28.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 90/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/685

z dne 27. marca 2023

o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti člena 71(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 (2) je bila sprejeta v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa posebne ukrepe za obvladovanje afriške prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo države članice iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) na območjih z omejitvami I, II in III iz navedene priloge.

(3)

Območja z omejitvami I, II in III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 temeljijo na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/506 (3), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Nemčiji, Grčiji in Italiji. Od datuma sprejetja navedene izvedbene uredbe so se epidemiološke razmere v zvezi z navedeno boleznijo v nekaterih zadevnih državah članicah spremenile.

(4)

Vse spremembe območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 bi morale temeljiti na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo na območjih, ki jih je prizadela navedena bolezen, in splošnih epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v zadevni državi članici, ravni tveganja za nadaljnje širjenje navedene bolezni, znanstveno utemeljenih načelih in merilih za geografsko opredelitev območij zaradi afriške prašičje kuge ter smernicah Unije, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo, ki so javno dostopne na spletnem mestu Komisije (4). Take spremembe bi morale upoštevati tudi mednarodne standarde, kot je Kodeks za zdravje kopenskih živali (5) Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH), in utemeljitve za določitev območij, ki jih predložijo pristojni organi zadevnih držav članic.

(5)

Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2023/506 je prišlo do več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Italiji in na Poljskem, epidemiološke razmere pri gojenih in divjih prašičih na nekaterih območjih, navedenih kot območja z omejitvami I, II in III v Bolgariji, na Poljskem in Slovaškem, pa so se izboljšale zaradi ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih navedene države članice izvajajo v skladu z zakonodajo Unije.

(6)

Marca 2023 sta bila ugotovljena dva izbruha afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Podlaškem in Zahodnopomorjanskem vojvodstvu na Poljskem na območjih, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Navedena nova izbruha afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenita povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba navedeni območji na Poljskem, ki sta trenutno navedeni kot območji z omejitvami I v navedeni prilogi in sta ju prizadela navedena nedavna izbruha afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območji z omejitvami I navesti kot območji z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območij z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se upoštevata navedena nedavna izbruha.

(7)

Marca 2023 je bilo ugotovljenih tudi več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Pomorjanskem vojvodstvu na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahaja v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in je v neposredni bližini območja, ki je navedeno kot območje z omejitvami II in so ga prizadeli navedeni nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se upoštevajo navedeni nedavni izbruhi.

(8)

Poleg tega je bilo marca 2023 ugotovljenih več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v deželi Piemont v Italiji na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahaja v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Italiji, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in je v neposredni bližini območja, ki je navedeno kot območje z omejitvami II in so ga prizadeli navedeni nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se upoštevajo navedeni nedavni izbruhi.

(9)

Po navedenih nedavnih izbruhih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Italiji in na Poljskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji je bila določitev območij v navedenih državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena v skladu s členi 5, 6 in 7 Izvedbene uredbe (EU) 2021/605. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganja. Navedene spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605.

(10)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na območjih z omejitvami II iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo na Poljskem v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/687 (6), in zlasti tistih iz členov 64, 65 in 67 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa WOAH nekatera območja v Lubuškem, Mazovijskem in Svetokriškem vojvodstvu na Poljskem, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami I v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih in divjih prašičih na navedenih območjih z omejitvami II v zadnjih dvanajstih mesecih. Območja z omejitvami II bi bilo zdaj treba navesti kot območja z omejitvami I ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo.

(11)

Poleg tega bi bilo treba na podlagi informacij in utemeljitev pristojnega organa Poljske in ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na nekaterih območjih z omejitvami I in na območjih z omejitvami, na katere mejijo navedena območja z omejitvami I, iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo na Poljskem v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 64, 65 in 67 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa WOAH nekatera območja v Svetokriškem vojvodstvu na Poljskem, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj črtati iz navedene priloge zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih in divjih prašičih na navedenih območjih z omejitvami I in na območjih, na katere mejijo navedena območja z omejitvami I, v zadnjih dvanajstih mesecih.

(12)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območjih z omejitvami III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo na Slovaškem v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 22, 25 in 40 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa WOAH bi bilo treba nekatera območja v regijah Medzilaborce, Humenné, Stropkov, Michalovce in Sobrance na Slovaškem, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na navedenih območjih z omejitvami III v zadnjih treh mesecih, medtem ko je bolezen še vedno prisotna pri divjih prašičih. Območja z omejitvami III bi bilo zdaj treba navesti kot območja z omejitvami II ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo.

(13)

Nenazadnje bi bilo treba ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območjih z omejitvami III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo v Bolgariji v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 22, 25 in 40 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa WOAH nekatera območja v regijah Varna, Blagoevgrad, Pazardžik in Plovdid v Bolgariji, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na navedenih območjih z omejitvami III v zadnjih dvanajstih mesecih, medtem ko je bolezen še vedno prisotna pri divjih prašičih. Območja z omejitvami III bi bilo zdaj treba navesti kot območja z omejitvami II ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo.

(14)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Bolgariji, Italiji, na Poljskem in Slovaškem razmejiti dovolj velika nova območja z omejitvami ter jih navesti kot območja z omejitvami I in II, nekatera območja z omejitvami I na Poljskem pa bi bilo treba črtati iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ker so razmere v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji zelo dinamične, so se pri razmejitvi navedenih novih območij z omejitvami upoštevale epidemiološke razmere na okoliških območjih.

(15)	Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 iz te izvedbene uredbe začnejo veljati čim prej.

(16)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. marca 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 129, 15.4.2021, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/506 z dne 6. marca 2023 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 70, 8.3.2023, str. 7).

(4) Delovni dokument SANTE/7112/2015/Rev. 3 „Principles and criteria for geographically defining ASF regionalisation“ (Načela in merila za geografsko opredelitev regionalizacije afriške prašičje kuge); https://food.ec.europa.eu/animals/animal-diseases/diseases-and-control-measures/african-swine-fever_sl.

(5) Kodeks za zdravje kopenskih živali OIE, 29. izdaja, 2021. Zvezka I in II ISBN 978-92-95115-40-8; https://www.woah.org/en/what-we-do/standards/codes-and-manuals/terrestrial-code-online-access/.

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L 174, 3.6.2020, str. 64).

PRILOGA

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

OBMOČJA Z OMEJITVAMI

DEL I

1. Nemčija

Naslednja območja z omejitvami I v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Alt Zauche-Wußwerk,

Gemeinde Byhleguhre-Byhlen,

Gemeinde Märkische Heide, mit den Gemarkungen Alt Schadow, Neu Schadow, Pretschen, Plattkow, Wittmannsdorf, Schuhlen-Wiese, Bückchen, Kuschkow, Gröditsch, Groß Leuthen, Leibchel, Glietz, Groß Leine, Dollgen, Krugau, Dürrenhofe, Biebersdorf und Klein Leine,

Gemeinde Neu Zauche,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Groß Liebitz, Guhlen, Mochow und Siegadel,

Gemeinde Spreewaldheide,

Gemeinde Straupitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Müncheberg, Eggersdorf bei Müncheberg und Hoppegarten bei Müncheberg,

Gemeinde Bliesdorf mit den Gemarkungen Kunersdorf - westlich der B167 und Bliesdorf - westlich der B167

Gemeinde Märkische Höhe mit den Gemarkungen Reichenberg und Batzlow,

Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Haselberg, Frankenfelde, Schulzendorf, Lüdersdorf Biesdorf, Rathsdorf - westlich der B 167 und Wriezen - westlich der B167

Gemeinde Buckow (Märkische Schweiz),

Gemeinde Strausberg mit den Gemarkungen Hohenstein und Ruhlsdorf,

Gemeine Garzau-Garzin,

Gemeinde Waldsieversdorf,

Gemeinde Rehfelde mit der Gemarkung Werder,

Gemeinde Reichenow-Mögelin,

Gemeinde Prötzel mit den Gemarkungen Harnekop, Sternebeck und Prötzel östlich der B 168 und der L35,

Gemeinde Oberbarnim,

Gemeinde Bad Freienwalde mit der Gemarkung Sonnenburg,

Gemeinde Falkenberg mit den Gemarkungen Dannenberg, Falkenberg westlich der L 35, Gersdorf und Kruge,

Gemeinde Höhenland mit den Gemarkungen Steinbeck, Wollenberg und Wölsickendorf,

Landkreis Barnim:

Gemeinde Joachimsthal östlich der L220 (Eberswalder Straße), östlich der L23 (Töpferstraße und Templiner Straße), östlich der L239 (Glambecker Straße) und Schorfheide (JO) östlich der L238,

Gemeinde Friedrichswalde mit der Gemarkung Glambeck östlich der L 239,

Gemeinde Althüttendorf,

Gemeinde Ziethen mit den Gemarkungen Groß Ziethen und Klein Ziethen westlich der B198,

Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Golzow, Senftenhütte, Buchholz, Schorfheide (Ch), Chorin westlich der L200 und Sandkrug nördlich der L200,

Gemeinde Britz,

Gemeinde Schorfheide mit den Gemarkungen Altenhof, Werbellin, Lichterfelde und Finowfurt,

Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit der Gemarkungen Finow und Spechthausen und der Gemarkung Eberswalde südlich der B167 und westlich der L200,

Gemeinde Breydin,

Gemeinde Melchow,

Gemeinde Sydower Fließ mit der Gemarkung Grüntal nördlich der K6006 (Landstraße nach Tuchen), östlich der Schönholzer Straße und östlich Am Postweg,

Hohenfinow südlich der B167,

Landkreis Uckermark:

Gemeinde Passow mit den Gemarkungen Briest, Passow und Schönow,

Gemeinde Mark Landin mit den Gemarkungen Landin nördlich der B2, Grünow und Schönermark,

Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Frauenhagen, Mürow, Angermünde nördlich und nordwestlich der B2, Dobberzin nördlich der B2, Kerkow, Welsow, Bruchhagen, Greiffenberg, Günterberg, Biesenbrow, Görlsdorf, Wolletz und Altkünkendorf,

Gemeinde Zichow,

Gemeinde Casekow mit den Gemarkungen Blumberg, Wartin, Luckow-Petershagen und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow westlich der L272 und nördlich der L27,

Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Hohenselchow nördlich der L27,

Gemeinde Tantow,

Gemeinde Mescherin mit der Gemarkung Radekow, der Gemarkung Rosow südlich der K 7311 und der Gemarkung Neurochlitz westlich der B2,

Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Geesow westlich der B2 sowie den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf nördlich der L27 und der B2 bis zur Kastanienallee, dort links abbiegend dem Schülerweg folgend bis Höhe Bahnhof, von hier in östlicher Richtung den Salveybach kreuzend bis zum Tantower Weg, diesen in nördlicher Richtung bis zu Stettiner Straße, diese weiter folgend bis zur B2, dieser in nördlicher Richtung folgend,

Gemeinde Pinnow nördlich und westlich der B2,

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Storkow (Mark),

Gemeinde Spreenhagen mit den Gemarkungen Braunsdorf, Markgrafpieske, Lebbin und Spreenhagen,

Gemeinde Grünheide (Mark) mit den Gemarkungen Kagel, Kienbaum und Hangelsberg,

Gemeinde Fürstenwalde westlich der B 168 und nördlich der L 36,

Gemeinde Rauen,

Gemeinde Wendisch Rietz bis zur östlichen Uferzone des Scharmützelsees und von der südlichen Spitze des Scharmützelsees südlich der B246,

Gemeinde Reichenwalde,

Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Petersdorf und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow westlich der östlichen Uferzone des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze westlich der L35,

Gemeinde Tauche mit der Gemarkung Werder,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Jänickendorf, Schönfelde, Beerfelde, Gölsdorf, Buchholz, Tempelberg und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf westlich der L36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande nördlich der L36,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Turnow-Preilack mit der Gemarkung Turnow,

Gemeinde Drachhausen,

Gemeinde Schmogrow-Fehrow,

Gemeinde Drehnow,

Gemeinde Guhrow,

Gemeinde Werben,

Gemeinde Dissen-Striesow,

Gemeinde Briesen,

Gemeinde Kolkwitz mit den Gemarkungen Babow, Eichow und Milkersdorf,

Gemeinde Burg (Spreewald),

Landkreis Oberspreewald-Lausitz:

Gemeinde Lauchhammer,

Gemeinde Schwarzheide,

Gemeinde Schipkau,

Gemeinde Senftenberg mit den Gemarkungen Brieske, Niemtsch, Senftenberg und Reppist,

die Gemeinde Schwarzbach mit der Gemarkung Biehlen,

Gemeinde Großräschen mit den Gemarkungen Wormlage, Saalhausen, Barzig, Freienhufen, Großräschen,

Gemeinde Vetschau/Spreewald mit den Gemarkungen: Naundorf, Fleißdorf, Suschow, Stradow, Göritz, Koßwig, Vetschau, Repten, Tornitz, Missen und Orgosen,

Gemeinde Calau mit den Gemarkungen: Kalkwitz, Mlode, Saßleben, Reuden, Bolschwitz, Säritz, Calau, Kemmen, Werchow und Gollmitz,

Gemeinde Luckaitztal,

Gemeinde Bronkow,

Gemeinde Altdöbern mit der Gemarkung Altdöbern westlich der Bahnlinie,

Gemeinde Tettau,

Landkreis Elbe-Elster:

Gemeinde Großthiemig,

Gemeinde Hirschfeld,

Gemeinde Gröden,

Gemeinde Schraden,

Gemeinde Merzdorf,

Gemeinde Röderland mit der Gemarkung Wainsdorf, Prösen, Stolzenhain a.d. Röder,

Gemeinde Plessa mit der Gemarkung Plessa,

Landkreis Prignitz:

Gemeinde Groß Pankow mit den Gemarkungen Baek, Tangendorf, Tacken, Hohenvier, Strigleben, Steinberg und Gulow,

Gemeinde Perleberg mit der Gemarkung Schönfeld,

Gemeinde Karstädt mit den Gemarkungen Postlin, Strehlen, Blüthen, Klockow, Premslin, Glövzin, Waterloo, Karstädt, Dargardt, Garlin und die Gemarkungen Groß Warnow, Klein Warnow, Reckenzin, Streesow und Dallmin westlich der Bahnstrecke Berlin/Spandau-Hamburg/Altona,

Gemeinde Gülitz-Reetz,

Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Lockstädt, Mansfeld und Laaske,

Gemeinde Triglitz,

Gemeinde Marienfließ mit der Gemarkung Frehne,

Gemeinde Kümmernitztal mit der Gemarkungen Buckow, Preddöhl und Grabow,

Gemeinde Gerdshagen mit der Gemarkung Gerdshagen,

Gemeinde Meyenburg,

Gemeinde Pritzwalk mit der Gemarkung Steffenshagen,

Bundesland Sachsen:

Stadt Dresden:

Stadtgebiet, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Landkreis Meißen:

Gemeinde Diera-Zehren, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Glaubitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Hirschstein,

Gemeinde Käbschütztal,

Gemeinde Klipphausen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Niederau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Nünchritz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Röderaue, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Gröditz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Lommatzsch,

Gemeinde Stadt Meißen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Nossen,

Gemeinde Stadt Riesa,

Gemeinde Stadt Strehla,

Gemeinde Stauchitz,

Gemeinde Wülknitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Zeithain,

Landkreis Mittelsachsen:

Gemeinde Großweitzschen mit den Ortsteilen Döschütz, Gadewitz, Niederranschütz, Redemitz,

Gemeinde Ostrau mit den Ortsteilen Auerschütz, Beutig, Binnewitz, Clanzschwitz, Delmschütz, Döhlen, Jahna, Kattnitz, Kiebitz, Merschütz, Münchhof, Niederlützschera, Noschkowitz, Oberlützschera, Obersteina, Ostrau, Pulsitz, Rittmitz, Schlagwitz, Schmorren, Schrebitz, Sömnitz, Trebanitz, Zschochau,

Gemeinde Reinsberg,

Gemeinde Stadt Döbeln mit den Ortsteilen Beicha, Bormitz, Choren, Döbeln, Dreißig, Geleitshäuser, Gertitzsch, Gödelitz, Großsteinbach, Juchhöh, Kleinmockritz, Leschen, Lüttewitz, Maltitz, Markritz, Meila, Mochau, Nelkanitz, Oberranschütz, Petersberg, Präbschütz, Prüfern, Schallhausen, Schweimnitz, Simselwitz, Theeschütz, Zschackwitz, Zschäschütz,

Gemeinde Stadt Großschirma mit den Ortsteilen Obergruna, Siebenlehn,

Gemeinde Stadt Roßwein mit den Ortsteilen Gleisberg, Haßlau, Klinge, Naußlitz, Neuseifersdorf, Niederforst, Ossig, Roßwein, Seifersdorf, Wettersdorf, Wetterwitz,

Gemeinde Striegistal mit den Ortsteilen Gersdorf, Kummersheim, Marbach,

Gemeinde Zschaitz-Ottewig,

Landkreis Nordsachsen:

Gemeinde Arzberg mit den Ortsteilen Stehla, Tauschwitz,

Gemeinde Cavertitz mit den Ortsteilen Außig, Cavertitz, Klingenhain, Schirmenitz, Treptitz,

Gemeinde Liebschützberg mit den Ortsteilen Borna, Bornitz, Clanzschwitz, Ganzig, Kleinragewitz, Laas, Leckwitz, Liebschütz, Sahlassan, Schönnewitz, Terpitz östlich der Querung am Käferberg, Wadewitz, Zaußwitz,

Gemeinde Naundorf mit den Ortsteilen Casabra, Gastewitz, Haage, Hof, Hohenwussen, Kreina, Nasenberg, Raitzen, Reppen, Salbitz, Stennschütz, Zeicha,

Gemeinde Stadt Belgern-Schildau mit den Ortsteilen Ammelgoßwitz, Dröschkau, Liebersee östlich der B182, Oelzschau, Seydewitz, Staritz, Wohlau,

Gemeinde Stadt Mügeln mit den Ortsteilen Mahris, Schweta südlich der K8908, Zschannewitz,

Gemeinde Stadt Oschatz mit den Ortsteilen Lonnewitz östlich des Sandbaches und nördlich der B6, Oschatz östlich des Schmorkauer Wegs und nördlich der S28, Rechau, Schmorkau, Zöschau,

Landkreis Sächsische Schweiz-Osterzgebirge:

Gemeinde Bannewitz,

Gemeinde Dürrröhrsdorf-Dittersbach,

Gemeinde Kreischa,

Gemeinde Lohmen,

Gemeinde Müglitztal,

Gemeinde Stadt Dohna,

Gemeinde Stadt Freital,

Gemeinde Stadt Heidenau,

Gemeinde Stadt Hohnstein,

Gemeinde Stadt Neustadt i. Sa.,

Gemeinde Stadt Pirna,

Gemeinde Stadt Rabenau mit den Ortsteilen Lübau, Obernaundorf, Oelsa, Rabenau und Spechtritz,

Gemeinde Stadt Stolpen,

Gemeinde Stadt Tharandt mit den Ortsteilen Fördergersdorf, Großopitz, Kurort Hartha, Pohrsdorf und Spechtshausen,

Gemeinde Stadt Wilsdruff, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

Landkreis Vorpommern Greifswald

Gemeinde Penkun,

Gemeinde Nadrensee,

Gemeinde Krackow,

Gemeinde Glasow,

Gemeinde Grambow,

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

Gemeinde Barkhagen mit den Ortsteilen und Ortslagen: Altenlinden, Kolonie Lalchow, Plauerhagen, Zarchlin, Barkow-Ausbau, Barkow,

Gemeinde Blievenstorf mit dem Ortsteil: Blievenstorf,

Gemeinde Brenz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neu Brenz, Alt Brenz,

Gemeinde Domsühl mit den Ortsteilen und Ortslagen: Severin, Bergrade Hof, Bergrade Dorf, Zieslübbe, Alt Dammerow, Schlieven, Domsühl, Domsühl-Ausbau, Neu Schlieven,

Gemeinde Gallin-Kuppentin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Kuppentin, Kuppentin-Ausbau, Daschow, Zahren, Gallin, Penzlin,

Gemeinde Ganzlin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dresenow, Dresenower Mühle, Twietfort, Ganzlin, Tönchow, Wendisch Priborn, Liebhof, Gnevsdorf,

Gemeinde Granzin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Lindenbeck, Greven, Beckendorf, Bahlenrade, Granzin,

Gemeinde Grabow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Fresenbrügge, Grabow, Griemoor, Heidehof, Kaltehof, Winkelmoor,

Gemeinde Groß Laasch mit den Ortsteilen und Ortslagen: Groß Laasch,

Gemeinde Kremmin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Beckentin, Kremmin,

Gemeinde Kritzow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Schlemmin, Kritzow,

Gemeinde Lewitzrand mit dem Ortsteil und Ortslage: Matzlow-Garwitz (teilweise),

Gemeinde Lübz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Bobzin, Broock, Broock Ausbau, Hof Gischow, Lübz, Lutheran, Lutheran Ausbau, Riederfelde, Ruthen, Wessentin, Wessentin Ausbau,

Gemeinde Neustadt-Glewe mit den Ortsteilen und Ortslagen: Hohes Feld, Kiez, Klein Laasch, Liebs Siedlung, Neustadt-Glewe, Tuckhude, Wabel,

Gemeinde Obere Warnow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Grebbin und Wozinkel, Gemarkung Kossebade teilweise, Gemarkung Herzberg mit dem Waldgebiet Bahlenholz bis an die östliche Gemeindegrenze, Gemarkung Woeten unmittelbar östlich und westlich der L16,

Gemeinde Parchim mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dargelütz, Neuhof, Kiekindemark, Neu Klockow, Möderitz, Malchow, Damm, Parchim, Voigtsdorf, Neu Matzlow,

Gemeinde Passow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Unterbrüz, Brüz, Welzin, Neu Brüz, Weisin, Charlottenhof, Passow,

Gemeinde Plau am See mit den Ortsteilen und Ortslagen: Reppentin, Gaarz, Silbermühle, Appelburg, Seelust, Plau-Am See, Plötzenhöhe, Klebe, Lalchow, Quetzin, Heidekrug,

Gemeinde Rom mit den Ortsteilen und Ortslagen: Lancken, Stralendorf, Rom, Darze, Paarsch,

Gemeinde Spornitz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dütschow, Primark, Steinbeck, Spornitz,

Gemeinde Werder mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neu Benthen, Benthen, Tannenhof, Werder.

2. Estonija

Naslednja območja z omejitvami I v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

3. Latvija

Naslednja območja z omejitvami I v Latviji:

—	Dienvidkurzemes novada, Grobiņas pagasts, Nīcas pagasta daļa uz ziemeļiem no apdzīvotas vietas Bernāti, autoceļa V1232, A11, V1222, Bārtas upes, Otaņķu pagasts, Grobiņas pilsēta,

—	Ropažu novada Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes.

4. Litva

Naslednja območja z omejitvami I v Litvi:

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Klaipėdos rajono savivaldybė: Agluonėnų, Dovilų, Gargždų, Priekulės, Vėžaičių, Kretingalės ir Dauparų-Kvietinių seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė išskyrus Šumskų ir Sasnavos seniūnijos,

—	Palangos miesto savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Pajevonio, Virbalio, Vištyčio seniūnijos.

5. Madžarska

Naslednja območja z omejitvami I na Madžarskem:

—

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

—	Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950,

—	406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Győr-Moson-Sopron megye 100550, 100650, 100950, 101050, 101350, 101450, 101550, 101560 és 102150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251650, 251750, 251850, 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050, 575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

6. Poljska

Naslednja območja z omejitvami I na Poljskem:

w województwie kujawsko - pomorskim:

powiat rypiński,

powiat brodnicki,

powiat grudziądzki,

powiat miejski Grudziądz,

powiat wąbrzeski,

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Rozogi w powiecie szczycieńskim,

w województwie podlaskim:

gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

powiat łomżyński,

gminy Turośl, Mały Płock w powiecie kolneńskim,

powiat zambrowski,

powiat miejski Łomża,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Bulkowo, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno, Staroźreby i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat ciechanowski,

gminy Baboszewo, Dzierzążnia, Joniec, Nowe Miasto, Płońsk i miasto Płońsk, Raciąż i miasto Raciąż, Sochocin w powiecie płońskim,

powiat sierpecki,

gmina Bieżuń, Lutocin, Siemiątkowo i Żuromin w powiecie żuromińskim,

część powiatu ostrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Dzieżgowo, Lipowiec Kościelny, Mława, Radzanów, Strzegowo, Stupsk, Szreńsk, Szydłowo, Wiśniewo w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

powiat pułtuski,

część powiatu wyszkowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu węgrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu wołomińskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Mokobody i Suchożebry w powiecie siedleckim,

gminy Cegłów, Dębe Wielkie, Dobre, Halinów, Jakubów, Mińsk Mazowiecki z miastem Mińśk Mazowiecki, Kałuszyn, Mrozy, Stanisławów w powiecie mińskim,

gminy Bielany i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat gostyniński,

gminy Gózd, Iłża, Skaryszew w powicie radomskim,

gminy Ciepielów, Lipsko, Rzeczniów, Sienno w powiecie lipskim,

gminy Kazanów, Policzna, Tczów, Zwoleń w powiecie zwoleńskim,

w województwie podkarpackim:

część gminy Dębowiec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 993, część gminy Osiek Jasielski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 993, część gminy Nowy Żmigród położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 993 w powiecie jasielskim,

część powiatu ropczycko – sędziszowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Przemyśl, część gminy Orły położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 77, część gminy Żurawica na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 77 w powiecie przemyskim,

powiat miejski Przemyśl,

gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy Zarzecze położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Mleczka w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski, część gminy Świlcza położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 94 i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gmina Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

część powiatu dębickiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Chorkówka, Dukla, Jaśliska w powiecie krośnieńskim,

gmina Komańcza w powiecie sanockim,

gmina Cisna w powiecie leskim,

gminy Lutowiska, Czarna, Ustrzyki Dolne w powiecie bieszczadzkim,

w województwie świętokrzyskim:

powiat buski,

powiat skarżyski,

część powiatu opatowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu sandomierskiego niewymieniona w części II załącznika I,

powiat staszowski,

gminy Mirzec, Brody, część gminy Wąchock położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 w powiecie starachowckim,

powiat ostrowiecki,

gminy Gowarczów, Końskie, Stąporków w powiecie koneckim,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka w powiecie rawskim,

gminy Bolimów, Głuchów, Godzianów, Lipce Reymontowskie, Maków, Nowy Kawęczyn, Skierniewice, Słupia w powiecie skierniewickim,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

gminy Czerniewice, Inowłódz, Lubochnia, Rzeczyca, Tomaszów Mazowiecki z miastem Tomaszów Mazowiecki, Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Malbork z miastem Malbork, część gminy Nowy Staw położna na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 w powiecie malborskim,

gminy Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

gminy Cedry Wielkie, Suchy Dąb, Pszczółki, miasto Pruszcz Gdański, część gminy wiejskiej Pruszcz Gdański położona na wschód od lini wyznaczonej przez drogę A1 w powieciegdańskim,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

część powiatu kwidzyńskiego niewymieniona w części II załącznika I,

w województwie lubuskim:

gmina Lubiszyn w powiecie gorzowskim,

powiat strzelecko – drezdenecki,

w województwie dolnośląskim:

gminy Międzybórz, Syców, Twardogóra, część gminy wiejskiej Oleśnica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8, część gminy Dobroszyce położona na wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od północnej do południowej granicy gminy w powiecie oleśnickim,

gminy Jordanów Śląski, Kobierzyce, Mietków, Sobótka, część gminy Żórawina położona na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4, część gminy Kąty Wrocławskie położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

część gminy Domaniów położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

gmina Wiązów w powiecie strzelińskim,

część powiatu średzkiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Pielgrzymka, miasto Złotoryja, część gminy wiejskiej Złotoryja położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy w miejscowości Nowa Wieś Złotoryjska do granicy miasta Złotoryja oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 382 biegnącą od granicy miasta Złotoryja do wschodniej granicy gminy w powiecie złotoryjskim,

gminy Janowice Wielkie, Mysłakowice, Stara Kamienica, Szklarska Poręba w powiecie karkonoskim,

część powiatu miejskiego Jelenia Góra położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 366,

gminy Bolków, Mściwojów, Paszowice, miasto Jawor, część gminy Męcinka położona na południe od drogi nr 363 w powiecie jaworskim,

gminy Dobromierz, Jaworzyna Śląska, Marcinowice, Strzegom, Żarów w powiecie świdnickim,

gminy Dzierżoniów, Pieszyce, miasto Bielawa, miasto Dzierżoniów w powiecie dzierżoniowskim,

gminy Głuszyca, Mieroszów w powiecie wałbrzyskim,

gmina Nowa Ruda i miasto Nowa Ruda w powiecie kłodzkim,

gminy Kamienna Góra, Marciszów i miasto Kamienna Góra w powiecie kamiennogórskim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Koźmin Wielkopolski, Rozdrażew, miasto Sulmierzyce, część gminy Krotoszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 15 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 36, nr 36 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 15 do skrzyżowana z drogą nr 444, nr 444 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 do południowej granicy gminy w powiecie krotoszyńskim,

gminy Brodnica, część gminy Dolsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 434 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 437, a nastęnie na wschód od drogi nr 437 biegnącej od skrzyżowania z drogąnr 434 do południowej granicy gminy, część gminy Śrem położóna na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 310 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Śrem, następnie na wschód od drogi nr 432 w miejscowości Śrem oraz na wschód od drogi nr 434 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 432 do południowej granicy gminy w powiecie śremskim,

gminy Borek Wielkopolski, Piaski, Pogorzela, w powiecie gostyńskim,

gmina Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gmina Czempiń w powiecie kościańskim,

gminy Kleszczewo, Kostrzyn, Kórnik, Pobiedziska, Mosina, miasto Puszczykowo w powiecie poznańskim,

gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

powiat czarnkowsko-trzcianecki,

część gminy Wronki położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wartę biegnącą od zachodniej granicy gminy do przecięcia z droga nr 182, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 182 oraz 184 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 182 do południowej granicy gminy w powiecie szamotulskim,

gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

gmina Dobrzyca w powiecie pleszewskim,

gminy Odolanów, Przygodzice, Raszków, Sośnie, część gminy wiejskiej Ostrów Wielkopolski położona na zachód od miasta Ostrów Wielkopolski w powiecie ostrowskim,

gmina Kobyla Góra w powiecie ostrzeszowskim,

gminy Baranów, Bralin, Perzów, Rychtal, Trzcinica, Łęka Opatowska w powiecie kępińskim,

w województwie opolskim:

gmina Byczyna, część gminy Kluczbork położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowana z drogą nr 45, a następnie od tego skrzyżowania na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 45 do skrzyżowania z ulicą Fabryczną w miejscowości Kluczbork i dalej na północ od linii wyznaczonej przez ulice Fabryczna -Dzierżonia – Strzelecka w miejscowości Kluczbork do wschodniej granicy gminy, część gminy Wołczyn położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 w powiecie kluczborskim,

gminy Praszka, Gorzów Śląski, Radłów, Olesno, Zębowice, część gminy Rudniki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 43 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 43 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 42 w powiecie oleskim,

gmina Grodków w powiecie brzeskim,

gminy Chrząstowice, Ozimek, Komprachcice, Niemodlin, Tułowice, część gminy Łubniany położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Świerkle – Masów, ulicę Leśną w miejscowości Masów oraz na południe od ulicy Kolanowskiej biegnącej do wschodniej granicy gminy, część gminy Turawa położona na południe od linii wyznaczonej przez ulice Powstańców Śląskich -Kolanowską -Opolską – Kotorską w miejscowości Węgry i dalej na południe od drogi łączącej miejscowości Węgry- Kotórz Mały – Turawa – Rzędów – Kadłub Turawski – Zakrzów Turawski biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie opolskim,

powiat miejski Opole,

w województwie zachodniopomorskim:

gminy Nowogródek Pomorski, Barlinek, część gminy Myślibórz położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 biegnącej od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 26, następnie na wschód od drogi nr 26 biegnącej od tego skrzyżowania do skrzyżowania z drogą nr 119 i dalej na wschód od drogi nr 119 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 26 do północnej granicy gminy, część gminy Dębno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na północ od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na północ od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gmina Stare Czarnowo w powiecie gryfińskim,

gminy Bielice, Lipiany, Przelewice, Pyrzyce w powiecie pyrzyckim,

gminy Bierzwnik, Krzęcin, Pełczyce w powiecie choszczeńskim,

część powiatu miejskiego Szczecin położona na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę Odra Zachodnia biegnącą od północnej granicy gminy do przecięcia z drogą nr 10, następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 10 biegnącą od przecięcia z linią wyznaczoną przez rzekę Odra Zachodnia do wschodniej granicy gminy,

gminy Dobra (Szczecińska), Police w powiecie polickim,

w województwie małopolskim:

gmina Biecz, Bobowa, Moszczenica, Lipinki, Łużna, Ropa, Gorlice, miasto Gorlice w powiecie gorlickim,

część powiatu nowosądeckiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Czorsztyn, Krościenko nad Dunajcem, Ochotnica Dolna w powiecie nowotarskim,

powiat miejski Nowy Sącz,

gminy Skrzyszów, Lisia Góra, Radłów, Wietrzychowice, Żabno, część gminy wiejskiej Tarnów położona na wschód od miasta Tarnów w powiecie tarnowskim,

powiat dąbrowski,

gminy Klucze, Bolesław, Bukowno w powiecie olkuskim,

w województwie śląskim:

gmina Sławków w powiecie będzińskim,

powiat miejski Jaworzno,

powiat miejski Mysłowice,

powiat miejski Katowice,

powiat miejski Siemianowice Śląskie,

powiat miejski Chorzów,

powiat miejski Piekary Śląskie,

powiat miejski Bytom,

gminy Kalety, Ożarowice, Świerklaniec, Miasteczko Śląskie, Radzionków w powiecie tarnogórskim,

gmina Woźniki w powiecie lublinieckim,

gminy Myszków i Koziegłowy w powiecie myszkowskim,

gminy Ogrodzieniec, Zawiercie, Włodowice w powiecie zawierciańskim.

7. Slovaška

Naslednja območja z omejitvami I na Slovaškem:

—	in the district of Nové Zámky, Sikenička, Pavlová, Bíňa, Kamenín, Kamenný Most, Malá nad Hronom, Belá, Ľubá, Šarkan, Gbelce, Bruty, Mužla, Obid, Štúrovo, Nána, Kamenica nad Hronom, Chľaba, Leľa, Bajtava, Salka, Malé Kosihy,

—	in the district of Veľký Krtíš, the municipalities of Ipeľské Predmostie, Veľká nad Ipľom, Hrušov, Kleňany, Sečianky,

—

in the district of Levice, the municipalities of Keť, Čata, Pohronský Ruskov, Hronovce, Želiezovce, Zalaba, Malé Ludince, Šalov, Sikenica, Pastovce, Bielovce, Ipeľský Sokolec, Lontov, Kubáňovo, Sazdice, Demandice, Dolné Semerovce, Vyškovce nad Ipľom, Preseľany nad Ipľom, Hrkovce, Tupá, Horné Semerovce, Hokovce, Slatina, Horné Turovce, Veľké Turovce, Šahy, Tešmak, Plášťovce, Ipeľské Uľany, Bátovce, Pečenice, Jabloňovce, Bohunice, Pukanec, Uhliská, Kalná nad Hronom, Nový Tekov, Malé Kozmálovce, Veľké Kozmálovce, Tlmače, Rybník, Hronské Kosihy, Čajkov, Nová Dedina, Devičany,

—	in the district of Krupina, the municipalities of Dudince, Terany, Hontianske Moravce, Sudince, Súdovce, Lišov,

—	the whole district of Ružomberok,

—	the whole district of Turčianske Teplice, except municipalities included in zone II,

—	in the district of Martin, municipalties of Blatnica, Folkušová, Necpaly, Belá-Dulice, Ďanová, Karlová, Laskár, Rakovo, Príbovce, Košťany nad Turcom, Socovce, Turčiansky Ďur, Kláštor pod Znievom, Slovany, Ležiachov, Benice,

—	in the district of Dolný Kubín, the municipalities of Kraľovany, Žaškov, Jasenová, Vyšný Kubín, Oravská Poruba, Leštiny, Osádka, Malatiná, Chlebnice, Krivá,

—	in the district of Tvrdošín, the municipalities of Oravský Biely Potok, Habovka, Zuberec,

—	in the district of Prievidza, the municipalities of Handlová, Cígeľ, Podhradie, Lehota pod Vtáčnikom, Kamenec pod Vtáčnikom, Bystričany, Čereňany, Oslany, Horná Ves, Radobica, Ráztočno,

—	in the district of Partizánske, the municipalities of Veľké Uherce, Pažiť, Kolačno, Veľký Klíž, Ješkova Ves, Klátová Nová Ves,

—	in the district of Topoľčany, the municipalities of Krnča, Prázdnovce, Solčany, Nitrianska Streda, Čeľadince, Kovarce, Súlovce,

—	in the district of Zlaté Moravce, the municipalities of Zlatno, Mankovce, Velčice, Kostoľany pod Tríbečom, Ladice, Sľažany, Neverice, Beladice, Choča, Vieska nad Žitavou, Slepčany, Červený Hrádok, Nevidzany, Malé Vozokany,

—	the whole district of Žiar nad Hronom, except municipalities included in zone II.

8. Italija

Naslednja območja z omejitvami I v Italiji:

Piedmont Region:

in the province of Alessandria, the municipalities of Casalnoceto, Oviglio, Viguzzolo, Bergamasco, Castellar Guidobono, Berzano Di Tortona, Cerreto Grue, Casasco, Carentino, Frascaro, Montegioco, Villaromagnano, Momperone, Merana, Monleale, Borgoratto Alessandrino, Montemarzino, Volpeglino, Gamalero, Volpedo, Pozzol Groppo, Sarezzano, Pontecurone, Castelnuovo Scrivia, Alluvione Piovera, Sale, Bassignana, Pecetto di Valenza, Rivarone, Montecastello, Valenza, San Salvatore Monferrato, Castelletto Monferrato, Quargnento, Solero, Pietra Marazzi,

in the province of Asti, the municipalities of Olmo Gentile, Nizza Monferrato, Incisa Scapaccino, Castel Boglione, Mombaruzzo, Maranzana, Rocchetta Palafea, Castelletto Molina, Castelnuovo Belbo, Quaranti, Fontanile, Calamandrana, Bruno, Bubbio, Cassinasco, Serole, Loazzolo, Cessole, Vesime, San Giorgio Scarampi, Canelli, San Marzano Oliveto,

in the province of Cuneo, the municipalities of Bergolo, Pezzolo Valle Uzzone, Cortemilia, Levice, Castelletto Uzzone, Perletto, Castino, Cossano Belbo, Rocchetta Belbo, Santo Stefano Belbo,

Liguria Region:

in the province of Genova, the Municipalities of Rovegno, Rapallo, Portofino, Cicagna, Avegno, Santa Margherita Ligure, Favale Di Malvaro, Recco, Camogli, Moconesi (excluded Santa Brilla exclave), Tribogna, Uscio, Fontanigorda, Lorsica (excluded Barbagelata exclave), Rezzoaglio,

in the province of Savona, the municipalities of Cairo Montenotte, Quiliano, Dego (ovest SP29), Altare, Piana Crixia, Albissola Marina, Savona,

Emilia-Romagna Region:

in the province of Piacenza, the municipalities of Cerignale, Ottone (est fiume Trebbia),

Lombardia Region:

in the province of Pavia, the municipalities of Rocca Susella, Montesegale, Menconico, Val Di Nizza, Bagnaria, Santa Margherita Di Staffora, Ponte Nizza, Brallo Di Pregola, Varzi, Godiasco, Cecima,

Lazio Region:

in the province of Rome,

North: the municipalities of Riano, Castelnuovo di Porto, Capena, Fiano Romano, Morlupo, Sacrofano, Magliano Romano, Formello, Campagnano di Roma, Anguillara,

West: the municipality of Fiumicino,

South: the municipality of Rome between the boundaries of the municipality of Fiumicino (West), the limits of Zone 3 (North), the Tiber river up to the intersection with the Grande Raccordo Anulare GRA Highway, the Grande Raccordo Anulare GRA Highway up to the intersection with A24 Highway, A24 Highway up to the intersection with Viale del Tecnopolo, viale del Tecnopolo up to the intersection with the boundaries of the municipality of Guidonia Montecelio,

East: the municipalities of Guidonia Montecelio, Montelibretti, Palombara Sabina, Monterotondo, Mentana, Sant’Angelo Romano, Fonte Nuova.

Sardinia Region

in South Sardinia Province the Municipalities of Ballao, Barumini, Escalaplano, Escolca Isola Amministrativa, Genuri, Gergei, Gesico, Guamaggiore, Las Plassas, Mandas, Orroli, Pauli Arbarei, Selegas, Setzu, Siddi, Siurgus Donigala, Suelli, Tuili, Turri, Ussaramanna, Villanovafranca, Villaputzu,

in Nuoro Province the Municipalities of Arzana Isola Amministrativa, Birori, Borore, Bortigali a ovest della Strada Statale 131, Dualchi, Gairo Isola Amministrativa, Galtelli, Irgoli, Jerzu Isola Amministrativa, Lanusei Isola Amministrativa, Loceri Isola Amministrativa, Loculi, Macomer at ovest della Strada Statale 131, Noragugume, Onifai, Orosei, Ortueri, Osini Isola Amministrativa, Perdasdefogu, Posada, Sindia Isola Amministrativa, Siniscola, Tertenia Isola Amministrativa,

in Oristano Province the Municipalities of Aidomaggiore, Albagiara, Ardauli, Assolo, Asuni, Baradili, Baressa, Bidonì, Boroneddu, Busachi, Ghilarza, Gonnosnò, Mogorella, Neoneli, Nureci, Ruinas, Samugheo, Sedilo, Senis, Sini, Soddi, Sorradile Isola Amministrativa, Tadasuni, Ulà Tirso, Usellus, Villa Sant'antonio,

in Sassari Province the Municipalities of Ardara, Berchidda, Bonnanaro, Bonorva a ovest della Strada Statale 131, Borutta, Cheremule, Cossoine, Giave, Loiri Porto San Paolo, Monti, Mores a nord della Strada Statale 128bis – Strada Provinciale 63, Olbia a sud della Strada Statale 127, Oschiri a nord della E 840, Ozieri a nord della Strada Provinciale 63 – Strada Provinciale 1 – Strada Statale 199, Semestene, Telti, Torralba, Tula.

9. Češka

Naslednja območja z omejitvami I na Češkem:

Liberecký kraj:

v okrese Liberec katastrální území obcí Hrádek nad Nisou, Oldřichov v Hájích, Grabštejn, Václavice u Hrádku nad Nisou, Horní Vítkov, Dolní Vítkov, Bílý Kostel nad Nisou, Dolní Chrastava, Horní Chrastava, Chrastava I, Nová Ves u Chrastavy, Mlýnice, Albrechtice u Frýdlantu, Kristiánov, Heřmanice u Frýdlantu, Dětřichov u Frýdlantu, Mníšek u Liberce, Oldřichov na Hranicích, Machnín, Svárov u Liberce, Desná I, Krásná Studánka, Stráž nad Nisou, Fojtka, Radčice u Krásné Studánky, Kateřinky u Liberce, Staré Pavlovice, Nové Pavlovice, Růžodol I, Františkov u Liberce, Liberec, Ruprechtice, Rudolfov, Horní Růžodol, Rochlice u Liberce, Starý Harcov, Vratislavice nad Nisou, Kunratice u Liberce, Proseč nad Nisou, Lukášov, Rýnovice, Jablonec nad Nisou, Jablonecké Paseky, Jindřichov nad Nisou, Mšeno nad Nisou, Lučany nad Nisou, Smržovka, Tanvald, Jiřetín pod Bukovou, Dolní Maxov, Antonínov, Horní Maxov, Karlov u Josefova Dolu, Loučná nad Nisou, Hraničná nad Nisou, Janov nad Nisou, Bedřichov u Jablonce nad Nisou, Josefův Důl u Jablonce nad Nisou, Albrechtice v Jizerských horách, Desná III, Polubný, Harrachov, Jizerka, Hejnice, Bílý Potok pod Smrkem.

10. Grčija

Naslednja območja z omejitvami I v Grčiji:

—

in the regional unit of Drama:

—	the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

—	the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

—	the municipal departments of Prosotsani, Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

—	the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

—

in the regional unit of Xanthi:

—	the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

—	the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

—	the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

—

in the regional unit of Rodopi:

—	the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

—	the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

—	the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

—	the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

—

in the regional unit of Evros:

—	the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

—	the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

—	the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

—

in the regional unit of Serres:

—

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Rodopoli, Gonimo, Megalochori, Sidirokastro, Vamvakophyto, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Chortero, Agkistro and part of the municipal departments of Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Ano Poroia, Kato Poroia, Kastanousi, Neo Petritsi, Akritochori, Vyroneia and Mandrakia (in Sintiki municipality),

—	the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

—	the municipal departments of Irakleia, Valterou, Koimiseos, Limnochoriou, Pontismenon and Chrisochorafon (in Irakleia municipality).

—

in the regional unit of Kilkis:

—	part of the municipal departments of Mouries, Agia Paraskevi, Stathmos Mourion and Myriophytou (in Kilkis municipality).

DEL II

1. Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami II v Bolgariji:

—	the whole region of Haskovo,

—	the whole region of Yambol,

—	the whole region of Stara Zagora,

—	the whole region of Pernik,

—	the whole region of Kyustendil,

—	the whole region of Plovdiv,

—	the whole region of Pazardzhik, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Smolyan,

—	the whole region of Dobrich,

—	the whole region of Sofia city,

—	the whole region of Sofia Province,

—	the whole region of Blagoevgrad,

—	the whole region of Razgrad,

—	the whole region of Kardzhali,

—	the whole region of Burgas,

—	the whole region of Varna,

—	the whole region of Silistra,

—	the whole region of Ruse,

—	the whole region of Veliko Tarnovo,

—	the whole region of Pleven,

—	the whole region of Targovishte,

—	the whole region of Shumen,

—	the whole region of Sliven,

—	the whole region of Vidin,

—	the whole region of Gabrovo,

—	the whole region of Lovech,

—	the whole region of Montana,

—	the whole region of Vratza.

2. Nemčija

Naslednja območja z omejitvami II v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Grunow-Dammendorf,

Gemeinde Mixdorf

Gemeinde Schlaubetal,

Gemeinde Neuzelle,

Gemeinde Neißemünde,

Gemeinde Lawitz,

Gemeinde Eisenhüttenstadt,

Gemeinde Vogelsang,

Gemeinde Ziltendorf,

Gemeinde Wiesenau,

Gemeinde Friedland,

Gemeinde Siehdichum,

Gemeinde Müllrose,

Gemeinde Briesen,

Gemeinde Jacobsdorf

Gemeinde Groß Lindow,

Gemeinde Brieskow-Finkenheerd,

Gemeinde Ragow-Merz,

Gemeinde Beeskow,

Gemeinde Rietz-Neuendorf,

Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Stremmen, Ranzig, Trebatsch, Sabrodt, Sawall, Mitweide, Lindenberg, Falkenberg (T), Görsdorf (B), Wulfersdorf, Giesensdorf, Briescht, Kossenblatt und Tauche,

Gemeinde Langewahl,

Gemeinde Berkenbrück,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Arensdorf und Demitz und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf östlich der L 36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande südlich der L36,

Gemeinde Fürstenwalde östlich der B 168 und südlich der L36,

Gemeinde Diensdorf-Radlow,

Gemeinde Wendisch Rietz östlich des Scharmützelsees und nördlich der B 246,

Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Neu Golm und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow östlich des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze östlich der L35,

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Jamlitz,

Gemeinde Lieberose,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Goyatz, Jessern, Lamsfeld, Ressen, Speichrow und Zaue,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Schenkendöbern,

Gemeinde Guben,

Gemeinde Jänschwalde,

Gemeinde Tauer,

Gemeinde Peitz,

Gemeinde Turnow-Preilack mit der Gemarkung Preilack,

Gemeinde Teichland,

Gemeinde Heinersbrück,

Gemeinde Forst,

Gemeinde Groß Schacksdorf-Simmersdorf,

Gemeinde Neiße-Malxetal,

Gemeinde Jämlitz-Klein Düben,

Gemeinde Tschernitz,

Gemeinde Döbern,

Gemeinde Felixsee,

Gemeinde Wiesengrund,

Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen Wolkenberg, Stradow, Jessen, Pulsberg und Perpe,

Gemeinde Welzow,

Gemeinde Neuhausen/Spree mit der Gemarkung Gablenz,

Gemeinde Drebkau mit den Gemarkungen Greifenhain und Kausche,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Bleyen-Genschmar,

Gemeinde Neuhardenberg

Gemeinde Golzow,

Gemeinde Küstriner Vorland,

Gemeinde Alt Tucheband,

Gemeinde Reitwein,

Gemeinde Podelzig,

Gemeinde Gusow-Platkow,

Gemeinde Seelow,

Gemeinde Vierlinden,

Gemeinde Lindendorf,

Gemeinde Fichtenhöhe,

Gemeinde Lietzen,

Gemeinde Falkenhagen (Mark),

Gemeinde Zeschdorf,

Gemeinde Treplin,

Gemeinde Lebus,

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Jahnsfelde, Trebnitz, Obersdorf, Münchehofe und Hermersdorf,

Gemeinde Märkische Höhe mit der Gemarkung Ringenwalde,

Gemeinde Bliesdorf mit der Gemarkung Metzdorf und Gemeinde Bliesdorf – östlich der B167 bis östlicher Teil, begrenzt aus Richtung Gemarkungsgrenze Neutrebbin südlich der Bahnlinie bis Straße „Sophienhof“ dieser westlich folgend bis „Ruesterchegraben“ weiter entlang Feldweg an den Windrädern Richtung „Herrnhof“, weiter entlang „Letschiner Hauptgraben“ nord-östlich bis Gemarkungsgrenze Alttrebbin und Kunersdorf – östlich der B167,

Gemeinde Bad Freienwalde mit den Gemarkungen Altglietzen, Altranft, Bad Freienwalde, Bralitz, Hohenwutzen, Schiffmühle, Hohensaaten und Neuenhagen,

Gemeinde Falkenberg mit der Gemarkung Falkenberg östlich der L35,

Gemeinde Oderaue,

Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Altwriezen, Jäckelsbruch, Neugaul, Beauregard, Eichwerder, Rathsdorf – östlich der B167 und Wriezen – östlich der B167,

Gemeinde Neulewin,

Gemeinde Neutrebbin,

Gemeinde Letschin,

Gemeinde Zechin,

Landkreis Barnim:

Gemeinde Lunow-Stolzenhagen,

Gemeinde Parsteinsee,

Gemeinde Oderberg,

Gemeinde Liepe,

Gemeinde Hohenfinow (nördlich der B167),

Gemeinde Niederfinow,

Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit den Gemarkungen Eberswalde nördlich der B167 und östlich der L200, Sommerfelde und Tornow nördlich der B167,

Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Brodowin, Chorin östlich der L200, Serwest, Neuehütte, Sandkrug östlich der L200,

Gemeinde Ziethen mit der Gemarkung Klein Ziethen östlich der Serwester Dorfstraße und östlich der B198,

Landkreis Uckermark:

Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Crussow, Stolpe, Gellmersdorf, Neukünkendorf, Bölkendorf, Herzsprung, Schmargendorf und den Gemarkungen Angermünde südlich und südöstlich der B2 und Dobberzin südlich der B2,

Gemeinde Schwedt mit den Gemarkungen Criewen, Zützen, Schwedt, Stendell, Kummerow, Kunow, Vierraden, Blumenhagen, Oderbruchwiesen, Enkelsee, Gatow, Hohenfelde, Schöneberg, Flemsdorf und der Gemarkung Felchow östlich der B2,

Gemeinde Pinnow südlich und östlich der B2,

Gemeinde Berkholz-Meyenburg,

Gemeinde Mark Landin mit der Gemarkung Landin südlich der B2,

Gemeinde Casekow mit der Gemarkung Woltersdorf und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow östlich der L272 und südlich der L27,

Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Groß Pinnow und der Gemarkung Hohenselchow südlich der L27,

Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Friedrichsthal und den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf südlich der L27 und der B2 bis Kastanienallee, dort links abbiegend dem Schülerweg folgend bis Höhe Bahnhof, von hier in östlicher Richtung den Salveybach kreuzend bis zum Tantower Weg, diesen in nördlicher Richtung bis zu Stettiner Straße, diese weiter folgend bis zur B2, dieser in nördlicher Richtung folgend,

Gemeinde Mescherin mit der Gemarkung Mescherin, der Gemarkung Neurochlitz östlich der B2 und der Gemarkung Rosow nördlich der K 7311,

Gemeinde Passow mit der Gemarkung Jamikow,

Kreisfreie Stadt Frankfurt (Oder),

Landkreis Prignitz:

Gemeinde Karstädt mit den Gemarkungen Neuhof und Kribbe und den Gemarkungen Groß Warnow, Klein Warnow, Reckenzin, Streesow und Dallmin östlich der Bahnstrecke Berlin/Spandau-Hamburg/Altona,

Gemeinde Berge,

Gemeinde Pirow mit den Gemarkungen Hülsebeck, Pirow, Bresch und Burow,

Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Sagast, Nettelbeck, Porep, Lütkendorf, Putlitz, Weitgendorf und Telschow,

Gemeinde Marienfließ mit den Gemarkungen Jännersdorf, Stepenitz und Krempendorf,

Landkreis Oberspreewald-Lausitz:

Gemeinde Vetschau mit den Gemarkungen Wüstenhain und Laasow,

Gemeinde Altdöbern mit den Gemarkungen Reddern, Ranzow, Pritzen, Altdöbern östlich der Bahnstrecke Altdöbern –Großräschen,

Gemeinde Großräschen mit den Gemarkungen Woschkow, Dörrwalde, Allmosen,

Gemeinde Neu-Seeland,

Gemeinde Neupetershain,

Gemeinde Senftenberg mit der Gemarkungen Peickwitz, Sedlitz, Kleinkoschen, Großkoschen und Hosena,

Gemeinde Hohenbocka,

Gemeinde Grünewald,

Gemeinde Hermsdorf,

Gemeinde Kroppen,

Gemeinde Ortrand,

Gemeinde Großkmehlen,

Gemeinde Lindenau,

Gemeinde Frauendorf,

Gemeinde Ruhland,

Gemeinde Guteborn,

Gemeinde Schwarzbach mit der Gemarkung Schwarzbach,

Bundesland Sachsen:

Landkreis Bautzen,

Stadt Dresden:

Stadtgebiet nördlich der BAB4 bis zum Verlauf westlich der Elbe, dann nördlich der B6,

Landkreis Görlitz,

Landkreis Meißen:

Gemeinde Diera-Zehren östlich der Elbe,

Gemeinde Ebersbach,

Gemeinde Glaubitz östlich des Grödel-Elsterwerdaer-Floßkanals,

Gemeinde Klipphausen östlich der S177,

Gemeinde Lampertswalde,

Gemeinde Moritzburg,

Gemeinde Niederau östlich der B101,

Gemeinde Nünchritz östlich der Elbe und südlich des Grödel-Elsterwerdaer-Floßkanals,

Gemeinde Priestewitz,

Gemeinde Röderaue östlich des Grödel-Elsterwerdaer-Floßkanals,

Gemeinde Schönfeld,

Gemeinde Stadt Coswig,

Gemeinde Stadt Gröditz östlich des Grödel-Elsterwerdaer-Floßkanals,

Gemeinde Stadt Großenhain,

Gemeinde Stadt Meißen östlich des Straßenverlaufs der S177 bis zur B6, dann B6 bis zur B101, ab der B101 Elbtalbrücke Richtung Norden östlich der Elbe,

Gemeinde Stadt Radebeul,

Gemeinde Stadt Radeburg,

Gemeinde Thiendorf,

Gemeinde Weinböhla,

Gemeinde Wülknitz östlich des Grödel-Elsterwerdaer-Floßkanals,

Landkreis Sächsische Schweiz-Osterzgebirge:

Gemeinde Stadt Wilsdruff nördlich der BAB4 zwischen den Abfahren Wilsdruff und Dreieck Dresden-West,

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

Gemeinde Balow mit dem Ortsteil: Balow,

Gemeinde Brunow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Bauerkuhl, Brunow (bei Ludwigslust), Klüß, Löcknitz (bei Parchim),

Gemeinde Dambeck mit dem Ortsteil und der Ortslage: Dambeck (bei Ludwigslust),

Gemeinde Ganzlin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Barackendorf, Hof Retzow, Klein Damerow, Retzow, Wangelin,

Gemeinde Gehlsbach mit den Ortsteilen und Ortslagen: Ausbau Darß, Darß, Hof Karbow, Karbow, Karbow-Ausbau, Quaßlin, Quaßlin Hof, Quaßliner Mühle, Vietlübbe, Wahlstorf

Gemeinde Groß Godems mit den Ortsteilen und Ortslagen: Groß Godems, Klein Godems,

Gemeinde Karrenzin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Herzfeld, Karrenzin, Karrenzin-Ausbau, Neu Herzfeld, Repzin, Wulfsahl,

Gemeinde Kreien mit den Ortsteilen und Ortslagen: Ausbau Kreien, Hof Kreien, Kolonie Kreien, Kreien, Wilsen,

Gemeinde Kritzow mit dem Ortsteil und der Ortslage: Benzin,

Gemeinde Lübz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Burow, Gischow, Meyerberg,

Gemeinde Möllenbeck mit den Ortsteilen und Ortslagen: Carlshof, Horst, Menzendorf, Möllenbeck,

Gemeinde Muchow mit dem Ortsteil und Ortslage: Muchow,

Gemeinde Parchim mit dem Ortsteil und Ortslage: Slate,

Gemeinde Prislich mit den Ortsteilen und Ortslagen: Marienhof, Neese, Prislich, Werle,

Gemeinde Rom mit dem Ortsteil und Ortslage: Klein Niendorf,

Gemeinde Ruhner Berge mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dorf Poltnitz, Drenkow, Griebow, Jarchow, Leppin, Malow, Malower Mühle, Marnitz, Mentin, Mooster, Poitendorf, Poltnitz, Suckow, Tessenow, Zachow,

Gemeinde Siggelkow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Groß Pankow, Klein Pankow, Neuburg, Redlin, Siggelkow,

Gemeinde Stolpe mit den Ortsteilen und Ortslagen: Barkow, Granzin, Stolpe Ausbau, Stolpe,

Gemeinde Ziegendorf mit den Ortsteilen und Ortslagen: Drefahl, Meierstorf, Neu Drefahl, Pampin, Platschow, Stresendorf, Ziegendorf,

Gemeinde Zierzow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Kolbow, Zierzow.

3. Estonija

Naslednja območja z omejitvami II v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4. Latvija

Naslednja območja z omejitvami II v Latviji:

—	Aizkraukles novads,

—	Alūksnes novads,

—	Augšdaugavas novads,

—	Ādažu novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Cēsu novads,

—

Dienvidkurzemes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Durbes, Dunalkas, Tadaiķu, Vecpils, Bārtas, Sakas, Bunkas, Priekules, Gramzdas, Kalētu, Virgas, Dunikas, Vaiņodes, Gaviezes, Rucavas, Vērgales, Medzes pagasts, Nīcas pagasta daļa uz dienvidiem no apdzīvotas vietas Bernāti, autoceļa V1232, A11, V1222, Bārtas upes, Embūtes pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa P116, P106, autoceļa no apdzīvotas vietas Dinsdurbe, Kalvenes pagasta daļa uz rietumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz dienvidiem no autoceļa A9, uz rietumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz rietumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296, Aizputes, Durbes, Pāvilostas, Priekules pilsēta,

—	Dobeles novads,

—	Gulbenes novads,

—	Jelgavas novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Krāslavas novads,

—	Kuldīgas novada Alsungas, Gudenieku, Kurmāles, Rendas, Kabiles, Vārmes, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Ēdoles, Īvandes, Rumbas, Padures pagasts, Laidu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1296, Kuldīgas pilsēta,

—	Ķekavas novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mārupes novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Preiļu novads,

—	Rēzeknes novads,

—	Ropažu novada Garkalnes, Ropažu pagasts, Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, Vangažu pilsēta,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novads,

—	Saulkrastu novads,

—	Siguldas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Talsu novads,

—	Tukuma novads,

—	Valkas novads,

—	Valmieras novads,

—	Varakļānu novads,

—	Ventspils novads,

—	Daugavpils valstspilsētas pašvaldība,

—	Jelgavas valstspilsētas pašvaldība,

—	Jūrmalas valstspilsētas pašvaldība,

—	Rēzeknes valstspilsētas pašvaldība.

5. Litva

Naslednja območja z omejitvami II v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Birštono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Juodaičių, Seredžiaus, Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—	Kauno rajono savivaldybė,

—	Kazlų rūdos savivaldybė: Kazlų Rūdos seniūnija, išskyrus vakarinė dalis iki kelio 2602 ir 183, Plutiškių seniūnija,

—	Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kražių, Liolių, Tytuvėnų, Tytuvėnų apylinkių, Pakražančio ir Vaiguvos seniūnijos,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Klaipėdos rajono savivaldybė: Judrėnų, Endriejavo ir Veiviržėnų seniūnijos,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Kretingos rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė,

—	Mažeikių rajono savivaldybė,

—	Molėtų rajono savivaldybė: Alantos, Balninkų, Čiulėnų, Inturkės, Joniškio, Luokesos, Mindūnų, Suginčių ir Videniškių seniūnijos,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė,

—	Plungės rajono savivaldybė,

—	Raseinių rajono savivaldybė,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybė,

—	Šakių rajono savivaldybė: Kriūkų, Lekėčių ir Lukšių seniūnijos,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė: Ginkūnų, Gruzdžių, Kairių, Kužių, Meškuičių, Raudėnų, Šakynos ir Šiaulių kaimiškosios seniūnijos,

—	Šilutės rajono savivaldybė,

—	Širvintų rajono savivaldybė: Čiobiškio, Gelvonų, Jauniūnų, Kernavės, Musninkų ir Širvintų seniūnijos,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė: Deltuvos, Lyduokių, Pabaisko, Pivonijos, Siesikų, Šešuolių, Taujėnų, Ukmergės miesto, Veprių, Vidiškių ir Žemaitkiemo seniūnijos,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė: Avižienių, Bezdonių, Buivydžių, Dūkštų, Juodšilių, Kalvelių, Lavoriškių, Maišiagalos, Marijampolio, Medininkų, Mickūnų, Nemenčinės, Nemenčinės miesto, Nemėžio, Pagirių, Riešės, Rudaminos, Rukainių, Sudervės, Sužionių, Šatrininkų ir Zujūnų seniūnijos,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

6. Madžarska

Naslednja območja z omejitvami II na Madžarskem:

—

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Borsod-Abaúj-Zemplén megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

—	Fejér megye 403150, 403160, 403250, 403260, 403350, 404250, 404550, 404560, 404570, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

—	Heves megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

—

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 751850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye: 250350, 250850, 250950, 251450, 251550, 251950, 252050, 252150, 252350, 252450, 252460, 252550, 252650, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350, 253450 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye valamennyi vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 570950, 571050, 571150, 571250, 571350, 571650, 571750, 571760, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250, 580050 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

7. Poljska

Naslednja območja z omejitvami II na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Stare Juchy, Prostki oraz gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

powiat elbląski,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

powiat piski,

powiat bartoszycki,

powiat olecki,

powiat giżycki,

powiat braniewski,

powiat kętrzyński,

powiat lidzbarski,

gminy Dźwierzuty Jedwabno, Pasym, Świętajno, Wielbark, Szczytno i miasto Szczytno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

powiat węgorzewski,

powiat olsztyński,

powiat miejski Olsztyn,

powiat nidzicki,

część powiatu ostródzkiego niewymieniona w części III załącznika I,

część powiatu nowomiejskiego niewymieniona w części III załącznika I,

część powiatu iławskiego niewymieniona w części III załącznika I,

część powiatu działdowskiego niewymieniona w części III załącznika I,

w województwie podlaskim:

powiat bielski,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

powiat siemiatycki,

powiat hajnowski,

gminy Ciechanowiec, Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty, Sokoły i część gminy Kulesze Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

powiat białostocki,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

gminy Grabowo, Stawiski, Kolno z miastem Kolno w powiecie kolneńskim,

w województwie mazowieckim:

gminy Domanice, Korczew, Kotuń, Mordy, Paprotnia, Przesmyki, Siedlce, Skórzec, Wiśniew, Wodynie, Zbuczyn w powiecie siedleckim,

powiat miejski Siedlce,

gminy Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń w powiecie sokołowskim,

powiat łosicki,

powiat sochaczewski,

gmina Przyłęk w powiecie zwoleńskim,

powiat kozienicki,

gminy Chotcza i Solec nad Wisłą w powiecie lipskim,

gminy Jastrzębia, Jedlińsk, Jedlnia – Letnisko, Kowala, Pionki z miastem Pionki, Przytyk, Wierzbica, Wolanów, Zakrzew w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

powiat szydłowiecki,

gminy Lubowidz i Kuczbork Osada w powiecie żuromińskim,

gmina Wieczfnia Kościelna w powicie mławskim,

gminy Bodzanów, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

gminy Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Załuski w powiecie płońskim,

gminy: miasto Kobyłka, miasto Marki, miasto Ząbki, miasto Zielonka, część gminy Tłuszcz ograniczona liniami kolejowymi: na północ od linii kolejowej biegnącej od wschodniej granicy gminy do miasta Tłuszcz oraz na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy do miasta Tłuszcz, część gminy Jadów położona na północ od linii kolejowej biegnącej od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie wołomińskim,

powiat garwoliński,

gminy Boguty – Pianki, Brok, Zaręby Kościelne, Nur, Małkinia Górna, część gminy Wąsewo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 60, część gminy wiejskiej Ostrów Mazowiecka położona na południe od miasta Ostrów Mazowiecka i na południe od linii wyznaczonej przez drogę 60 biegnącą od zachodniej granicy miasta Ostrów Mazowiecka do zachodniej granicy gminy w powiecie ostrowskim,

część gminy Sadowne położona na północny- zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Łochów położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie węgrowskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, część gminy Zabrodzie położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie wyszkowskim,

gminy Latowicz, Siennica, Sulejówek w powiecie mińskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

powiat białobrzeski,

powiat przysuski,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

powiat janowski,

powiat puławski,

powiat rycki,

powiat łukowski,

powiat lubelski,

powiat miejski Lublin,

powiat lubartowski,

powiat łęczyński,

powiat świdnicki,

powiat biłgorajski,

powiat hrubieszowski,

powiat krasnostawski,

powiat chełmski,

powiat miejski Chełm,

powiat tomaszowski,

powiat kraśnicki,

powiat opolski,

powiat parczewski,

powiat włodawski,

powiat radzyński,

powiat miejski Zamość,

powiat zamojski,

w województwie podkarpackim:

powiat stalowowolski,

powiat lubaczowski,

gminy Medyka, Stubno, część gminy Orły położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 77, część gminy Żurawica na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 77 w powiecie przemyskim,

część powiatu jarosławskiego niewymieniona w części I załącznika I,

gmina Kamień, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Cmolas, Dzikowiec, Kolbuszowa, Majdan Królewski i Niwiska powiecie kolbuszowskim,

powiat leżajski,

powiat niżański,

powiat tarnobrzeski,

powiat miejski Tarnobrzeg,

gminy Adamówka, Sieniawa, Tryńcza, Przeworsk z miastem Przeworsk, część gminy Zarzecze położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Mleczka w powiecie przeworskim,

gmina Ostrów, część gminy Sędziszów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4,

część gminy Czarna położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4, część gminy Żyraków położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4, część gminy wiejskiej Dębica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie dębickim,

powiat mielecki,

gmina Krempna, część gminy Dębowiec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 993, część gminy Osiek Jasielski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 993, część gminy Nowy Żmigród położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 993,

w województwie małopolskim:

gminy Nawojowa, Piwniczna Zdrój, Rytro, Stary Sącz, część gminy Łącko położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Dunajec w powiecie nowosądeckim,

gmina Szczawnica w powiecie nowotarskim,

gminy Sękowa, Uście Gorlickie w powiecie gorlickim,

w województwie pomorskim:

gminy Mikołajki Pomorskie, Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole, część gminy Nowy Staw położna na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 w powiecie malborskim,

gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gmina Prabuty w powiecie kwidzyńskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od miejscowości Honorów do zachodniej granicy gminy w powiecie opatowskim,

gminy Dwikozy i Zawichost w powiecie sandomierskim,

w województwie lubuskim:

gminy Bogdaniec, Deszczno, Kłodawa, Kostrzyn nad Odrą, Santok, Witnica w powiecie gorzowskim,

powiat miejski Gorzów Wielkopolski,

powiat żarski,

powiat słubicki,

powiat żagański,

powiat krośnieński,

powiat zielonogórski

powiat miejski Zielona Góra,

powiat nowosolski,

powiat sulęciński,

powiat międzyrzecki,

powiat świebodziński,

powiat wschowski,

w województwie dolnośląskim:

powiat zgorzelecki,

część powiatu polkowickiego niewymieniona w częsci III załącznika I,

część powiatu wołowskiego niewymieniona w części III załącznika I,

gmina Jeżów Sudecki w powiecie karkonoskim,

gminy Rudna, Ścinawa, miasto Lubin i część gminy Lubin niewymieniona w części III załącznika I w powiecie lubińskim,

gmina Malczyce, Miękinia, Środa Śląska, część gminy Kostomłoty położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4, część gminy Udanin położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie średzkim,

gmina Wądroże Wielkie, część gminy Męcinka położona na północ od drogi nr 363 w powiecie jaworskim,

gminy Kunice, Legnickie Pole, Prochowice, Ruja w powiecie legnickim,

gminy Wisznia Mała, Trzebnica, Zawonia, część gminy Oborniki Śląskie położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 340 w powiecie trzebnickim,

powiat lubański,

powiat miejski Wrocław,

gminy Czernica, Długołęka, Siechnice, część gminy Żórawina położona na wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4, część gminy Kąty Wrocławskie położona na północ od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

gminy Jelcz - Laskowice, Oława z miastem Oława i część gminy Domaniów położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

gmina Bierutów, Dziadowa Kłoda, miasto Oleśnica, część gminy wiejskiej Oleśnica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8, część gminy Dobroszyce położona na zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od północnej do południowej granicy gminy w powiecie oleśnickim,

powiat bolesławiecki,

powiat milicki,

powiat górowski,

powiat głogowski,

gmina Świerzawa, Wojcieszów, część gminy Zagrodno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Jadwisin – Modlikowice Zagrodno oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 382 biegnącą od miejscowości Zagrodno do południowej granicy gminy w powiecie złotoryjskim,

powiat lwówecki,

gminy Czarny Bór, Stare Bogaczowice, Walim, miasto Boguszów - Gorce, miasto Jedlina – Zdrój, miasto Szczawno – Zdrój w powiecie wałbrzyskim,

powiat miejski Wałbrzych,

gmina Świdnica, miasto Świdnica, miasto Świebodzice w powiecie świdnickim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Siedlec, Wolsztyn, część gminy Przemęt położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Borek – Kluczewo – Sączkowo – Przemęt – Błotnica – Starkowo – Boszkowo – Letnisko w powiecie wolsztyńskim,

gmina Wielichowo, Rakoniewice, Granowo, część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

powiat międzychodzki,

powiat nowotomyski,

powiat obornicki,

część gminy Połajewo na położona na południe od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

powiat miejski Poznań,

gminy Buk, Czerwonak, Dopiewo, Komorniki, Rokietnica, Stęszew, Swarzędz, Suchy Las, Tarnowo Podgórne, Murowana Goślina w powiecie poznańskim,

powiat rawicki,

część powiatu szamotulskiego niewymieniona w części I załącznika I,

część powiatu gostyńskiego niewymieniona w części I i III załącznika I,

gminy Kobylin, Zduny, część gminy Krotoszyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 15 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 36, nr 36 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 15 do skrzyżowana z drogą nr 444, nr 444 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 do południowej granicy gminy w powiecie krotoszyńskim,

gmina Wijewo w powiecie leszczyńskim,

w województwie łódzkim:

gminy Białaczów, Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gminy Biała Rawska, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

gmina Kowiesy w powiecie skierniewickim,

w województwie zachodniopomorskim:

gmina Boleszkowice, część gminy Myślibórz położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 biegnącej od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 26, następnie na zachód od drogi nr 26 biegnącej od tego skrzyżowania do skrzyżowania z drogą nr 119 i dalej na zachód od drogi nr 119 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 26 do północnej granicy gminy, część gminy Dębno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na południe od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na południe od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gmina Kozielice w powiecie pyrzyckim,

gminy Banie, Cedynia, Gryfino, Mieszkowice, Moryń, Chojna, Widuchowa, Trzcińsko-Zdrój w powiecie gryfińskim,

gmina Kołbaskowo w powiecie polickim,

w województwie opolskim:

gminy Brzeg, Lubsza, Lewin Brzeski, Olszanka, Skarbimierz w powiecie brzeskim,

gminy Dąbrowa, Dobrzeń Wielki, Popielów, Murów, część gminy Łubniany położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Świerkle – Masów, ulicę Leśną w miejscowości Masów oraz na północ od ulicy Kolanowskiej biegnącej do wschodniej granicy gminy, część gminy Turawa położona na północ od linii wyznaczonej przez ulice Powstańców Śląskich -Kolanowską -Opolską – Kotorską w miejscowości Węgry i dalej na północ od drogi łączącej miejscowości Węgry- Kotórz Mały – Turawa – Rzędów – Kadłub Turawski – Zakrzów Turawski biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie opolskim,

gmina Lasowice Wielkie, część gminy Kluczbork położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowana z drogą nr 45, a następnie od tego skrzyżowania na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 45 do skrzyżowania z ulicą Fabryczną w miejscowości Kluczbork i dalej na południe od linii wyznaczonej przez ulice Fabryczna -Dzierżonia – Strzelecka w miejscowości Kluczbork do wschodniej granicy gminy, część gminy Wołczyn położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 w powiecie kluczborskim,

powiat namysłowski,

w województwie śląskim:

powiat miejski Sosnowiec,

powiat miejski Dąbrowa Górnicza,

gminy Bobrowniki, Mierzęcice, Psary, Siewierz, miasto Będzin, miasto Czeladź, miasto Wojkowice w powiecie będzińskim,

gminy Łazy i Poręba w powiecie zawierciańskim.

8. Slovaška

Naslednja območja z omejitvami II na Slovaškem:

—	the whole district of Gelnica,

—	the whole district of Poprad

—	the whole district of Spišská Nová Ves,

—	the whole district of Levoča,

—	the whole district of Kežmarok,

—	the whole district of Michalovce, except municipalities included in zone III,

—	the whole district of Medzilaborce

—	the whole district of Košice-okolie,

—	the whole district of Rožnava,

—	the whole city of Košice,

—	the whole district of Sobrance, except municipalities included in zone III,

—	the whole district of Vranov nad Topľou,

—	the whole district of Humenné,

—	the whole district of Snina,

—	the whole district of Prešov,

—	the whole district of Sabinov,

—	the whole district of Svidník,

—	the whole district of Stropkov,

—	the whole district of Bardejov,

—	the whole district of Stará Ľubovňa,

—	the whole district of Revúca,

—	the whole district of Rimavská Sobota,

—	in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities not included in part I,

—	the whole district of Lučenec,

—	the whole district of Poltár,

—	the whole district of Zvolen,

—	the whole district of Detva,

—	the whole district of Krupina, except municipalities included in zone I,

—	the whole district of Banska Stiavnica,

—	the whole district of Žarnovica,

—	in the district of Žiar nad Hronom the municipalities of Hronská Dúbrava, Trnavá Hora, Ihráč, Nevoľné, Kremnica, Kremnické Bane, Krahule,

—	the whole district of Banska Bystica,

—	the whole district of Brezno,

—	the whole district of Liptovsky Mikuláš,

—	the whole district of Trebišov’,

—	in the district of Zlaté Moravce, the whole municipalities not included in part I,

—	in the district of Levice the municipality of Kozárovce,

—	in the district of Turčianske Teplice, municipalties of Turček, Horná Štubňa, Čremošné, Háj, Rakša, Mošovce.

9. Italija

Naslednja območja z omejitvami II v Italiji:

Piedmont Region:

in the Province of Alessandria, the municipalities of Alessandria, Tortona, Carbonara Scrivia, Frugarolo, Paderna, Spineto Scrivia, Castellazzo Bormida, Bosco Marengo, Castelspina, Casal Cermelli, Alice Bel Colle, Terzo, Bistagno, Cavatore, Castelnuovo Bormida, Cabella Ligure, Carrega Ligure, Francavilla Bisio, Carpeneto, Costa Vescovato, Grognardo, Orsara Bormida, Pasturana, Melazzo, Mornese, Ovada, Predosa, Lerma, Fraconalto, Rivalta Bormida, Fresonara, Malvicino, Ponzone, San Cristoforo, Sezzadio, Rocca Grimalda, Garbagna, Tassarolo, Mongiardino Ligure, Morsasco, Montaldo Bormida, Prasco, Montaldeo, Belforte Monferrato, Albera Ligure, Bosio, Cantalupo Ligure, Castelletto D'orba, Cartosio, Acqui Terme, Arquata Scrivia, Parodi Ligure, Ricaldone, Gavi, Cremolino, Brignano-Frascata, Novi Ligure, Molare, Cassinelle, Morbello, Avolasca, Carezzano, Basaluzzo, Dernice, Trisobbio, Strevi, Sant'Agata Fossili, Pareto, Visone, Voltaggio, Tagliolo Monferrato, Casaleggio Boiro, Capriata D'orba, Castellania, Carrosio, Cassine, Vignole Borbera, Serravalle Scrivia, Silvano D'orba, Villalvernia, Roccaforte Ligure, Rocchetta Ligure, Sardigliano, Stazzano, Borghetto Di Borbera, Grondona, Cassano Spinola, Montacuto, Gremiasco, San Sebastiano Curone, Fabbrica Curone, Spigno Monferrato, Montechiaro d'Acqui, Castelletto d'Erro, Ponti, Denice, Pozzolo Formigaro,

in the province of Asti, the municipality of Mombaldone, Castel Rocchero, Montabone, Sessame, Monastero Bormida, Roccaverano,

Liguria Region:

in the province of Genova, the municipalities of Bogliasco, Arenzano, Ceranesi, Ronco Scrivia, Mele, Isola Del Cantone, Lumarzo, Genova, Masone, Serra Riccò, Campo Ligure, Mignanego, Busalla, Bargagli, Savignone, Torriglia, Rossiglione, Sant'Olcese, Valbrevenna, Sori, Tiglieto, Campomorone, Cogoleto, Pieve Ligure, Davagna, Casella, Montoggio, Crocefieschi, Vobbia, Fascia, Gorreto, Propata, Rondanina, Neirone, Lorsica (only Barbagelata exclave), Montebruno, Moconesi (only Santa Brilla exclave),

in the province of Savona, the municipalities of Albisola Superiore, Celle Ligure, Stella, Pontinvrea, Varazze, Urbe, Sassello, Mioglia, Giusvalla, Dego (est SP 29)

Emilia-Romagna Region:

in the province of Piacenza, the municipalities of Ottone (ovest fiume Trebbia), Zerba,

Lazio Region:

the Area of the Municipality of Rome within the administrative boundaries of the Local Heatlh Unit “ASL RM1”,

Sardinia Region:

In South Sardinia Province the Municipalities of Escolca, Esterzili, Genoni, Gesturi, Isili, Nuragus, Nurallao, Nurri, Sadali, Serri, Seui, Seulo, Villanova Tulo,

In Nuoro Province the Municipalities of Atzara, Austis, Bari Sardo, Bitti, Bolotana, Bortigali a East della Strada Statale 131, Cardedu, Dorgali, Elini, Fonni, Gadoni, Gairo, Girasole, Ilbono, Jerzu, Lanusei, Lei, Loceri, Lodè, Lodine, Lotzorai, Lula, Macomer a East della Strada Statale 131, Meana Sardo, Oliena, Onani, Orune, Osidda, Osini, Ovodda, Silanus, Sorgono, Teti, Tiana, Torpè, Tortolì, Ulassai, Ussassai,

In Oristano Province the Municipalities of Laconi, Nughedu Santa Vittoria, Sorradile,

In Sassari Province the Municipalities of Alà dei Sardi, Anela, Benetutti, Bono, Bonorva East of SS 131, Bottidda, Buddusò, Budoni, Bultei, Burgos, Esporlatu, Illorai, Ittireddu, Mores a sud della Strada Statale 128bis – Strada Provinciale 63, Nughedu di San Nicolò, Nule, Olbia Isola Amministrativa (Berchiddeddu), Oschiri a sud della E 840, Ozieri a sud della Strada Provinciale 63 – Strada Provinciale 1 – Strada Statale 199, Padru, Pattada, San Teodoro.

10. Češka

Naslednja območja z omejitvami II na Češkem:

Liberecký kraj:

v okrese Liberec katastrální území obcí Arnoltice u Bulovky, Hajniště pod Smrkem, Nové Město pod Smrkem, Dětřichovec, Bulovka, Horní Řasnice, Dolní Pertoltice, Krásný Les u Frýdlantu, Jindřichovice pod Smrkem, Horní Pertoltice, Dolní Řasnice, Raspenava, Dolní Oldřiš, Ludvíkov pod Smrkem, Lázně Libverda, Háj u Habartic, Habartice u Frýdlantu, Kunratice u Frýdlantu, Víska u Frýdlantu, Poustka u Frýdlantu, Višňová u Frýdlantu, Předlánce, Černousy, Boleslav, Ves, Andělka, Frýdlant, Srbská.

11. Grčija

Naslednja območja z omejitvami II v Grčiji:

—

in the regional unit of Serres:

—	part of the municipal departments of Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Ano Poroia, Kato Poroia, Kastanousi, Neo Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Mandraki and Promahonas community department (in Sintiki Municipality,

—

in the regional unit of Kilkis:

—	part of the municipal departments of Mouries, Agia Paraskevi, Stathmos Mourion (in Kilkis municipality).

DEL III

1. Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami III v Bolgariji:

the Pazardzhik region:

in municipality of Pazardzhik the villages of Apriltsi, Sbor, Tsar Asen, Rosen, Ovtchepoltsi, Gelemenovo, Saraya, Yunatsite, Velitchkovo,

in municipality of Panagyurishte the villages of Popintsi, Levski, Elshitsa,

in municipality of Lesitchovo the villages of Pamidovo, Dinkata, Shtarkovo, Kalugerovo,

in municipality of Septemvri the village of Karabunar,

in municipality of Streltcha the village of Svoboda.

2. Italija

Naslednja območja z omejitvami III v Italiji:

Sardinia Region:

in Nuoro Province the Municipalities of Aritzo, Arzana, Baunei, Belvi, Desulo, Gavoi, Mamoiada, Nuoro, Ollolai, Olzai, Oniferi, Orani, Orgosolo, Orotelli, Ottana, Sarule, Talana, Tonara, Triei, Urzulei, Villagrande Strisaili.

3. Latvija

Naslednja območja z omejitvami III v Latviji:

—

Dienvidkurzemes novada Embūtes pagasta daļa uz ziemeļiem autoceļa P116, P106, autoceļa no apdzīvotas vietas Dinsdurbe, Kalvenes pagasta daļa uz austrumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz ziemeļiem no autoceļa A9, uz austrumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz austrumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296,

—	Kuldīgas novada Rudbāržu, Nīkrāces, Raņķu, Skrundas pagasts, Laidu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1296, Skrundas pilsēta.

4. Litva

Naslednja območja z omejitvami III v Litvi:

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Jurbarko miesto seniūnija, Girdžių, Jurbarkų Raudonės, Skirsnemunės, Veliuonos ir Šimkaičių seniūnijos,

—	Molėtų rajono savivaldybė: Dubingių ir Giedraičių seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė: Sasnavos ir Šunskų seniūnijos,

—	Šakių rajono savivaldybė: Barzdų, Gelgaudiškio, Griškabūdžio, Kidulių, Kudirkos Naumiesčio, Sintautų, Slavikų, Sudargo, Šakių, Plokščių ir Žvirgždaičių seniūnijos.

—	Kazlų rūdos savivaldybė: Antanavos, Jankų ir Kazlų Rūdos seniūnijos: vakarinė dalis iki kelio 2602 ir 183,

—	Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės apylinkių, Kukečių, Šaukėnų ir Užvenčio seniūnijos,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė: Gižų, Kybartų, Klausučių, Pilviškių, Šeimenos ir Vilkaviškio miesto seniūnijos.

—	Širvintų rajono savivaldybė: Alionių ir Zibalų seniūnijos,

—	Šiaulių rajono savivaldybė: Bubių, Kuršėnų kaimiškoji ir Kuršėnų miesto seniūnijos,

—	Ukmergės rajono savivaldybė: Želvos seniūnija,

—	Vilniaus rajono savivaldybė: Paberžės seniūnija.

5. Poljska

Naslednja območja z omejitvami III na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Rybno, część gminy Działdowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 538, część gminy Płośnica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Burkat – Skurpie – Rutkowice – Płośnica – Turza Mała – Koty, część gminy Lidzbark położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 544 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 541 oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 541 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 544 w powiecie działdowskim,

część gminy Grodziczno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 541 w powiecie nowomiejskim,

część gminy Lubawa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 537 biegnącą od wschodniej graniczy gminy do skrzyżowana z drogą nr 541, a następnie na wschód od liini wyznaczonej przez drogę nr 541 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 537 do południowej granicy gminy w powiecie iławskim,

gmina Dąbrówno, część gminy Grunwald położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 537 biegnącej od zachodniej granicy gminy do miejscowości Stębark, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Stębark do południowej granicy gminy i łączącej miejscowości Stębark – Łodwigowo w powiecie ostródzkim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Krzemieniewo, Lipno, Osieczna, Rydzyna, Święciechowa, Włoszakowice w powiecie leszczyńskim,

powiat miejski Leszno,

gminy Kościan i miasto Kościan, Krzywiń, Śmigiel w powiecie kościańskim,

część gminy Dolsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 434 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 437, a następnie na zachód od drogi nr 437 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 434 do południowej granicy gminy, część gminy Śrem położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 310 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Śrem, następnie na zachód od drogi nr 432 w miejscowości Śrem oraz na zachód od drogi nr 434 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 432 do południowej granicy gminy w powiecie śremskim,

część gminy Gostyń położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie gostyńskim,

część gminy Przemęt położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Borek – Kluczewo – Sączkowo – Przemęt – Błotnica – Starkowo – Boszkowo – Letnisko w powiecie wolsztyńskim,

w województwie dolnośląskim:

część gminy Lubin położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 335 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Lubin oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 333 biegnącą od granicy miasta Lubin do południowej granicy gminy w powiecie lubińskim

gminy Prusice, Żmigród, część gminy Oborniki Śląskie położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 340 w powiecie trzebnickim,

część gminy Zagrodno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Jadwisin – Modlikowice - Zagrodno oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 382 biegnącą od miejscowości Zagrodno do południowej granicy gminy, część gminy wiejskiej Złotoryja położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy w miejscowości Nowa Wieś Złotoryjska do granicy miasta Złotoryja oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 382 biegnącą od granicy miasta Złotoryja do wschodniej granicy gminy w powiecie złotoryjskim,

część gminy Chocianów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 335 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Żabice, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Żabice – Trzebnice – Chocianowiec - Chocianów – Pasternik biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie polkowickim,

gminy Chojnów i miasto Chojnów, Krotoszyce, Miłkowice w powiecie legnickim,

powiat miejski Legnica,

część gminy Wołów położona na wschód od linii wyznaczonej przez lnię kolejową biegnącą od północnej do południowej granicy gminy, część gminy Wińsko położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 36 biegnącą od północnej do zachodniej granicy gminy, część gminy Brzeg Dolny położona na wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową od północnej do południowej granicy gminy w powiecie wołowskim.

6. Romunija

Naslednja območja z omejitvami III v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Bistrița Năsăud,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Suceava

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—	Judeţul Mehedinţi,

—	Județul Gorj,

—	Județul Argeș,

—	Judeţul Olt,

—	Judeţul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș,

—	Județul Covasna,

—	Județul Brașov,

—	Județul Botoșani,

—	Județul Vâlcea,

—	Județul Iași,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Alba,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin,

—	Județul Neamț,

—	Județul Harghita,

—	Județul Mureș,

—	Județul Cluj,

—	Județul Maramureş.

7. Slovaška

Naslednja območja z omejitvami III na Slovaškem:

—	In the district of Michalovce: Iňačovce, Čečehov, Hažín, Hnojné, Lastomír, Lúčky, Michalovce, Palín, Pavlovce nad Uhom, Senné, Sliepkovce, Stretava, Stretavka, Vysoká nad Uhom, Zálužice, Závadka, Zemplínska Široká, Budkovce, Žbince, Jastrabie pri Michalovciach, Hatalov,

—	In the district of Sobrance: Blatné Remety, Blatné Revištia, Blatná Polianka, Bunkovce, Fekišovce, Ostrov, Porostov, Svätuš, Veľké Revištia, Bežovce, Tašuľa, Kristy, Nižná Rybnica.

8. Nemčija

Naslednja območja z omejitvami III v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Kreisfreie Stadt Cottbus,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Kolkwitz mit den Gemarkungen Hänchen, Klein Gaglow, Kolkwitz, Gulben, Papitz, Glinzig, Limberg und Krieschow,

Gemeinde Drebkau mit den Gemarkungen Jehserig, Domsdorf, Drebkau, Laubst, Leuthen, Siewisch, Casel und der Gemarkung Schorbus bis zur L521,

Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Groß Oßnig, Klein Döbbern, Groß Döbbern, Haasow, Kathlow, Frauendorf, Koppatz, Roggosen, Sergen, Komptendorf, Laubsdorf, Neuhausen, Drieschnitz, Kahsel und Bagenz,

Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen Sellessen, Bühlow, Groß Buckow, Klein Buckow, Spremberg, Radeweise und Straußdorf.

“

28.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 90/46

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/688

z dne 20. marca 2023

o merjenju števila delcev za redni tehnični pregled vozil z motorji s kompresijskim vžigom

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zaradi javnega zdravja, varstva okolja in poštene konkurence je treba zagotoviti, da se vozila v obratovanju ustrezno vzdržujejo in preskušajo, da bi se v celotni življenjski dobi ohranila njihova zmogljivost, kot je zagotovljena s homologacijo, ne da bi se čezmerno poslabšala.

(2)

Preskusne metode, ki se zahtevajo z Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) v zvezi z emisijami izpušnih plinov motornih vozil, zlasti preskušanje motnosti, ki se uporablja za motorje s kompresijskim vžigom, niso prilagojene novejšim vozilom, ki so opremljena s filtri za delce. Laboratorijski preskusi kažejo, da lahko tudi vozila s pokvarjenimi ali prirejenimi filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih uspešno opravijo preskus motnosti, ne da bi se opazilo nepravilno delovanje.

(3)

Nekatere države članice so v okviru rednih tehničnih pregledov vozil, opremljenih z motorji s kompresijskim vžigom, uvedle ali bodo kmalu uvedle metode za merjenje števila delcev (PN), da bi omogočile odkrivanje vozil z okvarjenimi filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih. Čeprav so si te metode podobne, se v nekaterih vidikih razlikujejo. Namesto uvedbe različnih merilnih metod v Uniji bi bilo treba na podlagi smernic uvesti skupen nabor minimalnih zahtev za merjenje števila delcev.

(4)	Pri pripravi takih smernic so bili ustrezno upoštevani obstoječe metode, ki so jih razvile nekatere države članice, ugotovitve laboratorijskih preskusov, ki jih je izvedlo Skupno raziskovalno središče Komisije (2), in rezultati posvetovanja s strokovno skupino za tehnične preglede.

(5)

Uporaba takih smernic ni bila preskušena za vozila, opremljena z motorji s prisilnim vžigom, zato bi bilo treba področje uporabe smernic omejiti na vozila, ki so opremljena z motorji s kompresijskim vžigom in imajo ob homologaciji mejno vrednost števila trdnih delcev. To pomeni lahka dizelska vozila, prvič registrirana od 1. januarja 2013 (standard Euro 5b in novejši) (3), in težka dizelska vozila, prvič registrirana od 1. januarja 2014 (standard Euro VI in novejši) (4). Takoj ko se doseže enaka raven zaupanja v zvezi z metodo za merjenje števila delcev, ki se uporablja za vozila, opremljena z motorji s prisilnim vžigom, bi bilo treba pripraviti ustrezne smernice.

(6)	Da bi bile smernice učinkovite, bi morale vključevati zahteve v zvezi z merilno opremo, meroslovnim nadzorom, merilnim postopkom, meroslovnimi in tehničnimi zahtevami ter mejno vrednostjo za ustreznost/neustreznost.

(7)	To priporočilo je prvi korak k usklajenemu merjenju števila delcev med tehničnimi pregledi v Uniji –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Države članice bi morale med rednim tehničnim pregledom vozil, opremljenih z motorji s kompresijskim vžigom in filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih, izvajati meritve števila delcev v skladu s smernicami iz Priloge.

V Bruslju, 20. marca 2023

Za Komisijo

Adina-Ioana VĂLEAN

članica Komisije

(1) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

(2) Comparisons of Laboratory and On-Road Type-Approval Cycles with Idling Emissions. Implications for Periodical Technical Inspection (PTI) Sensors (Primerjave laboratorijskih in cestnih homologacijskih ciklov z emisijami v prostem teku. Posledice za senzorje za redne tehnične preglede), doi.org/10.3390/s20205790, in Evaluation of Measurement Procedures for Solid Particle Number (SPN) Measurements during the Periodic Technical Inspection (PTI) of Vehicles (Ocena merilnih postopkov za meritve števila trdnih delcev (SPN) med rednim tehničnim pregledom vozil), doi.org/10.3390/ijerph19137602.

(3) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(4) V skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).

PRILOGA

Kazalo

Področje uporabe

Izrazi in opredelitev pojmov

Opis instrumenta in napis

3.1

Opis instrumenta PN-PTI

3.2

Napis

3.3

Navodila za uporabo

Meroslovne zahteve

4.1

Kazanje merilnega rezultata

4.2

Merilno območje

4.3

Ločljivost prikazovalne naprave (samo za digitalne kazalne instrumente)

4.4

Odzivni čas

4.5

Čas ogrevanja

4.6

Največji dopustni pogrešek (NDP)

4.7

Zahteve glede učinkovitosti

4.8

Zahteve za linearnost

4.9

Ničelna stopnja

4.10

Učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev

4.11

Stabilnost skozi čas ali premik

4.12

Ponovljivost

4.13

Vplivne veličine

4.14

Motnje

Tehnične zahteve

5.1

Konstrukcija

5.2

Zahteve za zagotavljanje pravilnega delovanja

Meroslovni nadzor

6.1

Pregled tipa

6.2

Prva overitev

6.3

Redna overitev

Merilni postopek

Mejna vrednost PN-PTI

Seznam virov

Smernice za merjenje števila delcev

1. PODROČJE UPORABE

V tem dokumentu so predstavljene smernice za preskus koncentracije števila delcev (PN) med rednim tehničnim pregledom (PTI). Meritve koncentracije PN med rednim tehničnim pregledom se lahko uporabljajo za vsa vozila kategorij M in N, opremljena z motorji s kompresijskim vžigom in filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih. Te smernice bi se morale uporabljati za lahka vozila, prvič registrirana od 1. januarja 2013 (standard Euro 5b in novejši), in za težka vozila, prvič registrirana od 1. januarja 2014 (standard Euro VI in novejši).

2. IZRAZI IN OPREDELITEV POJMOV

Prilagoditev: niz postopkov, ki se izvedejo na merilnem sistemu, tako da zagotavlja predpisana kazanja, ki ustrezajo danim vrednostim veličine, ki jo je treba izmeriti (VIM 3.11).

Učinkovitost štetja: razmerje med odčitkom instrumenta za merjenje PN med rednim tehničnim pregledom (PN-PTI) in odčitkom sledljivega referenčnega instrumenta ali naprave.

Popravek: kompenziranje ocenjenega sistematičnega učinka (VIM 2.53).

Motnja: vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v teh smernicah, vendar zunaj naznačenih obratovalnih pogojev merilnega instrumenta (OIML D 11).

Razširjena merilna negotovost: zmnožek standardne merilne negotovosti, dobljene z uporabo posameznih standardnih merilnih negotovosti, povezanih z vhodnimi veličinami v modelu za merjenje, in faktorja, ki je večji od ena (VIM 2.35 in VIM 2.31).

Visokoučinkoviti zračni filter za delce (filter HEPA): naprava, ki iz zraka odstrani več kot 99,95 % delcev (tj. razred H13 ali višji v skladu s standardom EN 1822-1:2019).

Kazanje: Vrednost veličine, določena z merilnim instrumentom ali merilnim sistemom (VIM 4.1).

Vplivna veličina: Veličina, ki pri neposrednem merjenju ne vpliva na veličino, ki se dejansko meri, vpliva pa na razmerje med kazanjem in merilnim rezultatom (VIM 2.52).

Zakonsko ustrezna programska oprema: kateri koli del programske opreme, vključno s shranjenimi parametri, ki vpliva na izračunan, prikazan, prenesen ali shranjen merilni rezultat (OIML R 99).

Vzdrževanje: natančno opredeljena redna vzdrževalna dela in prilagoditve za ohranitev delujočega stanja merilnega instrumenta.

Največji dopustni pogrešek (NDP): skrajna vrednost merilnega pogreška glede na znano referenčno vrednost veličine, ki jo dovoljujejo specifikacije ali predpisi za določeno merjenje, merilni instrument ali merilni sistem (VIM 4.26).

Merilni pogrešek: izmerjena vrednost veličine, od katere se odšteje referenčna vrednost veličine (VIM 2.16).

Merilni rezultat: niz vrednosti veličine, dodeljenih merjeni veličini, skupaj z vsemi drugimi ustreznimi razpoložljivimi informacijami (VIM 2.9).

Merilno območje: niz vrednosti veličin iste vrste, ki jih je mogoče pod določenimi pogoji izmeriti z danim merilnim instrumentom ali sistemom z določeno merilno negotovostjo uporabljenega instrumenta (VIM 4.7).

Nacionalni meroslovni inštitut (NMI): meroslovni inštitut, ki je odgovoren za pregled tipa instrumentov PN-PTI v državi članici.

Detektor delcev: naprava ali instrument, ki kaže prisotnost delcev, ko je presežena mejna vrednost koncentracije PN.

Delci: trdni (toplotno stabilni) delci, veliki od 23 nm do najmanj 200 nm, ki jih izpušča vozilo in se merijo v zraku v skladu z metodami iz teh smernic.

—	Monodisperzni delci: delci, katerih velikost zelo malo odstopa od določene velikosti delcev.

—	Polidisperzni delci: delci različnih velikosti.

Velikost delcev: premer električne mobilnosti, tj. premer krogle, ki ima enako migracijsko hitrost v konstantnem električnem polju kot zadevni delec.

Instrument PN-PTI: instrument za merjenje koncentracije PN v izpušnih plinih iz motorjev z notranjim zgorevanjem, vzorčenih v izpušni cevi vozila med rednim tehničnim pregledom.

Tip instrumenta PN-PTI: vsi instrumenti istega proizvajalca z enakim načinom delovanja, strojno opremo ter algoritmi programske opreme za izračun in odpravo napak.

Naznačeni obratovalni pogoji: obratovalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni med merjenjem, da merilni instrument ali sistem deluje tako, kot je načrtovano (VIM 4.9).

Referenčni obratovalni pogoj: obratovalni pogoj, predpisan za ocenjevanje delovanja merilnega instrumenta ali sistema ali za primerjavo merilnih rezultatov (VIM 4.11).

Ločljivost prikazovalne naprave: najmanjša razlika med prikazanimi kazanji, med katerimi je mogoče smiselno razlikovati (VIM 4.15).

Odzivni čas: čas od trenutka, ko je vhodna vrednost veličine merilnega instrumenta ali sistema izpostavljena nenadni spremembi med dvema določenima stalnima vrednostma veličine, do trenutka, ko se ustrezno kazanje ustali v določenih mejah okrog svoje končne ustaljene vrednosti (VIM 4.23, glej OIML V 2-200 (2012), International Vocabulary of Metrology – Basic and General Concepts and Associated Terms (Mednarodni slovar meroslovja – Osnovni in splošni koncepti ter z njimi povezani izrazi) na seznamu virov na koncu teh smernic).

Naprava za predpripravo vzorca: naprava za redčenje in/ali odstranjevanje hlapnih delcev.

Sonda za vzorčenje: cev, ki se vstavi v izpušno cev vozila za odvzem vzorcev plinov (OIML R 99).

Pomembnejša napaka: napaka, večja od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi (OIML R 99).

Rezultat preskusa: končni merilni rezultat za vozilo, preskušeno po postopku merjenja PN med rednim tehničnim pregledom iz oddelka 7.

Sledljiv: meroslovna sledljivost, tj. lastnost merilnega rezultata, na podlagi katere se lahko rezultat poveže z referenco prek dokumentiranega neprekinjenega niza umeritev, pri čemer vsaka prispeva k merilni negotovosti (VIM 2.41).

Overitev: zagotovitev objektivnih dokazov, da določen proizvod izpolnjuje določene zahteve, v okviru pregleda in označevanja in/ali izdaje certifikata o overitvi za merilni sistem ali instrument (VIM 2.44).

Čas ogrevanja: čas, ki preteče od trenutka, ko se instrument priključi na vir napajanja, do trenutka, ko je instrument zmožen izpolnjevati meroslovne zahteve (OIML R 99).

Naprava ali postopek za ničliranje: naprava ali postopek za nastavitev kazanja instrumenta na nič (OIML R 99).

3. OPIS INSTRUMENTA IN NAPIS

3.1 Opis instrumenta PN-PTI

Glavni sestavni deli instrumenta PN-PTI so:

—	sonda za vzorčenje, ki se vstavi v izpušno cev delujočega vozila, da se odvzame vzorec izpušnih plinov;

—	cev za vzorčenje za prenos vzorca do instrumenta (neobvezno);

—	naprava za predpripravo vzorca za redčenje visoke koncentracije delcev s konstantnim faktorjem razredčevanja in/ali odstranjevanje hlapnih delcev iz vzorca (neobvezno);

—	naprave za zaznavanje za merjenje koncentracije PN v vzorcu plina; dovoljeno je, da se z detektorjem delcev tudi predpripravi plin;

—	naprave za prenos plinov skozi instrument. Če gredo delci skozi filtre, preden pridejo v napravo za zaznavanje, morajo biti še vedno izpolnjena merila učinkovitosti štetja v skladu s temi smernicami;

—	naprave za preprečevanje kondenzacije vode v cevi za vzorčenje in instrumentu; to se lahko doseže tudi s segrevanjem na višjo temperaturo in/ali redčenjem vzorca ali oksidacijo (srednje) hlapnih vrst;

—	filtri za odstranjevanje delcev, ki bi lahko povzročili kontaminacijo različnih občutljivih delov instrumenta PN-PTI. Če gredo delci skozi take filtre, preden pridejo v napravo za zaznavanje, morajo biti še vedno izpolnjena merila učinkovitosti štetja (glej oddelek 4.7) v skladu s temi smernicami;

—	filtri HEPA za zagotavljanje čistega zraka za ničelno stopnjo in po potrebi za postopke ničliranja (neobvezno v obeh primerih);

—	odprtine za preverjanje na terenu za vnos vzorcev zunanjega zraka in referenčnih vzorcev delcev, če to zahteva uporabljena tehnologija;

—	programska oprema za obdelavo signala, vključno s kazalno napravo za prikaz rezultatov meritve in napravo za beleženje za zajemanje in shranjevanje podatkov;

—	nadzorna naprava za začetek in preverjanje delovanja instrumenta ter polavtomatska ali avtomatska naprava za naravnavanje za nastavitev obratovalnih parametrov instrumenta v predpisanih mejah.

3.2 Napis

V skladu s Prilogo I k Direktivi 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) bi moral imeti instrument PN-PTI trajno, neprenosljivo in lahko berljivo oznako ali oznake. Oznake morajo vsebovati naslednje informacije:

(1)	ime proizvajalca, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka;

(2)	leto izdelave;

(3)	številka certifikata o pregledu tipa;

(4)	identifikacijska oznaka;

(5)

podatki o električni moči:

(a)	v primeru omrežnega napajanja: zahtevana nazivna omrežna napetost, frekvenca in moč;

(b)	v primeru napajanja z akumulatorjem cestnega vozila: zahtevana nazivna napetost in moč akumulatorja;

(c)	v primeru notranje odstranljive baterije: tip in nazivna napetost baterije;

(6)	najmanjši in (če je ustrezno) nazivni pretok;

(7)	merilno območje;

(8)	delovna območja temperature, tlaka in vlažnosti.

Če zaradi dimenzij instrumenta ni mogoče vključiti vseh napisov, jih je treba vključiti v navodila za uporabo instrumenta. Priporočljivo je vključiti tudi območja pogojev skladiščenja (temperatura, tlak, vlažnost).

Na dodatni oznaki bi moral biti naveden datum zadnje overitve instrumenta PN-PTI.

Pri instrumentih PN-PTI, katerih meroslovne funkcije nadzoruje programska oprema, je treba identifikacijo zakonsko ustrezne programske opreme vključiti v oznako ali zagotoviti možnost njenega prikaza na kazalni napravi.

3.3 Navodila za uporabo

Proizvajalec bi moral za vsak instrument zagotoviti navodila za uporabo v jezikih države, v kateri se bo uporabljal. Navodila za uporabo bi morala vključevati:

—	nedvoumna navodila za montažo, vzdrževanje, popravila in dopustna naravnavanja;

—	časovne intervale in postopke za vzdrževanje, naravnavanje in preverjanje, ki se uporabljajo za izpolnitev zahtev glede največjega dopustnega pogreška;

—	opis postopka preskusa s čistim zrakom in/ali preskusa puščanja;

—	če je ustrezno, postopek ničliranja;

—	postopek merjenja koncentracije v zunanjem zraku ali visokih koncentracij PN (neobvezno);

—	najvišjo in najnižjo temperaturo skladiščenja;

—	izjavo o naznačenih obratovalnih pogojih (navedenih v oddelku 4.13) ter drugih ustreznih mehanskih in elektromagnetnih okoljskih pogojih;

—	območje delovnih temperatur okolice, če presega območje, predpisano v naznačenih obratovalnih pogojih (oddelek 4.13);

—	če je ustrezno, podatke o združljivosti s pomožno opremo;

—	vse posebne obratovalne pogoje, na primer omejitev dolžine signala ali podatkov ali posebna območja za temperaturo okolice in atmosferski tlak;

—	po potrebi specifikacije baterije;

—	seznam sporočil o napakah s pojasnili.

4. MEROSLOVNE ZAHTEVE

4.1 Kazanje merilnega rezultata

Instrument bi moral zagotavljati, da:

—	je PN na prostornino izražen kot število delcev na cm3;

—	se napisi za to enoto nedvoumno dodelijo kazanju; dovoljeni so napisi „#/cm3“, „cm–3“, „delcev/cm3“, „1/cm3“.

4.2 Merilno območje

Instrument bi moral zagotavljati, da:

—	najmanjše merilno območje, ki se lahko nadalje razdeli, sega od 5 000 1/cm3 (najvišja vrednost za spodnje območje) do dvakratne mejne vrednosti PN-PTI (najnižja vrednost za zgornje območje);

—	instrument vidno prikaže preseganje območja (npr. z opozorilnim sporočilom ali utripajočo številko);

—	proizvajalec instrumenta PN-PTI navede merilno območje, ki je v skladu z najmanjšim območjem, opredeljenim v tem odstavku. Priporočljivo je, da je prikazovalno območje instrumenta PN-PTI širše od merilnega območja in sega od nič do najmanj petkratne mejne vrednosti PN-PTI.

4.3 Ločljivost prikazovalne naprave (samo za digitalne kazalne instrumente)

Instrument bi moral zagotavljati, da:

—	so koncentracije PN kot merilni rezultati berljive in jasne, uporabniku pa so nedvoumno prikazane skupaj z ustrezno enoto;

—	so digitalne številke velike vsaj 5 mm;

—	je najmanjša ločljivost prikazovalnika 1 000 1/cm3. Če tako zahteva nacionalni meroslovni inštitut, je med pregledom tipa/prvo overitvijo/redno overitvijo mogoč dostop do najmanjše ločljivosti 100 1/cm3 med nič in 50 000 1/cm3.

4.4 Odzivni čas

Instrument bi moral zagotavljati, da:

—	pri merjenju koncentracije PN instrument PN-PTI, vključno s cevjo za vzorčenje in napravo za predpripravo vzorca (če obstaja), prikaže 95 % končne vrednosti referenčnega vzorca PN v 15 sekundah po prehodu z zraka, filtriranega s filtrom HEPA, ali zunanjega zraka;

—	se lahko ta preskus po izbiri izvede z dvema različnima koncentracijama PN;

—	je lahko instrument PN-PTI opremljen z napravo za beleženje, da se preveri navedena zahteva.

4.5 Čas ogrevanja

Instrument bi moral zagotavljati, da:

—	instrument PN-PTI v času ogrevanja ne prikazuje izmerjene koncentracije PN;

—	po izteku časa ogrevanja instrument PN-PTI izpolnjuje meroslovne zahteve iz tega oddelka.

4.6 Največji dopustni pogrešek (NDP)

NDP se določi glede na dejansko vrednost koncentracije (NDPrel) ali absolutno vrednost koncentracije (NDPabs), pri čemer se upošteva višja vrednost.

—	Referenčni obratovalni pogoji (glej oddelek 4.13): vrednost NDPrel znaša 25 % dejanske koncentracije, vendar ni nižja od vrednosti NDPabs.

—	Naznačeni obratovalni pogoji (glej oddelek 4.13): vrednost NDPrel znaša 50 % dejanske koncentracije, vendar ni nižja od vrednosti NDPabs.

—	Motnje (glej oddelek 4.14): vrednost NDPrel znaša 50 % dejanske koncentracije, vendar ni nižja od vrednosti NDPabs.

Priporoča se, da je vrednost NDPabs enaka 25 000 1/cm3 ali nižja.

4.7 Zahteve glede učinkovitosti

Zahteve glede učinkovitosti štetja so navedene v nadaljevanju:

	Velikost delcev ali geometrijski srednji premer	Učinkovitost štetja [–]
Zahtevana	23 ± 5 %	0,2 –0,6
Neobvezna	30 ± 5 %	0,3 –1,2
Zahtevana	50 ± 5 %	0,6 –1,3
Zahtevana	70 ali 80 ± 5 %	0,7 –1,3
Neobvezna	100 ± 5 %	0,7 –1,3
Neobvezna	200 ± 10 %	0,5 –3,0

—	učinkovitost štetja se določi z monodisperznimi delci, katerih velikosti so opredeljene v tem oddelku, ali polidisperznimi delci z geometrijskim srednjim premerom (GMD), opredeljenim v tem oddelku, in geometrijskim standardnim odmikom (GSD), ki znaša 1,6 ali manj;

—

najnižja koncentracija, uporabljena za preskuse učinkovitosti, mora biti višja od spodnje vrednosti merilnega območja instrumenta PN-PTI, deljene z najmanjšo učinkovitostjo štetja, opredeljeno za vsako velikost delcev v tem oddelku. Na primer pri spodnji vrednosti merilnega območja 5 000 1/cm3 in velikosti 23 nm bi morala biti koncentracija delcev, izmerjena z referenčnim sistemom, vsaj 25 000 1/cm3;

—

preskusi učinkovitosti štetja se izvajajo v referenčnih obratovalnih pogojih (glej oddelek 4.13) s toplotno stabilnimi delci, podobnimi sajam. Po potrebi se pred razdelilnikom, ki vodi do referenčnega in preskusnega instrumenta, izvedeta morebitna nevtralizacija in/ali sušenje ustvarjenih delcev. V primeru preskušanja monodisperznih delcev popravek za večkrat naelektrene delce ni večji od 10 % (in se navede);

—

referenčni instrument je sledljiv elektrometer s Faradayevo čašo ali sledljiv števec delcev z učinkovitostjo štetja > 0,5 pri 10 nm (po potrebi v kombinaciji s sledljivim razredčevalnikom za polidisperzne delce). Razširjena negotovost referenčnega sistema, vključno z morebitnim razredčevalnikom, je manj kot 12,5 %, po možnosti pa manj ali enako kot ena tretjina NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih;

—	če instrument PN-PTI vključuje kakršen koli interni prilagoditveni faktor, mora ta ostati enak (fiksen) za vse preskuse, opisane v tem odstavku;

—

celoten instrument PN-PTI (tj. vključno s sondo za vzorčenje in cevjo za vzorčenje, če obstaja) mora izpolnjevati zahteve glede učinkovitosti štetja. Na zahtevo proizvajalca se lahko učinkovitost štetja instrumenta PN-PTI preskusi na ločenih delih v reprezentativnih pogojih v instrumentu. V tem primeru učinkovitost celotnega instrumenta PN-PTI (tj. zmnožek učinkovitosti vseh delov) izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti štetja.

4.8 Zahteve za linearnost

S preskušanjem linearnosti bi bilo treba zagotoviti, da:

—	se linearnost celotnega instrumenta PN-PTI preskusi s toplotno stabilnimi polidisperznimi delci, podobnimi sajam, z geometrijskim srednjim premerom 70 ± 10 nm in geometrijskim standardnim odmikom, ki znaša 1,6 ali manj;

—

je referenčni instrument sledljiv števec delcev z učinkovitostjo štetja > 0,5 pri 10 nm. Referenčni instrument je lahko opremljen s sledljivim razredčevalnikom, da se izmerijo visoke koncentracije, vendar razširjena negotovost celotnega referenčnega sistema (razredčevalnik + števec delcev) ostane pod 12,5 %, po možnosti pa manj ali enako kot ena tretjina NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih;

—	se preskusi linearnosti izvedejo z najmanj devetimi različnimi koncentracijami v merilnem območju, pri čemer se upošteva NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih (glej oddelek 4.6);

—

je priporočljivo, da se pri preskusnih koncentracijah vključijo spodnja vrednost merilnega območja, ustrezna mejna vrednost PN-PTI (± 10 %), dvakratna mejna vrednost PN-PTI (± 10 %) in 0,2-kratna mejna vrednost PN-PTI. Vsaj ena koncentracija bi morala biti med mejno vrednostjo PN-PTI in zgornjo vrednostjo merilnega območja, vsaj tri koncentracije pa bi morale biti enakomerno porazdeljene med točko, na kateri se NDP spremeni iz absolutnega v relativnega, in mejno vrednostjo PN-PTI;

—	če se naprava preskuša po delih, je lahko preverjanje linearnosti omejeno na detektor delcev, pri izračunu pogreška pa je treba upoštevati učinkovitosti preostalih delov.

Zahteve za linearnost so povzete v nadaljevanju:

Lokacija nadzora	Referenčni instrument	Najmanjše število preskušenih koncentracij	NDP
NMI	Sledljiv števec delcev s sledljivim razredčevalnikom	9	Referenčni obratovalni pogoji (glej oddelek 4.6)

4.9 Ničelna stopnja

Ničelna točka se preskusi s filtrom HEPA. Ničelna stopnja je povprečni signal instrumenta PN-PTI s filtrom HEPA na dovodu v obdobju najmanj 15 sekund po stabilizaciji, ki traja vsaj 15 sekund. Najvišja dovoljena ničelna stopnja je 5 000 1/cm3.

4.10 Učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev

S preskušanjem učinkovitosti odstranjevanja hlapnih delcev bi bilo treba zagotoviti, da sistem doseže > 95-odstotno učinkovitost odstranjevanja delcev tetrakontana (C40H82) z velikostjo električne mobilnosti 30 nm ± 5 % in koncentracijo med 10 000 in 30 000 1/cm3. Po potrebi se delci tetrakontana nevtralizirajo pred razdelilnikom, ki vodi do referenčnega in preskusnega instrumenta. Namesto tega se lahko uporabijo polidisperzni delci tetrakontana z geometrijskim srednjim premerom med 30 in 35 nm in skupno koncentracijo med 50 000 in 150 000 1/cm3. V obeh primerih (preskušanje z monodisperznimi ali polidisperznimi delci tetrakontana) referenčni sistem izpolnjuje zahteve, opisane v oddelku 4.8.

Preskusi učinkovitosti odstranjevanja hlapnih delcev z večjimi delci tetrakontana (monodisperzni delci) ali večjim geometrijskim srednjim premerom (polidisperzni delci) in/ali višjimi koncentracijami tetrakontana, kot so tiste, opisane v tem oddelku, se lahko sprejmejo le, če instrument PN-PTI uspešno prestane preskus (> 95-odstotna učinkovitost odstranjevanja).

4.11 Stabilnost skozi čas ali premik

Pri preskusu stabilnosti se instrument PN-PTI uporablja v skladu s proizvajalčevimi navodili za uporabo. S preskušanjem stabilnosti instrumenta je treba zagotoviti, da meritve, opravljene z instrumentom PN-PTI v stabilnih okoljskih pogojih, ostanejo v mejah NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih (glej oddelek 4.6). Med preskusom stabilnosti se instrument PN-PTI ne sme naravnati.

Če je instrument opremljen s sredstvi za kompenzacijo premika, kot je samodejno ničliranje ali samodejno interno naravnavanje, se zaradi delovanja teh naravnavanj ne prikaže kazanje, ki bi ga bilo mogoče zamenjati z meritvijo zunanjega plina. Meritve stabilnosti se izvajajo vsaj 12 ur (ne nujno neprekinjeno), pri čemer je nazivna koncentracija vsaj 100 000 1/cm3. Primerjava z referenčnim instrumentom (enake zahteve kot pri referenčnem sistemu iz oddelka 4.8) se opravi vsaj vsako uro. Dovoljen je pospešeni triurni preskus stabilnosti z nazivno koncentracijo najmanj 10 000 000 1/cm3. V tem primeru se primerjava z referenčnim instrumentom opravi vsako uro, vendar z nazivno koncentracijo 100 000 1/cm3.

4.12 Ponovljivost

S preskušanjem ponovljivosti bi bilo treba zagotoviti, da pri 20 zaporednih meritvah istega referenčnega vzorca PN, ki jih v razmeroma kratkih časovnih intervalih opravi ista oseba z istim instrumentom, eksperimentalni standardni odmik 20 rezultatov ni večji od ene tretjine NDP (referenčni obratovalni pogoji) za zadevni vzorec. Ponovljivost se preskusi z nazivno koncentracijo najmanj 100 000 1/cm3. Med vsakima zaporednima meritvama se v instrument PN-PTI dovaja zrak, filtriran s filtrom HEPA, ali zunanji zrak.

4.13 Vplivne veličine

—

Referenčni obratovalni pogoji so navedeni v nadaljevanju. Uporablja se NDP, določen za „referenčne obratovalne pogoje“ (glej oddelek 4.6).

Temperatura okolice	20 °C ± 2 °C
Relativna vlažnost	50 % ± 20 %
Atmosferski tlak	Stabilen tlak okolice (± 10 hPa)
Omrežna napetost	Nazivna napetost ± 5 %
Omrežna frekvenca	Nazivna frekvenca ± 1 %
Vibracije	Jih ni/so zanemarljive
Napetost baterije	Nazivna napetost baterije

—

Minimalne zahteve za preskušanje v naznačenih obratovalnih pogojih so navedene v nadaljevanju. Uporablja se NDP, določen za „naznačene obratovalne pogoje“ (glej oddelek 4.6).

Temperatura okolice (IEC 60068-2-1, IEC 60068-2-2 in IEC 60068-3-1)	Od +5 °C (indeks stopnje preskusa 2 v skladu z OIML D 11) (ali manj, če tako določi proizvajalec) do +40 °C (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11) (ali več, če tako določi proizvajalec). Kadar so kritične notranje temperature instrumenta PN-PTI zunaj območja, instrument ne kaže izmerjene vrednosti, ampak prikaže opozorilo.
Relativna vlažnost (IEC 60068-2-78, IEC 60068-3-4 in IEC 60068-2-30)	Do 85 %, brez kondenzacije (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11) (če se uporablja v zaprtih prostorih) Do 95 % s kondenzacijo (če se uporablja zunaj)
Atmosferski tlak	860 hPa do 1 060 hPa
Omrežna napetost (IEC 61000-2-1 in IEC 61000-4-1)	–15 % do + 10 % nazivne napetosti (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11)
Omrežna frekvenca (IEC 61000-2-1, IEC 61000-2-2 in IEC 61000-4-1)	± 2 % nazivne frekvence (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11)
Napetost akumulatorja cestnega vozila (ISO 16750-2)	12-voltni akumulator: od 9 V do 16 V; 24-voltni akumulator: od 16 V do 32 V
Napetost notranje baterije	Nizka napetost, kot jo določi proizvajalec, do napetosti nove ali popolnoma napolnjene baterije določenega tipa

4.14 Motnje

Pomembnejše napake, kot so določene v NDP za motnje (glej oddelek 4.6), se ne smejo pojaviti ali pa jih je treba zaznati in ukrepati z napravami za preverjanje v primeru minimalnih zahtev za motnje, opisanih v nadaljevanju.

Mehanski sunek (IEC 60068-2-31)	Ročni instrument: en padec z višine 1 m na vsak spodnji rob Prenosljiv instrument: en padec z višine 25 mm na vsak spodnji rob (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11)
Vibracije samo za ročne instrumente (IEC 60068-2-47, IEC 60068-2-64 in IEC 60068-3-8)	Od 10 Hz do 150 Hz, 1,6 ms–2, 0,05 m2s–3, –3 dB/oktavo (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11)
Padci izmenične omrežne napetosti, kratke prekinitve in upadi napetosti (IEC 61000-4-11, IEC 61000-6-1 in IEC 61000-6-2)	0,5 cikla – upad na 0 % 1 cikel – upad na 0 % 25/30 () ciklov – upad na 70 % 250/300 () ciklov – upad na 0 % (*) Za 50 Hz oziroma 60 Hz (indeks stopnje preskusa 1 v skladu z OIML D 11)
Pojav (prehodne motnje) na omrežju z izmeničnim tokom (IEC 61000-4-4)	Amplituda 2 kV Ponavljalna frekvenca 5 kHz (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11)
Pojav (prehodne motnje) na signalnih, podatkovnih in nadzornih vodih (IEC 61000–4-4)	Amplituda 1 kV Ponavljalna frekvenca 5 kHz (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11)
Napetostni udari na omrežnih električnih vodih za izmenični tok (IEC 61000-4-5)	Od voda do voda 1,0 kV Od voda do ozemljitve 2,0 kV (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11)
Napetostni udari na signalnih, podatkovnih in nadzornih vodih (IEC 61000-4-5)	Od voda do voda 1,0 kV Od voda do ozemljitve 2,0 kV (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11)
Elektrostatična razelektritev (IEC 61000-4-2)	6-kV kontaktna razelektritev 8-kV razelektritev v zraku (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11)
Sevana radiofrekvenčna elektromagnetna polja (IEC 61000-4-3 in IEC 61000-4-20)	Od 80 (26 ) MHz do 6 GHz, 10 V/m (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11) Za preskušano opremo brez kabelske napeljave za preskus je spodnja meja frekvence 26 MHz.
Inducirana radiofrekvenčna polja (IEC 61000-4-6)	Od 0,15 do 80 MHz, 10 V (gonilna napetost) (indeks stopnje preskusa 3 v skladu z OIML D 11)
Omrežna frekvenca za magnetna polja (IEC 61000-4-8)	Neprekinjeno 100 A/m Kratkotrajno 1 000 A/m za 1 s (indeks stopnje preskusa 5 v skladu z OIML D 11)
Za instrumente, ki se napajajo iz akumulatorja cestnega vozila:
Električne prehodne motnje, ki se prevajajo po napajalnih vodih	Impulzi 2a, 2b, 3a, 3b, stopnja preskusa IV (ISO 7637-2)
Električne prehodne motnje, ki se prevajajo po vodih, ki niso napajalni vodi	Impulza a in b, stopnja preskusa IV (ISO 7637-3)
Izpad bremena	Preskus B (ISO 16750-2)

5. TEHNIČNE ZAHTEVE

5.1 Konstrukcija

Instrument bi moral izpolnjevati naslednje specifikacije:

—	vsi deli od izpušne cevi do detektorja delcev, ki so v stiku z nerazredčenimi in razredčenimi izpušnimi plini, so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji, in ne vplivajo na sestavo vzorca plina. Material sonde za vzorčenje vzdrži temperaturo izpušnih plinov;

—	instrument PN-PTI vključuje dobre prakse vzorčenja delcev za zmanjšanje izgub delcev;

—

sonda za vzorčenje je zasnovana tako, da jo je mogoče vstaviti vsaj 0,2 m (v primeru utemeljenih izjem vsaj 0,05 m) globoko v izpušno cev vozila in jo varno pritrditi z zadrževalno napravo ne glede na globino vstavitve in ne glede na obliko in velikost izpušne cevi ter debelino njene stene. Načrt sonde za vzorčenje omogoča vzorčenje na dovodu v sondo za vzorčenje, ne da bi se sonda dotikala stene izpušne cevi.

—

instrument vsebuje napravo, ki preprečuje kondenzacijo vode v sestavnih delih za vzorčenje in merjenje, ali detektor, ki sproži alarm in prepreči prikaz merilnega rezultata. Primera naprav ali tehnik, s katerimi je mogoče preprečiti kondenzacijo vode, sta segrevanje cevi za vzorčenje ali redčenje z zunanjim zrakom v bližini sonde za vzorčenje;

—	če je zaradi merilne tehnike potrebna referenca za naravnavanje, so na instrumentu na voljo preprosta sredstva za zagotovitev takega vzorca (npr. odprtina za vzorec/naravnavanje/preverjanje);

—	če instrument PN-PTI vključuje enoto za redčenje, faktor redčenja med merjenjem ostane konstanten;

—

naprava za prenos izpušnih plinov se namesti tako, da njene vibracije ne vplivajo na meritve. Uporabnik jo lahko vklopi in izklopi ločeno od drugih sestavnih delov instrumenta. Vendar meritev ni mogoče izvesti, ko je naprava izklopljena. Sistem za ravnanje s plinom bi se moral samodejno izpihati z zunanjim zrakom, preden se naprava za prenos izpušnih plinov izklopi;

—

instrument je opremljen z napravo, ki kaže, kdaj je pretok plina manjši od najmanjšega pretoka in se zato pretok zmanjša na raven, zaradi katere lahko zaznavanje preseže odzivni čas ali NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih (glej oddelek 4.f). Poleg tega in v skladu z uporabljeno tehnologijo je detektor delcev opremljen s senzorji za temperaturo, tok in napetost ali drugimi ustreznimi senzorji, ki spremljajo ključne parametre za delovanje instrumenta PN-PTI, da se ne preseže NDP iz teh smernic;

—	naprava za predpripravo vzorca (če je ustrezno) mora biti nepredušna do take mere, da vpliv zraka za redčenje na merilne rezultate ni večji od 5 000 1/cm3;

—

instrument je lahko opremljen z vmesnikom, ki omogoča spenjanje s katerimi koli perifernimi napravami ali drugimi instrumenti, dokler periferne naprave, drugi medsebojno povezani instrumenti ali motnje na vmesniku ne vplivajo na meroslovne funkcije instrumentov ali njihove merilne podatke. Funkcije, ki se izvajajo ali aktivirajo prek vmesnika, izpolnjujejo ustrezne zahteve in pogoje. Če je instrument povezan s tiskalnikom ali zunanjo napravo za shranjevanje podatkov, je prenos podatkov iz instrumenta v tiskalnik zasnovan tako, da rezultatov ni mogoče ponarediti. Dokumenta ni mogoče natisniti, merilnih podatkov pa ni mogoče shraniti v zunanjo napravo (za pravne namene), če naprave za preverjanje instrumenta odkrijejo pomembno napako ali nepravilno delovanje. Vmesnik instrumenta PN-PTI izpolnjuje zahteve iz dokumentov OIML D 11 in OIML D 31;

—	instrument PN-PTI izkazuje frekvenco pošiljanja podatkov, ki je enaka 1 Hz ali višja;

—	instrument je načrtovan v skladu z dobro inženirsko prakso, da se zagotovi stabilnost učinkovitosti štetja delcev v celotnem preskusu;

—	instrument PN-PTI ali naprava z ustrezno programsko opremo omogoča beleženje časa, opredeljenega z merilnim postopkom, opisanim v oddelku 7, ter pošlje podatke o meritvah in rezultatih preskusa v skladu z merilnim postopkom;

—	instrument PN-PTI ali naprava z ustrezno programsko opremo vodi uporabnika skozi korake, opisane v merilnem postopku iz oddelka 7;

—	po izbiri lahko instrument PN-PTI ali naprava z ustrezno programsko opremo šteje ure delovanja v načinu merjenja.

5.2 Zahteve za zagotavljanje pravilnega delovanja

—	Če se ena ali več motenj zazna z uporabo naprav za avtomatsko samopreverjanje, bi moralo biti mogoče preveriti pravilno delovanje takih naprav;

—	instrument nadzira naprava za samodejno preverjanje, ki deluje tako, da se pred prikazom ali tiskanjem meritve potrdijo ustrezne vrednosti ali stanje (tj. znotraj omejitev) vseh nastavitev in vseh drugih parametrov naprave za preverjanje;

—

vključena so naslednja preverjanja:

(1)

instrument PN-PTI samodejno in stalno spremlja ustrezne parametre, ki pomembno vplivajo na uporabljeno načelo merjenja (npr. prostorninski pretok vzorca, temperatura detektorja). Če se pojavijo nedopustna odstopanja, se izmerjena vrednost ne prikaže. Če instrument PN-PTI potrebuje delovno tekočino, meritev ni mogoče izvesti, če je tekočine premalo;

(2)	preskus pomnilnika z jasnim preverjanjem programske opreme in funkcije najpomembnejših sklopov (samodejno po vsakem vklopu, nato pa najpozneje po vsaki spremembi datuma);

(3)	postopek preskusa s čistim zrakom ali preskusa puščanja za odkrivanje specifičnega največjega puščanja (vsaj z vsakim samopreskusom, priporočljivo pred vsakim merjenjem). Če je izmerjena vrednost višja od 5 000 1/cm3, instrument uporabniku ne omogoča nadaljnjega merjenja;

(4)	postopek ničliranja, izveden s filtrom HEPA na dovodu v instrument PN-PTI (vsaj z vsakim samopreskusom, priporočljivo pred vsakim merjenjem), če je potreben zaradi načela merjenja;

—

neobvezno lahko instrument PN-PTI vključuje preverjanje postopka merjenja koncentracije v zunanjem zraku ali visoke koncentracije PN, ki se izvede pred postopkom preskusa s čistim zrakom ali preskusa puščanja, pri katerem instrument PN-PTI zazna število delcev, ki presega vnaprej določeno koncentracijo PN;

—	uporabnik lahko meritve z instrumenti, opremljenimi z avtomatsko ali polavtomatsko napravo za naravnavanje, opravi šele po tem, ko so izvedena pravilna naravnavanja;

—	instrumenti, opremljeni s polavtomatsko napravo za naravnavanje, uporabniku ne omogočajo merjenja, kadar jih je treba naravnati;

—	za avtomatske in polavtomatske naprave za naravnavanje se lahko zagotovi sredstvo za opozarjanje na potrebno naravnavanje;

—

na vseh delih instrumenta so nameščene učinkovite zaščitne oznake, ki niso drugače materialno zaščitene pred posegi, ki bi lahko vplivali na točnost ali celovitost instrumenta. To velja zlasti za: (a) sredstva za naravnavanje in (b) celovitost programske opreme (glej tudi zahteve glede običajne stopnje tveganja iz dokumenta OIML D 31 ali zahteve za razred tveganja C iz dokumenta WELMEC 7.2);

—

zakonsko ustrezna programska oprema je jasno identificirana. Identifikacija se prikaže ali natisne: (a) na zahtevo ali (b) med delovanjem ali (c) ob zagonu za merilni instrument, ki ga je mogoče izklopiti in ponovno vklopiti. Uporabljajo se vse ustrezne določbe iz dokumenta OIML D 31 v zvezi z običajno stopnjo tveganja ali iz dokumenta WELMEC 7.2 v zvezi z razredom tveganja C;

—	programska oprema je zaščitena tako, da so na voljo dokazi o vsakem posegu (npr. posodobitve programske opreme, spremembe parametrov). Uporabljajo se vse ustrezne določbe iz dokumenta OIML D 31 v zvezi z običajno stopnjo tveganja ali iz dokumenta WELMEC 7.2 v zvezi z razredom tveganja C;

—	na meroslovne lastnosti instrumenta se ne sme nedopustno vplivati s priključevanjem na drugo napravo, z nobeno lastnostjo priključene naprave ali s katero koli drugo oddaljeno napravo, ki komunicira z merilnim instrumentom (Priloga I k Direktivi 2014/32/EU);

—

instrument na baterije deluje pravilno z novimi ali popolnoma napolnjenimi baterijami določene vrste in bodisi še naprej pravilno deluje bodisi ne prikazuje nobenih vrednosti, kadar je napetost nižja od vrednosti, ki jo določi proizvajalec. Posebne napetostne meje za akumulatorje cestnih vozil so predpisane v naznačenih obratovalnih pogojih (glej oddelek 4.13).

6. MEROSLOVNI NADZOR

Meroslovne zahteve se preskušajo v treh različnih fazah:

—	pregled tipa,

—	prva overitev,

—	redna overitev.

6.1 Pregled tipa

Preverjanje skladnosti se izvede glede na meroslovne zahteve iz oddelka 4 in tehnične zahteve iz oddelka 5, ki se uporabijo za vsaj en instrument PN-PTI, ki predstavlja končni tip instrumenta. Preskuse izvaja nacionalni meroslovni inštitut.

6.2 Prva overitev

Proizvajalec instrumenta ali priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec, opravi prvo overitev za vsak izdelan instrument PN-PTI.

Prva overitev vključuje preskus linearnosti s polidisperznimi delci z monomodalno porazdelitvijo velikosti, geometrijskim srednjim premerom 70 ± 20 nm in geometrijskim standardnim odmikom, ki znaša 2,1 ali manj. Linearnost se preveri s petimi referenčnimi vzorci PN. Uporablja se NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih (glej oddelek 4.6). Razpon koncentracije petih referenčnih vzorcev PN sega od ene petine mejne vrednosti PN-PTI do dvakratne mejne vrednosti PN-PTI (vključno s tema koncentracijama ± 10 %) in vključuje tudi mejno vrednost PN-PTI (± 10 %).

Referenčni sistem je sestavljen iz sledljivega števca delcev z učinkovitostjo štetja pri 23 nm, ki je večja ali enaka 0,5 ali izpolnjuje zahteve iz oddelka 4.7. Števec delcev je lahko opremljen s sledljivim razredčevalnikom. Razširjena negotovost celotnega referenčnega sistema ostane manj kot 12,5 %, po možnosti pa manj ali enako kot ena tretjina NDP pri referenčnih obratovalnih pogojih.

Material, uporabljen za prvo overitev, je toplotno stabilen in podoben sajam. Uporabijo se lahko drugi materiali (npr. delci soli).

Pristojni nacionalni meroslovni inštitut preskusi (po možnosti med pregledom tipa instrumenta PN-PTI) celotno poskusno nastavitev, ki se uporablja za prvo overitev (generator delcev, instrument PN-PTI in referenčni sistem), poleg tega pa se določi korekcijski faktor nastavitve za preskušanje v okviru pregleda tipa, ki ga opravi nacionalni meroslovni inštitut. Korekcijski faktor nastavitve upošteva razlike med preskusi za pregled tipa in preskusi za prvo overitev, ki izhajajo na primer iz materiala delcev ter porazdelitve velikosti delcev in različnih referenčnih instrumentov. Korekcijski faktor nastavitve bi moral biti konstanten v zgoraj navedenem območju koncentracij (koeficient variacije, manjši od 10 %), priporoča pa se, da je v razponu od 0,65 do 1,5. Ko se referenčni sistem ali generator delcev spremeni, pristojni nacionalni meroslovni inštitut ponovno preskusi poskusno nastavitev za prvo overitev.

Zahteve za linearnost pri prvi overitvi so povzete v nadaljevanju:

Lokacija nadzora	Referenčni instrument	Najmanjše število koncentracij	NDP
Proizvajalec ali priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec	Sledljiv števec delcev (neobvezno s sledljivim razredčevalnikom)	5	Referenčni obratovalni pogoji (glej oddelek 4.6)

Dodatni preskusi ob prvi overitvi zajemajo:

—	vizualni pregled za ugotavljanje skladnosti z odobrenim tipom instrumenta PN-PTI;

—	preverjanje napajalne napetosti in frekvence na mestu uporabe, da se ugotovi skladnost s specifikacijami na oznaki merilnega instrumenta;

—	preskus s čistim zrakom ali preskus puščanja (kot je opisano v navodilih za uporabo);

—	preskus ničelne stopnje (kot je opisan v oddelku 4.9), če se razlikuje od preverjanja s čistim zrakom ali preverjanja puščanja;

—	preverjanje majhnega pretoka plina z omejevanjem pretoka plina, ki se dovaja v sondo za vzorčenje;

—	preverjanje odzivnega časa.

Neobvezno se lahko izvedejo preskusi visoke koncentracije PN, učinkovitosti štetja in ponovljivosti.

6.3 Redna overitev

Redno overitev točnosti instrumenta PN-PTI bi bilo treba izvesti, kadar to zahteva proizvajalec instrumenta, vendar najpozneje eno leto po zadnji overitvi. Redna overitev je preskus, ki se izvede s tremi različnimi koncentracijami, s polidisperznimi delci z monomodalno porazdelitvijo velikosti, geometrijskim srednjim premerom 70 ± 20 nm in geometrijskim standardnim odmikom, ki znaša 2,1 ali manj. Uporablja se NDP pri naznačenih obratovalnih pogojih. Koncentracije, uporabljene za preskus, so ena petina mejne vrednosti PN-PTI, mejna vrednost PN-PTI in dvakratna mejna vrednost PN-PTI (koncentracije do 20 %).

Preskus za redno overitev se lahko opravi (i) v prostorih proizvajalca ali priglašenega organa, ki ga izbere proizvajalec, ali (ii) na mestu uporabe instrumenta PN-PTI.

Kadar se redna overitev opravi v prostorih proizvajalca ali priglašenega organa, ki ga izbere proizvajalec, z uporabo enake odobrene nastavitve kot pri prvi overitvi, se uporabi isti korekcijski faktor nastavitve.

Kadar se redna overitev opravi na mestu uporabe instrumenta PN-PTI, prenosna nastavitev vključuje prenosni generator delcev in prenosni referenčni sistem (sledljiv števec delcev in neobvezno sledljiv razredčevalnik).

Porazdelitev velikosti delcev, ki jo ustvari prenosni generator delcev, mora izpolnjevati zahteve glede geometrijskega srednjega premera in geometrijskega standardnega odmika iz oddelka 6.2 za skupno vsaj tri ure, porazdeljene po treh različnih dneh, pod enakimi pogoji, kot se bodo uporabljali na terenu. Navedeni preskus je treba ponoviti vsaj enkrat letno.

Prenosni referenčni sistem izpolnjuje enake zahteve kot referenčni sistemi, uporabljeni za preskuse linearnosti pri prvi overitvi (glej oddelek 6.2), vendar lahko njegova razširjena negotovost pri naznačenih obratovalnih pogojih ostane pod 20 %, po možnosti pa manj ali enako kot ena tretjina NDP pri naznačenih obratovalnih pogojih.

Pristojni nacionalni meroslovni inštitut preskusi celotno prenosno poskusno nastavitev, ki se uporablja za redno overitev (prenosni generator delcev, instrument PN-PTI in referenčni sistem), poleg tega pa se določi korekcijski faktor nastavitve za preskušanje v okviru pregleda tipa, ki ga opravi nacionalni meroslovni inštitut. Korekcijski faktor nastavitve upošteva razlike med preskusi za pregled tipa in preskusi za redno overitev, ki izhajajo na primer iz materiala delcev ter porazdelitve velikosti delcev in različnih referenčnih instrumentov. Korekcijski faktor nastavitve bi moral biti konstanten v celotnem območju koncentracije pri preskušanju za redno overitev (koeficient variacije, manjši od 10 %), priporoča pa se, da je v območju od 0,65 do 1,5. Ko se prenosni referenčni sistem ali prenosni generator delcev spremeni, je potrebna nova odobritev s strani nacionalnega meroslovnega inštituta.

Zahteve za linearnost pri redni overitvi so povzete v nadaljevanju:

Lokacija nadzora	Referenčni instrument	Najmanjše število koncentracij	NDP
Prostori proizvajalca ali priglašenega organa ali na terenu	Sledljiv števec delcev (neobvezno s sledljivim razredčevalnikom)	3	Naznačeni obratovalni pogoji (glej oddelek 4.6)

Dodatni preskusi ob redni overitvi zajemajo:

—	vizualni pregled za ugotavljanje veljavnosti predhodne overitve in prisotnosti vseh zahtevanih žigov, pečatov in dokumentov;

—	preskus s čistim zrakom ali preskus puščanja (kot je opisano v navodilih za uporabo);

—	preskus ničelne stopnje (kot je opisan v oddelku 4.9), če se razlikuje od preverjanja s čistim zrakom ali preverjanja puščanja;

—	preverjanje majhnega pretoka plina z omejevanjem pretoka plina, ki se dovaja v sondo za vzorčenje;

—	preverjanje odzivnega časa;

—	preskus z visoko koncentracijo PN (neobvezno).

7. MERILNI POSTOPEK

Preskus koncentracije PN se uporablja za vozila iz oddelka 1, z njim pa se določi število delcev na kubični centimeter v izpušnih plinih mirujočega vozila pri delovanju motorja v prostem teku z majhnim številom vrtljajev. Preskus se ne izvede med regeneracijo filtra za trdne delce pri dizelskih motorjih na vozilu.

Priprava vozila

Na začetku preskusa bi moralo biti vozilo:

—	ogreto, tj. temperatura hladilne tekočine motorja > 60 °C, po možnosti pa > 70 °C;

—

kondicionirano, kar se doseže tako, da določen čas deluje v prostem teku z majhnim številom vrtljajev in/ali da se na mirujočem vozilu izvede pospeševanje do vrtilne frekvence največ 2 000 vrt./min., ali z vožnjo. Kondicioniranje se izvede za zagotovitev, da nedavna regeneracija ne vpliva na učinkovitost filtra za trdne delce pri dizelskih motorjih. Čas kondicioniranja je obdobje, v katerem se izvede zagon motorja, vključno s fazami pred preskusom (npr. faza stabilizacije). Priporočeni skupni čas kondicioniranja je 300 s.

Hitri uspešno izveden preskus je mogoč pri temperaturi hladilne tekočine motorja < 60 °C. Če pa vozilo ne opravi tega preskusa, se preskus ponovi, pri čemer mora vozilo izpolnjevati zahteve, določene za temperaturo hladilne tekočine motorja in kondicioniranje.

Priprava instrumenta PN-PTI

—	Instrument PN-PTI je vklopljen vsaj toliko časa, kolikor traja čas ogrevanja, ki ga določi proizvajalec;

—	s samopreverjanjem instrumenta, opredeljenim v oddelku 5, se spremlja pravilno delovanje instrumenta med delovanjem, v primeru okvare pa se sproži opozorilo ali prikaže sporočilo.

Pred vsakim preskusom se preveri dobro stanje sistema za vzorčenje, vključno s preverjanjem, ali sta cev za vzorčenje in sonda za vzorčenje poškodovani.

Preskusni postopek

—

Pred začetkom merjenja se evidentirajo naslednji podatki:

(a)	registrska številka vozila;

(b)	identifikacijska številka vozila;

(c)	raven emisij, določena pri homologaciji (emisijski standard Euro);

—	programska oprema števca delcev samodejno usmerja upravljavca instrumenta skozi preskusni postopek;

—	sonda se vstavi vsaj 0,20 m globoko v odprtino izpušnega sistema. V primeru utemeljenih izjem, kadar vzorčenje na tej globini ni mogoče, se sonda vstavi vsaj 0,05 m globoko. Sonda za vzorčenje se ne dotika sten izpušne cevi;

—	če ima izpušni sistem več kot eno izhodno odprtino, se preskus opravi na vsaki odprtini, pri vseh preskusih pa se upošteva ustrezna mejna vrednost PN-PTI. V tem primeru se najvišja izmerjena koncentracija PN, izmerjena na različnih odprtinah izpušnega sistema, šteje za koncentracijo PN vozila;

—

vozilo deluje v prostem teku z majhnim številom vrtljajev. Če se zagon motorja vozila ne izvede v statičnih pogojih, upravljavec preskusa deaktivira sistem za zagon/zaustavitev. Pri hibridnih in priključnih hibridnih vozilih je treba zagnati termični motor (npr. z vklopom klimatskega sistema za hibride ali z izbiro načina polnjenja baterije za priključne hibride);

—

po vstavitvi sonde v izpušno cev se za preskus PN-PTI upoštevajo naslednji koraki:

(a)	vsaj 15-sekundno obdobje stabilizacije, v katerem motor deluje v prostem teku. Neobvezno se lahko pred obdobjem stabilizacije izvedeta dva ali tri pospeševanja do najvišje vrtilne frekvence motorja 2 000 vrt./min.;

(b)

po obdobju stabilizacije se izmerijo koncentracije emisij PN. Preskus traja vsaj 15 sekund (skupno trajanje meritve). Rezultat preskusa je povprečna koncentracija PN v času trajanja meritve. Če je izmerjena koncentracija PN višja od dvakratnika mejne vrednosti PN-PTI, se lahko meritev takoj ustavi in rezultat preskusa pošlje, ne da bi bilo treba čakati 15 s.

Po zaključku preskusnega postopka instrument PN-PTI pošlje (in shrani ali natisne) povprečno koncentracijo PN vozila in sporočilo „PASS“ (ustrezno) ali „FAIL“ (neustrezno).

—	Če je rezultat preskusa enak mejni vrednosti PN-PTI ali manjši, instrument pošlje sporočilo „PASS“ (ustrezno) in preskus je uspešno opravljen.

—	Če je rezultat preskusa večji od mejne vrednosti PN-PTI, instrument pošlje sporočilo „FAIL“ (neustrezno) in preskus je neuspešen.

8. MEJNA VREDNOST PN-PTI

Vozila, na katerih se opravi preskus koncentracije PN, opisan v oddelku 1, bi morala biti po preskusu z instrumentom PN-PTI, ki izpolnjuje zahteve iz teh smernic, in na podlagi merilnega postopka, opisanega v oddelku 7, skladna z mejno vrednostjo PN-PTI 250 000 (1/cm3).

Te smernice se lahko uporabljajo za eno mejno vrednost PN-PTI od 250 000 (1/cm3) do 1 000 000 (1/cm3).

9. SEZNAM VIROV

Standardi ISO

ISO 16750-2, izdaja 4.0 (2012), Road vehicles – Environmental conditions and testing for electrical and electronic equipment – Part 2: Electrical loads (Cestna vozila – Okoljski pogoji in preskušanje za električno in elektronsko opremo – 2. del: Električne obremenitve)

ISO 7637-2 (2011) Road vehicles – electrical disturbance from conducting and coupling – Part 2: Electrical transient conduction along supply lines only (Cestna vozila – Električne motnje, ki jih povzročajo vodniki in spoji – 2. del: Električne prehodne motnje, ki se prevajajo samo po napajalnih vodnikih)

ISO 7637-3 (2007) Road vehicles – electrical disturbance from conducting and coupling – Part 3: Passenger cars and light commercial vehicles with nominal 12 V supply voltage and commercial vehicles with 24 V supply voltage – Electrical transient transmission by capacitive and inductive coupling via lines other than supply lines (Cestna vozila – Električne motnje, ki jih povzročajo vodniki in spoji – 3. del: Osebna vozila in lahka gospodarska vozila z nazivno napajalno napetostjo 12 V ter gospodarska vozila z napajalno napetostjo 24 V – Prehodni električni prenos s kapacitivnimi in induktivnimi stiki po drugih vodnikih (ne napajalnih))

Standardi IEC

IEC 60068-2-1, izdaja 6.0 (2007-03), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 1: Test A: Cold (Okoljski preskusi – 2. del: Preskusne metode – Oddelek 1: Preskus A: Mraz)

IEC 60068-2-2, izdaja 5.0 (2007-07), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 1: Test B: Dry heat (Okoljski preskusi – 2. del: Preskusne metode – Oddelek 1: Preskus B: Suha vročina)

IEC 60068-3-1, izdaja 2.0 (2011-08), Environmental testing – Part 3: Supporting documentation and guidance – Section 1: Cold and dry heat tests (Okoljski preskusi – 3. del: Podporna dokumentacija in navodila – Oddelek 1: Preskusi z mrazom in suho vročino)

IEC 60068-2-78, izdaja 2.0 (2012-10), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 78: Test cab: Damp heat, steady state (Okoljski preskusi – 2. del: Preskusne metode – Oddelek 78: Preskuševalna omarica: Vlažna vročina, ustaljeno stanje)

IEC 60068-2-30, izdaja 3.0 (2005-08), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 30: Test Db: Damp heat, cyclic (12 + 12 hour cycle) (Okoljski preskusi – 2. del: Preskusne metode – Oddelek 30: Preskus Db: Vlažna toplota, ciklična (12 + 12-urni cikel))

IEC 60068-3-4, izdaja 1.0 (2001-08), Environmental testing – Part 3: Supporting documentation and guidance – Section 4: Damp heat tests (Okoljsko preskušanje – 3. del: Podporna dokumentacija in navodilo – Oddelek 4: Vlažni toplotni preskusi)

IEC 61000-2-1, izdaja 1.0 (1990-05), Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 2: Environment – Section 1: Description of the environment – Electromagnetic environment for low-frequency conducted disturbances and signalling in public power supply systems (Elektromagnetna združljivost (EMC) – 2. del: Okolje – Oddelek 1: Opis okolja – elektromagnetno okolje za nizkofrekvenčne prevodne motnje in signaliziranje v javnih napajalnih sistemih)

IEC 61000-4-1, izdaja 3.0 (2006-10), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 1: Overview of IEC 61000-4 series (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 1: Pregled družine IEC 61000-4)

IEC 61000-2-2, izdaja 1.0 (1990-05), Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 2: Environment – Section 2: Compatibility levels for low-frequency conducted disturbances and signalling in public low-voltage power supply systems (Elektromagnetna združljivost (EMC) – 2. del: Okolje – Oddelek 2: Nivoji združljivosti za nizkofrekvenčne prevodne motnje in signaliziranje v javnih nizkonapetostnih napajalnih sistemih)

IEC 60068-2-31, izdaja 2.0 (2008-05), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 31: Test Ec: Rough handling shocks, primarily for equipment-type specimens (Okoljski preskusi – 2. del: Preskusne metode – Oddelek 31: Preskus Ec: Udari zaradi neustreznega ravnanja, predvsem za vzorčno opremo)

IEC 60068-2-47, izdaja 3.0 (2005-4), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 47: Mounting of specimens for vibration, impact and similar dynamic tests (Okoljsko preskušanje – 2. del: Preskusne metode – Oddelek 47: Pritrjevanje preskušancev pri preskusih vibracij, udarcev in pri podobnih dinamičnih preskusih)

IEC 60068-2-64, izdaja 2.0 (2008-04), Environmental testing – Part 2: Test methods – Section 64: Test Fh: Vibration, broad-band random and guidance (Okoljski preskusi – 2. del: Preskusne metode – Preskus Fh: Vibracije, naključne širokopasovne (digitalni nadzor), in vodilo)

IEC 60068-3-8, izdaja 1.0 (2003-08), Environmental testing – Part 3: Supporting documentation and guidance – Section 8: Selecting amongst vibration tests (Okoljski preskusi – 3. del: Podporna dokumentacija in vodilo – Oddelek 8: Izbira med preskusi z vibracijami)

IEC 61000-4-11, izdaja 2.0 (2004-03), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 11: Voltage dips, short interruptions and voltage variations immunity tests (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 11: Preskusi odpornosti proti upadom napetosti, kratkotrajnim prekinitvam in napetostnim kolebanjem)

IEC 61000-6-1, izdaja 2.0 (2005-3), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 6: Generic standards – Section 1: Immunity for residential, commercial and light-industrial environments (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 6. del: Osnovni standardi – Oddelek 1: Odpornost v stanovanjskih, poslovnih in lahkoindustrijskih okoljih)

IEC 61000-6-2, izdaja 2.0 (2005-01), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 6: Generic standards – Section 2: Immunity for industrial environments (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 6. del: Osnovni standardi – Oddelek 2: Odpornost v industrijskih okoljih)

IEC 61000-4-4, izdaja 3.0 (2012-04), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 4: Electrical fast transient/burst immunity test (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 4: Preskus odpornosti s hitrimi električnimi prehodnimi pojavi)

IEC 61000-4-5, izdaja 2.0 (2005-11), popravek 1 izdaje 2.0 (2009-10), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 5: Surge immunity test (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 5: Preskus odpornosti proti napetostnemu udaru)

IEC 61000-4-2, izdaja 2.0 (2008-12), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 2: Electrostatic discharge immunity test (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 2: Preskus odpornosti proti elektrostatični razelektritvi)

IEC 61000-4-3, izdaja 3.2 (2010-04), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 3: Radiated, radio-frequency, electromagnetic field immunity test (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 3: Preskus odpornosti proti sevanim radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem)

IEC 61000-4-20, izdaja 2.0 (2010-08), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 20: Emission and immunity testing in transverse electromagnetic (TEM) waveguides (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 20: Preskušanje oddajanja in odpornosti v prečnih elektromagnetnih (TEM) valovodih)

IEC 61000-4-6, izdaja 4.0 (2013-10), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 6: Immunity to conducted disturbances, induced by radio-frequency fields (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 6: Odpornost proti motnjam po vodnikih, ki jih inducirajo radiofrekvenčna polja)

IEC 61000-4-8, izdaja 2.0 (2009-09), Basic EMC publication - Electromagnetic compatibility (EMC) – Part 4: Testing measurement techniques – Section 8: Power frequency magnetic field immunity test (Osnovna publikacija EMC – Elektromagnetna združljivost (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – Oddelek 8: Preskus odpornosti proti magnetnemu polju omrežne frekvence)

Evropski standardi

EN 1822-1:2019-10, Visokoučinkoviti zračni filtri (EPA, HEPA in ULPA) – 1. del: Klasifikacija, preskušanje lastnosti, označevanje

Publikacije OIML

OIML R 99-1 in 2 (2008), Instruments for measuring vehicle exhaust emissions (Instrumenti za merjenje emisij izpušnih plinov vozil)

OIML V 2-200 (2012) International Vocabulary of Metrology – Basic and General Concepts and Associated Terms (VIM) (Mednarodni slovar meroslovja – Osnovni in splošni koncepti ter z njimi povezani izrazi)

OIML D 11 (2013) General requirements for measuring instruments – Environmental conditions (Splošne zahteve za merilne instrumente – Okoljski pogoji)

(1) Direktiva 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 149).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 90

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 28. marec 2023

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/685 z dne 27. marca 2023 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge ( 1 )	1
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/686 z dne 24. marca 2023 o neizdaji dovoljenja Unije za posamezen biocidni proizvod Insecticide Textile Contact (notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 1853)	42
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/687 z dne 24. marca 2023 o podaljšanju ukrepa, ki ga je sprejelo nizozemsko ministrstvo za infrastrukturo in upravljanje voda za dostopnost na trgu in uporabo biocidnega proizvoda Biobor JF, v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 1865)	44
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Komisije (EU) 2023/688 z dne 20. marca 2023 o merjenju števila delcev za redni tehnični pregled vozil z motorji s kompresijskim vžigom	46

	Popravki
*	Popravek Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2023/419 z dne 24. februarja 2023 o izvajanju člena 8a Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini ( UL L 61, 27.2.2023 )	65
*	Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2023/421 z dne 24. februarja 2023 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini ( UL L 61, 27.2.2023 )	66


	(1) Besedilo velja za EGP.