi Smernice (EU) 2016/65 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (ECB/2022/49)

Svet Evropske centralne banke je –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno s kriteriji za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1).

(2)

Za vse primerno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema se uporabljajo posamezni ukrepi za obvladovanje tveganj, da se Eurosistem zaščiti pred finančnimi izgubami v primeru izvršitve zavarovanja zaradi neplačila nasprotne stranke. Eurosistemov okvir za obvladovanje tveganj se redno preverja, da se zagotovi ustrezna zaščita. Na podlagi tega rednega preverjanja je Svet ECB 15. julija 2022 odločil, da uvede nekatere spremembe okvira za obvladovanje tveganj.

(3)

Svet ECB je odločil, da nadaljuje postopno odpravljanje začasnega znižanja odbitkov pri vrednotenju, ki je bilo določeno v okviru začasnih ukrepov za znižanje zahtev glede zavarovanja, ki jih je Eurosistem sprejel kot odziv na izjemne gospodarske in finančne okoliščine, povezane s širitvijo koronavirusne bolezni (COVID-19). To je druga faza postopne odprave znižanja odbitkov pri vrednotenju, o kateri je Svet ECB odločil 23. marca 2022, in z njo se bo ta postopna odprava zaključila.

(4)

Ker je profil tveganosti drugih zakonsko urejenih kritih obveznic in multi cédulas podoben profilu tveganosti „jumbo“ kritih obveznic, je Svet ECB tudi odločil, da bi moralo zanje veljati enako vrednotenje z odbitki, zato bi bilo treba vse zakonsko urejene krite obveznice in multi cédulas uvrstiti v kategorijo odbitkov II, sklicevanje na „jumbo“ krite obveznice pa bi bilo treba odstraniti iz Smernice Evropske centralne banke (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) (2).

(5)

Poleg tega je Svet ECB odločil, da dolžniške instrumente, ki jih izda Evropska unija, prerazvrsti iz kategorije odbitkov II v kategorijo odbitkov I, ker so primerljivi z dolžniškimi instrumenti v slednji kategoriji z vidika določanja cene ter tržnega in likvidnostnega tveganja, če se nadzoruje vpliv bonitetne ocene ali preostale zapadlosti instrumenta. To je skladno z načeli obvladovanja tveganj, kot so zaščita, doslednost, enostavnost in preglednost, na katerih temelji zasnova okvira Eurosistema za zavarovanje, vključno z odbitki pri vrednotenju.

(6)

Da bi omogočili bolj razčlenjeno in prilagojeno obravnavo tveganj, povezanih z instrumenti z dolgo zapadlostjo, ter s tem izboljšali kritje tveganj s seznamom odbitkov, je bilo odločeno, da se kategorija instrumentov z najdaljšo preostalo zapadlostjo (tj. več kot deset let ([10, ∞)) razdeli na tri nove kategorije, in sicer od deset do petnajst let ([10, 15)), od petnajst do trideset let ([15, 30)) in trideset let ali več ([30, ∞)). Ta odločitev je skupaj z odločitvijo za uporabo zmanjšanja teoretične vrednosti, odvisnega od zapadlosti, namenjena tudi za izboljšanje razčlenjenosti kritja tveganj pri navedenem teoretičnem vrednotenju, kar je zlasti pomembno za instrumente z daljšo zapadlostjo.

(7)

Zaradi zgoraj navedene razdelitve kategorije dolžniških instrumentov z dolgo zapadlostjo na tri ločene kategorije je bilo treba tudi podrobneje določiti in prilagoditi opredelitev preostale zapadlosti za krite obveznice v lastni uporabi ter pri tem razlikovati med tistimi s strukturo z možnostjo podaljšanja zapadlosti (soft bullet) in tistimi s strukturo s pogojno možnostjo izplačila imetnikom kritih obveznic iz kritnega premoženja (conditional pass-through), da bi se izognili neupravičenemu povečanju (tj. brez utemeljitve z vidika tveganja) odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za slednje.

(8)

Poleg tega je Svet ECB odločil, da v stalnem in začasnem okviru za zavarovanje sedanje pavšalno 5-odstotno zmanjšanje teoretične vrednosti, ki se uporablja za tržno finančno premoženje v skladu s členom 134 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), nadomesti s seznamom postopnega zmanjševanja vrednosti glede na zapadlost, in sicer za vse tržno finančno premoženje, ki se teoretično vrednoti, razen tistega, ki spada v kategorijo odbitkov I. Razlog za to je, da se zavarovanje Eurosistema bolj razčlenjeno zaščiti pred modelskimi tveganji, ki izhajajo iz teoretičnega vrednotenja tržnega finančnega premoženja.

(9)

Da bi ustrezno upoštevali tveganja tržnega finančnega premoženja z variabilnimi kuponi in izboljšali zaščito Eurosistema pred tveganji, je bilo odločeno, da se izenači razvrstitev odbitkov za tržno finančno premoženje s fiksnim kuponom in tržno finančno premoženje z variabilnim kuponom, saj se pri njiju kaže primerljiva raven skupnega tveganja.

(10)	Zato je treba Smernico (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) se spremeni:

(1)

v členu 2 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:

„(a)	dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države, dolžniški instrumenti, ki jih izda Evropska unija, dolžniški certifikati ECB in dolžniški certifikati, ki jih izdajo NCB pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici, katere valuta je euro, se uvrstijo v kategorijo odbitkov I;

(b)

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo

(i)	enote lokalne in regionalne ravni države,

(ii)	subjekti, ki so kreditne institucije ali nekreditne institucije in jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in

(iii)

multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije razen Evropske unije, ter zakonodajne krite obveznice in multi cédulas se uvrstijo v kategorijo odbitkov II;

(c)

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo

(i)	nefinančne družbe,

(ii)	družbe v sektorju država in

(iii)

agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uvrstijo v kategorijo odbitkov III;“;

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje

1. Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov I do IV, se določijo na podlagi:

(a)	uvrstitve posameznega finančnega premoženja v stopnjo kreditne kvalitete 1, 2 ali 3;

(b)	preostale zapadlosti finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavku 2;

(c)	strukture kupona finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavku 2.

2. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov I do IV, se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki je odvisen od preostale zapadlosti in strukture kupona finančnega premoženja (fiksen kupon/variabilen kupon ali brezkuponski instrument), kakor se določi na podlagi tabele 2 v Prilogi k tej smernici. Ustrezna zapadlost za določitev odbitka pri vrednotenju, ki se uporabi, je enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja, ne glede na vrsto strukture kupona.

2a. Določitev preostale zapadlosti za krite obveznice v lastni uporabi je odvisna od tega, ali imajo te krite obveznice v lastni uporabi strukturo z možnostjo podaljšanja zapadlosti (soft bullet) ali strukturo s pogojno možnostjo izplačila imetnikom kritih obveznic iz kritnega premoženja (conditional pass-through), in sicer:

(a)	v primeru kritih obveznic v lastni uporabi s strukturo soft bullet se preostala zapadlost opredeli kot najdaljši čas, do katerega se lahko podaljša zapadlost, kakor izhaja iz pogojev za posamezno krito obveznico;

(b)	v primeru kritih obveznic v lastni uporabi s strukturo conditional pass-through preostala zapadlost ustreza kategoriji [10,15) let.

V tem odstavku 2a ‚lastna uporaba‘ pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).

3. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorijo odbitkov V, se odbitki pri vrednotenju ne glede na strukturo kupona določijo na podlagi tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 4 in 5. Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje v kategoriji V, so določeni v tabeli 2a v Prilogi k tej smernici.

4. Tehtano povprečno trajanje nadrejene tranše listinjenega vrednostnega papirja se izračuna kot pričakovani tehtani povprečni preostali čas do odplačila za to tranšo. Za zadržane mobilizirane listinjene vrednostne papirje se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja predpostavlja, da izdajatelj ne bo izkoristil nakupne opcije.

5. V odstavku 4 ‚zadržani mobilizirani listinjeni vrednostni papirji‘ pomenijo listinjene vrednostne papirje, ki jih nasprotna stranka, ki je originator listinjenega vrednostnega papirja, ali subjekti, ki so v tesni povezavi z originatorjem, uporabijo v odstotku, višjem od 75 % neodplačanega nominalnega zneska. Te tesne povezave se določijo v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).“

;

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Dodatni odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja

Za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja se poleg odbitkov pri vrednotenju, določenih v členu 3 te smernice, uporabljajo naslednji dodatni odbitki pri vrednotenju:

(a)

za vse tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov II, III, IV in V, ki se teoretično vrednoti v skladu s pravili iz člena 134 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti. Zmanjšanje vrednosti, tudi za krite obveznice v lastni uporabi, je odvisno od pričakovane preostale zapadlosti ali, v primeru kategorije odbitkov V, tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja in se izvede po stopnjah iz tabele 4 v Prilogi k tej smernici. Za potrebe izračuna zmanjšanja vrednosti za krite obveznice v lastni uporabi je pričakovana preostala zapadlost enaka prvotno načrtovanemu datumu zapadlosti, razen če se sproži podaljšanje zapadlosti in dokler se ne sproži podaljšanje zapadlosti;

(b)

za krite obveznice v lastni uporabi se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v višini (i) 8 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnji kreditne kvalitete 1 in 2, ter (ii) 12 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnjo kreditne kvalitete 3. V tem odstavku ima ‚lastna uporaba‘ enak pomen kot ‚lastna uporaba‘, kakor je opredeljena v členu 3(2a);

(c)

če dodatnega odbitka pri vrednotenju iz odstavka (b) ni mogoče uporabiti v zvezi s sistemom za upravljanje zavarovanja NCB, tripartitnim agentom ali TARGET za avtokolateralizacijo, se v teh sistemih ali na platformi dodatni odbitek pri vrednotenju uporabi za vrednost celotne izdaje kritih obveznic, ki so lahko v lastni uporabi.“

;

(4)	v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 31,5 %.“ ;

(5)	Priloga se nadomesti s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na NCB.

V Frankfurtu na Majni, 16. decembra 2022

Za Svet ECB

predsednica ECB

Christine LAGARDE

(2) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) ( UL L 14, 21.1.2016, str. 30).

PRILOGA

Priloga k Smernici (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

Tabela 1

Kategorije odbitkov za primerno tržno finančno premoženje na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja

Kategorija I

Kategorija II

Kategorija III

Kategorija IV

Kategorija V

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države

Dolžniški instrumenti, ki jih izda Evropska unija

Dolžniški certifikati ECB

Dolžniški certifikati, ki jih izdajo nacionalne centralne banke (NCB) pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote lokalne in regionalne ravni države

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo subjekti (kreditne institucije ali nekreditne institucije), ki jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije razen Evropske unije

Zakonsko urejene krite obveznice

Multi cédulas

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe, družbe v sektorju država ter agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

Nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in agencije, ki so kreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

Nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo finančne družbe razen kreditnih institucij

Listinjeni vrednostni papirji

Tabela 2

Stopnje odbitkov pri vrednotenju ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategorijah odbitkov I do IV

(v %)
		Kategorije odbitkov
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) ((*))	Kategorija I		Kategorija II		Kategorija III		Kategorija IV
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) ((*))	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument
Stopnji 1 in 2	[0 , 1 )	0,5	0,5	1,0	1,0	1,0	1,0	7,5	7,5
	[1 ,3 )	1,0	2,0	1,5	2,5	2,0	3,0	10,0	11,5
	[3 ,5 )	1,5	2,5	2,5	3,5	3,0	4,5	12,0	13,0
	[5 ,7 )	2,0	3,0	3,5	4,5	4,5	6,0	14,0	15,0
	[7 ,10 )	3,0	4,0	4,5	6,5	6,0	8,0	16,0	17,5
	[10 ,15 )	4,0	5,0	6,5	8,5	7,5	10,0	18,0	22,5
	[15 ,30 )	5,0	6,0	8,0	11,5	9,0	13,0	21,0	25,0
	[30 , ∞)	6,0	9,0	10,0	13,0	11,0	16,0	24,0	31,5
		Kategorije odbitkov
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta)	Kategorija I		Kategorija II		Kategorija III		Kategorija IV
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta)	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument
Stopnja 3	[0 ,1 )	5,0	5,0	5,5	5,5	6,5	6,5	11,5	11,5
	[1 ,3 )	6,0	7,0	7,5	10,5	9,5	12,0	18,5	20,0
	[3 ,5 )	8,5	10,0	11,0	16,0	13,0	18,0	23,0	27,0
	[5 ,7 )	10,0	11,5	12,5	17,0	15,0	21,5	25,5	29,5
	[7 ,10 )	11,5	13,0	14,0	21,0	17,0	23,5	26,5	31,5
	[10 ,15 )	12,5	14,0	17,0	25,5	19,5	28,0	28,5	35,0
	[15 ,30 )	13,5	15,0	20,0	28,5	22,0	31,0	31,5	39,0
	[30 , ∞)	14,0	17,0	22,0	32,5	25,0	35,5	34,5	43,0

Tabela 2a

Stopnje odbitkov pri vrednotenju ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategoriji odbitkov V

(v %)
		Kategorija V
Kreditna kvaliteta	Tehtano povprečno trajanje ((*))	Odbitek pri vrednotenju
Stopnji 1 in 2	[0 ,1 )	4,0
	[1 ,3 )	5,0
	[3 ,5 )	7,0
	[5 ,7 )	9,0
	[7 ,10 )	12,0
	[10 ,15 )	18,0
	[15 ,30 )	20,0
	[30 , ∞)	22,0

Tabela 3

Stopnje odbitkov pri vrednotenju ki se uporabljajo za primerna bančna posojila

(v %)
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) ((*))	Plačilo obresti po fiksni obrestni meri	Plačilo obresti po variabilni obrestni meri
Stopnji 1 in 2	[0 ,1 )	8,0	8,0
	[1 ,3 )	11,5	8,0
	[3 ,5 )	15,0	8,0
	[5 ,7 )	20,0	11,5
	[7 ,10 )	26,0	15,0
	[10 ,15 )	33,0	20,0
	[15 ,30 )	38,0	26,0
	[30 , ∞)	40,0	33,0
Stopnja 3	[0 ,1 )	16,0	16,0
	[1 ,3 )	25,0	16,0
	[3 ,5 )	35,0	16,0
	[5 ,7 )	42,0	25,0
	[7 ,10 )	46,0	35,0
	[10 ,15 )	48,0	42,0
	[15 ,30 )	50,0	46,0
	[30 , ∞)	52,0	48,0

Tabela 4

Stopnje zmanjšanja vrednosti ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje v kategorijah odbitkov II do V, ki se teoretično vrednotijo

(v %)
Preostala zapadlost/tehtano povprečno trajanje (leta) ((*))	Zmanjšanje vrednosti:
[0 ,1 )	1,5
[1 ,3 )	2,5
[3 ,5 )	3,0
[5 ,7 )	3,5
[7 ,10 )	4,5
[10 ,15 )	6,0
[15 ,30 )	8,0
[30 , ∞)	13,0

“

((*)) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.

((*)) Tj. [0,1) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.

((*)) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.

((*)) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost/tehtano povprečno trajanje manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost/tehtano povprečno trajanje eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 104

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 19. april 2023

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/827 z dne 11. oktobra 2022 o določitvi regulativnih tehničnih standardov o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 glede predhodnega dovoljenja za zmanjšanje kapitala in zahtev v zvezi z instrumenti kvalificiranih obveznosti ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/828 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2020/2015 glede izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za morskega lista pri ulovu s plovili, krajšimi od 12 metrov, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže s širilkami, v zahodnih vodah, razdelek ICES 7e, za leto 2023	23
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2023/829 z dne 17. aprila 2023 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, ki bo brezplačno razdeljeno ali dano na voljo osebam, ki bežijo pred vojaško agresijo v Ukrajini, in osebam v stiski v Ukrajini (notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 2490)	25
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo št. 1/2021 Sveta za sodelovanje med EU in Azerbajdžanom z dne 22. decembra 2021 o podaljšanju prednostnih nalog partnerstva EU-Azerbajdžan za obdobje 2021–2024 [2023/830]	30
		SMERNICE
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2023/831 z dne 16. decembra 2022 o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2022/48)	32
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2023/832 z dne 16. decembra 2022 o spremembi Smernice (EU) 2016/65 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (ECB/2022/49)	40
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2023/833 z dne 16. decembra 2022 o spremembi Smernice ECB/2014/31 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (ECB/2022/50)	48

Kreditna kvaliteta	Tehtano povprečno trajanje (*1)	Odbitek pri vrednotenju
	[0,1)	7,0
Stopnja 3	[1,3)	10,0
	[3,5)	13,0
	[5,7)	15,0
	[7,10)	18,0
	[10,15)	27,0
	[15,30)	31,0
	[30, ∞)	33,0

Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*1)	Kategorija I
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*1)	fiksen ali variabilen kupon	brezkuponski instrument
Stopnja 4	[0,1)	8,0	8,0
	[1,3)	12,0	13,0
	[3,5)	14,0	15,0
	[5,7)	15,5	17,0
	[7,10)	16,5	18,0
	[10,15)	17,0	20,0
	[15,30)	19,0	22,0
	[30, ∞)	20,0	23,0
Stopnja 5	[0,1)	10,0	10,0
	[1,3)	14,0	15,0
	[3,5)	16,5	17,5
	[5,7)	18,0	19,5
	[7,10)	19,0	20,5
	[10,15)	20,0	23,0
	[15,30)	21,0	24,0
	[30, ∞)	23,0	26,0


	(1) Besedilo velja za EGP.