ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 86
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 66
24. marec 2023
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 86 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 66 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2023/676
z dne 20. marca 2023
o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 15. junija 2018 Komisijo pooblastil, da na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994) začne pogajanja o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih na seznam EU CLXXV,zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije. |
|
(2) |
Pogajanja z Republiko Čile so zaključena in Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Čile na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 1. decembra 2022. |
|
(3) |
Sporazum bi bilo treba podpisati – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994) v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 20. marca 2023
Za Svet
predsednik
P. KULLGREN
(1) Besedilo Sporazuma se objavi skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.
UREDBE
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/677
z dne 17. marca 2023
o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Ricotta di Bufala Campana“ (ZOP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija je v skladu s členom 50(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 v povezavi s členom 53(1), prvi pododstavek, navedene uredbe proučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Ricotta di Bufala Campana“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 634/2010 (2). |
|
(2) |
Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). |
|
(3) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega utemeljenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Ricotta di Bufala Campana“ (ZOP), se odobri.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. marca 2023
Za Komisijo
v imenu predsednice
Janusz WOJCIECHOWSKI
član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 634/2010 z dne 19. julija 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Ricotta di Bufala Campana (ZOP)) (UL L 186, 20.7.2010, str. 14).
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/5 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/678
z dne 17. marca 2023
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Slavonska kobasica“ (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Slavonska kobasica“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Slavonska kobasica“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Slavonska kobasica“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. marca 2023
Za Komisijo
v imenu predsednice
Janusz WOJCIECHOWSKI
član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 454, 30.11.2022, str. 119.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/6 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/679
z dne 23. marca 2023
o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za piridaben, piridat, piriproksifen in triklopir v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1), točka (a), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za piridaben. piridat in triklopir so bile določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005. Za piriproksifen so bile MRL določene v delu A Priloge III k navedeni uredbi. |
|
(2) |
V skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (ES) št. 396/2005 je bila vložena vloga za uvozne tolerance za piridaben glede uporabe navedene snovi na grenivkah v Združenih državah Amerike. Vložnik je predložil podatke, ki kažejo, da ob odobrenih uporabah navedene snovi na tej kmetijski rastlini v Združenih državah Amerike ostanki presegajo MRL iz Uredbe (ES) št. 396/2005 in da je za preprečevanje trgovinskih ovir pri uvozu navedene kmetijske rastline v Unijo potrebna višja MRL za piridaben. |
|
(3) |
Za piridat je bila vložena vloga v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 za spremembo obstoječe MRL za drobnjak. Za piriproksifen je bila taka vloga vložena za marelice in breskve. Za triklopir je bila taka vloga vložena za pomaranče, limone in mandarine. |
|
(4) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice vse navedene vloge ocenile in Komisiji posredovale ocenjevalna poročila. |
|
(5) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je proučila vloge in ocenjevalna poročila, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila obrazložena mnenja o predlaganih MRL (2). Navedena mnenja je posredovala vložnikom, Komisiji in državam članicam ter jih javno objavila. |
|
(6) |
Za piridat je Agencija ugotovila, da je bila vrzel v podatkih glede analiznih metod za določanje ostankov piridata, ki je bila opredeljena v okviru pregleda MRL za to aktivno snov v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005 (3), obravnavana v medsebojnem strokovnem pregledu pesticidov EU za aktivno snov piridat (4), v katerem je bila zagotovljena zadostno validirana metoda. Zato je primerno črtati zadevne opombe v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 o odsotnosti podatkov. |
|
(7) |
Kar zadeva MRL za triklopir v pomarančah, limonah in mandarinah, je Agencija ugotovila, da predloženi podatki zadostujejo za izpeljavo predloga nižje MRL v višini 0,07 mg/kg na podlagi predvidene uporabe. Kljub temu je Agencija ugotovila, da so bili pri tekočem pregledu MRL v skladu s členom 12 za navedeno aktivno snov potrebni potrditveni podatki, ki podpirajo obstoječo MRL v višini 0,1 mg/kg, in je zato sklenila, da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Do ocene potrditvenih podatkov je bilo odločeno, da je primerno ohraniti trenutno okvirno MRL v višini 0,1 mg/kg. |
|
(8) |
V zvezi s spremembami MRL, ki so jih vložniki zahtevali za vse štiri snovi, je Agencija ugotovila, da so v celoti izpolnjene zahteve po popolnosti predloženih podatkov in da so spremembe MRL, ki jih zahtevajo vložniki, sprejemljive z vidika varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Pri tem je upoštevala najnovejše podatke o toksikoloških značilnostih snovi. Niti pri dolgoročni izpostavljenosti tem snovem z uživanjem vseh živil, ki bi te snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih proizvodov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže. |
|
(9) |
Na podlagi obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju ustreznih dejavnikov iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 predlagane spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) navedene uredbe. |
|
(10) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(11) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. marca 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Znanstvena poročila Agencije so na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu.
Reasoned Opinion on the setting of an import tolerance for pyridaben in grapefruits (Obrazloženo mnenje o določitvi uvozne tolerance za piridaben v grenivkah). EFSA Journal 2022;20(9):7553.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue level for pyridate in chives (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječe mejne vrednosti ostankov za piridat v drobnjaku). EFSA Journal 2022;20(8):7537.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue levels for pyriproxyfen in apricots and peaches (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za piriproksifen v marelicah in breskvah). EFSA Journal 2022;20(9):7567.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue levels for triclopyr in oranges, lemons and mandarins (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za triklopir v pomarančah, limonah in mandarinah). EFSA Journal 2022;20(8):7545.
(3) Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels (MRLs) for pyridate according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za piridat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2012;10(4):2687.
(4) Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance pyridate (Sklep o medsebojnem strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo piridat). EFSA Journal 2014;12(8):3801, 84 str.
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
(1) |
v Prilogi II se stolpci za piridaben, piridat in triklopir nadomestijo z naslednjim: „Priloga II Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
v delu A Priloge III se stolpec za piriproksifen nadomesti z naslednjim: „PRILOGA IIIA Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(*) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/41 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/680
z dne 23. marca 2023
o odobritvi alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijevega klorida (ADBAC/BKC (C12-C16)) kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1 v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 89(1), tretji pododstavek, Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)). |
|
(2) |
Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)) je bil ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1 (biocidni proizvodi za človekovo osebno higieno), kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ustreza vrsti proizvodov 1 (razkužila: človekova osebna higiena, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. |
|
(3) |
Za državo članico poročevalko je bila imenovana Italija in njen ocenjevalni pristojni organ je 10. septembra 2012 Komisiji predložil poročilo o oceni s svojimi ugotovitvami. Po predložitvi tega poročila so potekale razprave na tehničnih sestankih, ki jih je organizirala Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija). |
|
(4) |
Na podlagi člena 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je mogoče sklepati, da je treba snovi, katerih ocenjevanje v državah članicah se je zaključilo do 1. septembra 2013, oceniti v skladu z določbami Direktive 98/8/ES. |
|
(5) |
Mnenje Agencije o vlogah za odobritev aktivnih snovi v skladu s členom 75(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 pripravi Odbor za biocidne proizvode. Ta odbor je 2. decembra 2021 v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 ob upoštevanju ugotovitev ocenjevalnega pristojnega organa sprejel mnenje Agencije (4). |
|
(6) |
Glede na navedeno mnenje je za biocidne proizvode vrste proizvodov 1, ki vsebujejo alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)), mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1), točke (b), (c) in (d), Direktive 98/8/ES, če so izpolnjene nekatere zahteve za njihovo uporabo. |
|
(7) |
Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno, da se alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)) odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1, če so izpolnjeni nekateri pogoji. |
|
(8) |
Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da lahko zainteresirane strani sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev. |
|
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)) se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1, pri čemer se upoštevajo pogoji iz Priloge.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. marca 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).
(3) Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).
(4) Mnenje Odbora za biocidne proizvode o vlogi za odobritev aktivne snovi alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid; vrsta proizvoda: 1; ECHA/BPC/309/2021, sprejeto 2. decembra 2021.
PRILOGA
|
Splošno ime |
Ime po IUPAC Identifikacijska številka |
Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1) |
Datum odobritve |
Datum izteka odobritve |
Vrsta proizvodov |
Posebni pogoji |
||
|
Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid |
Ime po IUPAC: kvaterne amonijeve spojine, benzil-C12-16-alkildimetil, kloridi Št. ES: 270-325-2 Št. CAS: 68424-85-1 |
Minimalna čistost ocenjene aktivne snovi: 972 g/kg suhe teže |
1. julij 2024 |
30. junij 2034 |
1 |
Dovoljenje za biocidne proizvode se izda pod naslednjimi pogoji:
|
(1) Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.
PRIPOROČILA
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/44 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/681
z dne 8. decembra 2022
o procesnih pravicah osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, ter materialnih pogojih pripora
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Členi 1, 4 in 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) določajo, da je človeško dostojanstvo nedotakljivo ter da ga je treba spoštovati in varovati, da nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ter da ima vsakdo pravico do svobode in varnosti. Člena 7 in 24 Listine določata pravico do družinskega življenja in pravice otroka. Člen 21 Listine določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija. Člena 47 in 48 Listine priznavata pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe. Člen 52 Listine določa, da mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter načeli nujnosti in sorazmernosti. |
|
(2) |
Države članice že pravno zavezujejo obstoječi instrumenti Sveta Evrope o človekovih pravicah ter prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), protokoli k tej konvenciji, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1987. Vse države članice so poleg tega pogodbenice Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. |
|
(3) |
Upoštevati je treba tudi več pravno nezavezujočih pravnih aktov, ki se podrobneje ukvarjajo s pravicami oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, in sicer so to: na ravni Združenih narodov Standardna minimalna pravila Združenih narodov za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele) in Standardna minimalna pravila Združenih narodov glede ukrepov brez odvzema prostosti (Tokijska pravila), na ravni Sveta Evrope pa Priporočilo Rec (2006)2-Rev o evropskih zaporniških pravilih, Priporočilo Rec (2006)13 o uporabi ukrepa pripora, pogojih, v katerih se izvršuje, in o vzpostavitvi varoval zoper zlorabo, Priporočilo CM/Rec (2017)3 o evropskih pravilih o sankcijah in ukrepih v skupnosti, Priporočilo CM/Rec (2014)4 o elektronskem spremljanju, Priporočilo CM/Rec (2010)1 o pravilih Sveta Evrope o preizkusni dobi in bela knjiga o prezasedenosti zaporov. |
|
(4) |
Poleg tega obstajajo drugi instrumenti, ki so usmerjeni v posebne skupine oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, in sicer so to: na ravni Združenih narodov Pravila Združenih narodov za zaščito mladoletnikov, ki jim je bila odvzeta prostost, Pravila Združenih narodov za ravnanje z zapornicami in ukrepe brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (Bangkoška pravila) in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), na ravni Sveta Evrope pa Priporočilo CM/Rec (2008)11 o evropskih pravilih za mladoletne storilce kaznivih dejanj, ki so jim naložene sankcije ali ukrepi, Priporočilo CM/Rec (2018)5 o otrocih, katerih starši so v zaporu, in Priporočilo CM/Rec (2012)12 glede tujih zapornikov, ter na mednarodni nevladni ravni Načela o uporabi mednarodnega prava človekovih pravic za področje spolne usmeritve in spolne identitete (načela iz Yogyakarte), ki sta jih pripravila Mednarodna komisija pravnic in pravnikov ter Mednarodna služba za človekove pravice. |
|
(5) |
Sodišče Evropske unije je v sodbi Aranyosi in Căldăraru ter nadaljnjih sodbah (1) priznalo pomen razmer v zaporu v okviru medsebojnega priznavanja in izvajanja Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ (2) o evropskem nalogu za prijetje. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo o vplivu slabih pogojev pripora na izvajanje evropskega naloga za prijetje (3). |
|
(6) |
V sklepih Sveta iz decembra 2018 o spodbujanju vzajemnega priznavanja s krepitvijo medsebojnega zaupanja so bile države članice pozvane, naj uporabijo alternativne ukrepe namesto pripora, da bi zmanjšale zasedenost v objektih za pripor, s čimer se spodbuja cilj socialne rehabilitacije in tudi dejstvo, da na medsebojno zaupanje pogosto slabo vplivajo slabe razmere v objektih za pripor in problem prenatrpanosti zaporov (4). |
|
(7) |
V sklepih Sveta iz decembra 2019 o alternativah odvzemu prostosti so se države članice zavezale k sprejetju več ukrepov na področju pripora na nacionalni ravni, na primer alternativnih ukrepov namesto pripora (5). |
|
(8) |
V sklepih Sveta iz junija 2019 o preprečevanju in zatiranju radikalizacije v zaporih ter obravnavanju storilcev terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj po izpustitvi so se države članice nujno zavezale k sprejetju učinkovitih ukrepov na tem področju (6). |
|
(9) |
Evropski parlament že več let poziva Komisijo, naj sprejme ukrepa za obravnavanje vprašanj materialnih pogojev v zaporih in zagotovitev, da preiskovalni pripor ostane izjemen ukrep, ki se uporablja v skladu z domnevo nedolžnosti. Ta zahteva je bila ponovljena v resoluciji Evropskega parlamenta o evropskem nalogu za prijetje (7). |
|
(10) |
Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ki jo financira Komisija, je na njeno zahtevo razvila podatkovno zbirko o pogojih pripora, ki je začela delovati decembra 2019 in je javno dostopna (8). Podatkovna zbirka Agencije o kazenskem priporu združuje informacije o pogojih pripora v vseh državah članicah. Na podlagi nacionalnih in mednarodnih standardov ter standardov Unije, sodne prakse in poročil o spremljanju zagotavlja informacije o izbranih ključnih vidikih pogojev pripora, vključno s prostorom v celici, sanitarnimi pogoji, dostopom do zdravstvenega varstva in zaščite pred nasiljem. |
|
(11) |
Razpoložljivi statistični podatki o evropskem nalogu za prijetje kažejo, da so države članice od leta 2016 zavrnile ali odložile izvršitev iz razlogov, povezanih z dejanskim tveganjem kršitve temeljnih pravic, v skoraj 300 primerih, tudi na podlagi neustreznih materialnih pogojev pripora (9). |
|
(12) |
Nacionalni pravosodni organi so zaprosili za konkretnejše smernice o tem, kako obravnavati take primere. Težave, ki so jih prepoznali strokovnjaki, se nanašajo na neusklajenost, razpršenost in nejasnost standardov za pripor po vsej Uniji, kar otežuje pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (10). |
|
(13) |
Polovica držav članic Komisije, ki so Komisiji predložile statistične podatke o številu priprtih oseb, je navedla, da imajo težave s prezasedenostjo svojih objektov za pripor, saj je stopnja zasedenosti več kot 100-odstotna. K prezasedenosti objektov za pripor prispevata tudi čezmerna ali nepotrebna uporaba in dolžina preiskovalnega pripora, kar resno zavira izboljšanje pogojev pripora. |
|
(14) |
Med državami članicami obstajajo velike razlike glede pomembnih vidikov preiskovalnega pripora, kot je odreditev preiskovalnega pripora kot ukrepa v skrajni sili in pregled sklepov o odreditvi preiskovalnega pripora (11). Od ene države članice do druge se razlikuje tudi najdaljši čas preiskovalnega pripora, ki sega od manj kot enega leta do več kot pet let (12). Preiskovalni pripor je leta 2020 v različnih državah članicah povprečno trajal od dveh do 13 mesecev (13). Tudi število pripornikov v predkazenskem postopku kot delež skupnega števila zapornikov se od ene države članice do druge precej razlikuje, in sicer lahko znaša od manj kot 10 % do več kot 40 % (14). Taka velika razhajanja se zdijo na skupnem območju svobode, varnosti in pravice EU neupravičena. |
|
(15) |
Nedavna poročila Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja pri Svetu Evrope opozarjajo na nekatere resne težave v nekaterih državah članicah, kot so grdo ravnanje, neprimerni objekti za pripor ter pomanjkanje smiselnih dejavnosti in zagotavljanja ustreznega zdravstvenega varstva. |
|
(16) |
Poleg tega Evropsko sodišče za človekove pravice še vedno ugotavlja, da države članice kršijo člen 3 ali 5 EKČP v okviru pripora. |
|
(17) |
Glede na veliko število priporočil, ki so jih pripravile mednarodne organizacije na področju kazenskega pripora, ta morda niso vedno preprosto dostopna posameznim sodiščem in tožilcem v državah članicah, ki morajo oceniti pogoje pripora, preden sprejmejo odločitev, bodisi v okviru evropskega naloga za prijetje bodisi na nacionalni ravni. |
|
(18) |
V Uniji ter zlasti na območju svobode, varnosti in pravice so potrebni posebni minimalni standardi Unije, ki bi se enako uporabljali za ureditve pripora v vseh državah članicah, da se okrepi medsebojno zaupanje med državami članicami in olajša vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb. |
|
(19) |
Za okrepitev zaupanja držav članic v sisteme kazenskega pravosodja druga druge in s tem izboljšanje vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah je bilo zlasti že sprejetih šest ukrepov o procesnih pravicah v kazenskem postopku, in sicer direktive 2010/64/EU (15), 2012/13/EU (16), 2013/48/EU (17), (EU) 2016/343 (18), (EU) 2016/800 (19) in (EU) 2016/1919 (20) Evropskega parlamenta in Sveta ter Priporočilo Komisije z dne 27. novembra 2013 o procesnih jamstvih za ranljive osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku (21). Namen teh ukrepov je zagotoviti spoštovanje procesnih pravic osumljencev in obdolžencev v kazenskem postopku, tudi ob odreditvi preiskovalnega pripora. Za ta namen te direktive vsebujejo posebna procesna jamstva za osumljence in obdolžence, ki jim je bila odvzeta prostost. Direktiva (EU) 2016/800 vsebuje posebne določbe o pogojih preiskovalnega pripora za otroke; njihov namen je zaščititi dobrobit otrok ob odreditvi takega prisilnega ukrepa. Treba je dopolniti standarde procesnih pravic, ki jih določajo navedene direktive in priporočilo iz leta 2013, ter v primeru Direktive (EU) 2016/800 ustrezne standarde za materialne pogoje pripora za otroke, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor. |
|
(20) |
Komisija si prizadeva utrditi in nadgraditi navedene minimalne standarde, določene v okviru Sveta Evrope ter sodne prakse Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. V ta namen je treba zagotoviti pregled izbranih minimalnih standardov za procesne pravice osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, ter materialnih pogojev pripora na ključnih prednostnih področjih za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami. |
|
(21) |
V zvezi s procesnimi pravicami osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, bi morale smernice v tem priporočilu zajemati ključne standarde glede uporabe preiskovalnega pripora kot ukrepa v skrajni sili in alternativ priporu, razlogov za odreditev preiskovalnega pripora, zahtev glede sprejemanja odločitev s strani pravosodnih organov, rednega pregleda preiskovalnega pripora, zaslišanja osumljencev ali obdolžencev za odločitve o preiskovalnem priporu, učinkovitih pravnih sredstev in pravice do pritožbe, trajanja preiskovalnega pripora ter priznavanja obdobja, prestanega v preiskovalnem priporu, v smislu odštetja od pravnomočne kazni. |
|
(22) |
V zvezi z materialnimi pogoji pripora bi bilo treba zagotoviti smernice o ključnih standardih na področjih namestitve, razporeditve pripornikov, higiene in sanitarnih pogojev, prehrane, ureditev pripora v zvezi s telesno dejavnostjo in dejavnostmi zunaj celice, dela in izobraževanja, zdravstvenega varstva, preprečevanja nasilja in grdega ravnanja, stika z zunanjim svetom, dostopa do pravne pomoči, postopkov zahtevkov in pritožb ter inšpekcijskih pregledov in spremljanja. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti smernice o zaščiti pravic oseb, ki so z odvzemom prostosti postavljene v še posebno ranljiv položaj, na primer žensk, otrok, invalidov ali oseb z resnimi zdravstvenimi težavami, oseb LGBTIQ in tujih državljanov, ter preprečevanju radikalizacije v zaporih. |
|
(23) |
Preiskovalni pripor bi bilo vedno treba uporabiti kot ukrep v skrajni sili na podlagi ocene za vsak primer posebej. Na voljo bi moralo biti čim več manj omejevalnih ukrepov namesto pripora (alternativni ukrepi), ki bi se uporabljali, kjer je mogoče. Države članice bi morale zagotoviti tudi, da sklepi o odreditvi preiskovalnega pripora niso diskriminatorni ter da se ta pripor osumljencem in obdolžencem ne odredi samodejno na podlagi nekaterih značilnosti, kot je tuje državljanstvo. |
|
(24) |
Ustrezni materialni pogoji pripora so temeljni za zaščito pravic in dostojanstva oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, ter preprečevanje kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (grdo ravnanje). |
|
(25) |
Za zagotovitev ustreznih standardov za pripor bi morale države članice vsakemu priporniku zagotoviti minimalni osebni življenjski prostor v skladu s priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. |
|
(26) |
Ko je osebam odvzeta prostost, postanejo še posebno izpostavljene nasilju in grdemu ravnanju ter družbeni izolaciji. Da bi zagotovili njihovo varnost in podprli njihovo ponovno vključevanje v družbo, bi bilo treba pri razporejanju in ločevanju pripornikov upoštevati razlike v ureditvah pripora in potrebo po zaščiti pripornikov, ki so v še posebno ranljivem položaju, pred zlorabo. |
|
(27) |
Ureditve pripora ne bi smele neupravičeno omejevati svobode gibanja pripornikov znotraj objekta za pripor ter njihovega dostopa do telesne dejavnosti, zunanjih prostorov ter smiselnih dejavnosti in družbenih stikov, da bi lahko vzdrževali svoje telesno in duševno zdravje ter se lažje ponovno vključevali v družbo. |
|
(28) |
Žrtve kaznivih dejanj, storjenih v priporu, imajo pogosto omejen dostop do pravnega varstva ne glede na obveznost držav, da v primerih kršenja pravic teh oseb zagotovijo učinkovita pravna sredstva. V skladu s cilji strategije EU o pravicah žrtev (2020–2025) se priporoča, da države članice zagotovijo učinkovita pravna sredstva za kršitve pravic pripornikov ter zaščitne in podporne ukrepe. Pravna pomoč ter mehanizmi za vložitev zahtevkov in pritožb bi morali biti lahko dostopni, zaupni in učinkoviti. |
|
(29) |
Države članice bi morale upoštevati posebne potrebe določenih skupin pripornikov, vključno z ženskami, otroki, starejšimi, invalidi ali osebami z resnimi zdravstvenimi težavami, osebami LGBTIQ, osebami z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom in tujimi državljani, v vseh odločitvah v zvezi z njihovim priporom. Zlasti kadar so pridržani otroci, je treba upoštevati predvsem otrokovo korist. |
|
(30) |
V zvezi s storilci terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj bi morale države članice sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje radikalizacije v zaporih ter izvajati strategije za rehabilitacijo in reintegracijo glede na tveganje, ki ga predstavljajo storilci terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj ali storilci kaznivih dejanj, ki se radikalizirajo med prestajanjem zaporne kazni, ter dejstvo, da bo več navedenih storilcev kaznivih dejanj kmalu izpuščenih iz zapora. |
|
(31) |
To priporočilo zagotavlja le pregled izbranih standardov in bi ga bilo treba obravnavati glede na podrobnejše smernice iz standardov Sveta Evrope in sodne prakse Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice ter brez poseganja vanje. Priporočilo ne posega v veljavno pravo Unije in njegov prihodnji razvoj. Prav tako ne posega v verodostojno razlago prava Unije, ki jo lahko da Sodišče. |
|
(32) |
To priporočilo bi moralo tudi olajšati izvrševanje evropskih nalogov za prijetje v skladu z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ ter priznavanje sodb in izvrševanje kazni v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/909/PNZ (22) o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti. |
|
(33) |
To priporočilo spoštuje in podpira temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Natančneje, namen tega priporočila je spodbujati spoštovanje človekovega dostojanstva, pravice do svobode, pravice do družinskega življenja, pravic otroka, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter domneve nedolžnosti in pravice do obrambe. |
|
(34) |
Sklicevanja v tem priporočilu na ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega dostopa do pravnega varstva za invalide bi bilo treba razumeti glede na pravice in obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, katere pogodbenice so Evropska unija in vse njene države članice. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da so invalidi, ki jim je v kazenskem postopku odvzeta prostost, enako kot drugi upravičeni do jamstev v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah ter da se obravnavajo v skladu s cilji in načeli Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, vključno z zagotavljanjem razumnih prilagoditev za posebne potrebe in dostopnosti – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
NAMEN PRIPOROČILA
|
(1) |
To priporočilo določa smernice za države članice, da sprejmejo učinkovite, ustrezne in sorazmerne ukrepe za okrepitev pravic vseh osumljencev in obdolžencev v kazenskem postopku, ki jim je odvzeta prostost, tako v zvezi s procesnimi pravicami oseb, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, kot tudi materialnimi pogoji pripora, da se zagotovi, da se osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, obravnavajo dostojanstveno, da se spoštujejo njihove temeljne pravice in da je odvzem prostosti le ukrep v skrajni sili. |
|
(2) |
To priporočilo združuje standarde, ki so določeni z obstoječimi politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni Unije, glede pravic oseb, ki jim je bila odvzeta prostost zaradi postopkov v kazenskih zadevah, in ki so ključnega pomena v okviru pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami. |
|
(3) |
Države članice lahko smernice iz tega priporočila razširijo, da bi zagotovile višjo raven varstva. Take višje ravni varstva ne bi smele ovirati vzajemnega priznavanja sodnih odločb, ki naj bi ga te smernice olajšale. Raven varstva ne bi nikoli smela biti nižja od standardov, ki jih določa Listina ali EKČP, kot se razlagajo v sodni praksi Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. |
OPREDELITEV POJMOV
|
(4) |
V tem priporočilu bi bilo treba „preiskovalni pripor“ razumeti kot vsako obdobje pripora osumljenca ali obdolženca v kazenskem postopku, ki ga odredi pravosodni organ, pred izrekom obsodbe. Ne bi smel vključevati začetnega odvzema prostosti, ki ga odredi policist ali uradnik kazenskega pregona (ali kdor koli, ki je pooblaščen za ukrepanje), za namene zaslišanja ali prijetja osumljenca ali obdolženca, dokler ni sprejet sklep o odreditvi preiskovalnega pripora. |
|
(5) |
V tem priporočilu bi bilo treba „alternativne ukrepe“ razumeti kot manj omejevalne ukrepe, ki so alternativa priporu. |
|
(6) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „pripornik“ razumeti tako, da zajema osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, v preiskovalnem priporu in obsojene osebe, ki prestajajo zaporno kazen. „Objekt za pripor“ bi bilo treba razumeti kot kateri koli zapor ali drugi objekt za pripor pripornikov, kot so opredeljeni v tem priporočilu. |
|
(7) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „otrok“ razumeti tako, da pomeni osebo, mlajšo od 18 let. |
|
(8) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „mlada odrasla oseba“ razumeti tako, da pomeni osebo, starejšo od 18 let in mlajšo od 21 let. |
|
(9) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „invalidi“ razumeti v skladu s členom 1 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tako da vključuje osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. |
SPLOŠNA NAČELA
|
(10) |
Države članice bi morale preiskovalni pripor uporabiti le v skrajni sili. Namesto pripora bi bilo treba prednost dati alternativnim ukrepom, zlasti kadar je za kaznivo dejanje predpisana le kratka zaporna kazen ali je storilec otrok. |
|
(11) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se s priporniki ravna spoštljivo in dostojanstveno ter skladno z njihovimi obveznostmi na področju človekovih pravic, vključno s prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, kot je določeno v členu 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
|
(12) |
Države članice se spodbuja, naj pripor upravljajo tako, da olajšajo ponovno vključevanje pripornikov v družbo z namenom preprečevanja povratništva. |
|
(13) |
Države članice bi morale to priporočilo uporabljati brez kakršnega koli razlikovanja, kot je rasno ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, spolna usmerjenost, jezik, vera, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali kateri koli drug status. |
MINIMALNI STANDARDI ZA PROCESNE PRAVICE OSUMLJENCEV IN OBDOLŽENCEV, KI JIM JE BIL ODREJEN PREISKOVALNI PRIPOR
Preiskovalni pripor kot ukrep v skrajni sili in alternative priporu
|
(14) |
Države članice bi morale odrediti preiskovalni pripor le, če je to nujno potrebno, in kot ukrep v skrajni sili ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera. V ta namen bi morale države članice, kjer je to mogoče, uporabiti alternative ukrepe. |
|
(15) |
Države članice bi morale sprejeti domnevo v prid izpustitvi. Od pristojnih nacionalnih organov bi morale zahtevati, da nosijo breme dokaza, da je odreditev preiskovalnega pripora nujna. |
|
(16) |
Za preprečitev neustrezne uporabe preiskovalnega pripora bi države članice morale dati na voljo čim več alternativnih ukrepov, kot so alternativni ukrepi iz Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ (23) o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu. |
|
(17) |
Ti ukrepi bi lahko zajemali: (a) zaveze za zglasitev pred pravosodnim organom, če in ko je to potrebno, opustitev poseganja v sodni postopek in opustitev določenega ravnanja, vključno z ravnanjem, značilnim za poklic ali posebno zaposlitev, (b) zahteve za vsakodnevno ali redno javljanje pravosodnemu organu, policiji ali drugemu organu, (c) zahteve za privolitev v nadzor s strani agencije, ki jo imenuje pravosodni organ, (d) zahteve za privolitev v elektronsko spremljanje, (e) zahteve za prebivanje na določenem naslovu s pogoji glede števila ur, ko mora biti oseba na tem naslovu, ali brez njih, (f) zahteve, da oseba določenih krajev ali območij ne zapusti ali vanje ne vstopi brez dovoljenja, (g) zahteve, da se oseba ne sestaja z določenimi osebami brez dovoljenja, (h) zahteve za predajo potnih listov ali drugih identifikacijskih dokumentov in (i) zahteve za predložitev ali zagotovitev finančnih ali drugih oblik jamstev glede ravnanja pred sojenjem. |
|
(18) |
Poleg tega bi države članice morale zahtevati, da je, kadar je kot pogoj za izpustitev določena varščina, znesek sorazmeren s sredstvi osumljenca ali obdolženca. |
Utemeljen sum in razlogi za odreditev preiskovalnega pripora
|
(19) |
Države članice bi morale odrediti preiskovalni pripor le na podlagi utemeljenega suma, ugotovljenega na podlagi skrbne ocene vsakega primera posebej, da je osumljenec storil zadevno kaznivo dejanje, in omejiti pravne razloge za odreditev preiskovalnega pripora na: (a) nevarnost pobega, (b) tveganje ponovne storitve kaznivega dejanja, (c) tveganje, da bi osumljenec ali obdolženec posegal v sodni postopek, ali (d) tveganje ogrožanja javnega reda. |
|
(20) |
Države članice bi morale zagotoviti, da opredelitev kakršnega koli tveganja temelji na posameznih okoliščinah primera, vendar da se posebna pozornosti nameni: (a) naravi in teži domnevnega kaznivega dejanja, (b) kazni, ki bo verjetno naložena v primeru obsodbe, (c) starosti, zdravstvenemu stanju, značaju, prejšnjim obsodbam, osebnim in socialnim okoliščinam osumljenca ter zlasti njegovim vezem v skupnosti ter (d) ravnanju osumljenca, zlasti kako izpolnjuje morebitne obveznosti, ki so mu bile morda naložene v prejšnjem kazenskem postopku. Dejstvo, da osumljenec ni državljan države, v kateri naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, ali z njo ni drugače povezan, ne zadostuje za ugotovitev, da obstaja možnost pobega. |
|
(21) |
Države članice se spodbuja, naj preiskovalni pripor odredijo le za kazniva dejanja, za katera je zagrožena najmanj enoletna zaporna kazen. |
Obrazložitev sklepov o odreditvi preiskovalnega pripora
|
(22) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je vsak sklep pravosodnega organa o odreditvi preiskovalnega pripora, podaljšanju takega preiskovalnega pripora ali odreditvi alternativnih ukrepov ustrezno obrazložen in utemeljen ter se nanaša na posebne okoliščine osumljenca ali obdolženca, ki upravičujejo odreditev pripora. Prizadeti osebi bi bilo treba zagotoviti kopijo sklepa, ki bi moral vključevati razloge, zakaj se alternativni ukrepi namesto preiskovalnega pripora ne štejejo za ustrezne. |
Redni pregled preiskovalnega pripora
|
(23) |
Države članice bi morale zagotoviti, da pravosodni organ redno pregleduje nadaljnjo veljavnost razlogov, na podlagi katerih je osumljenec ali obdolženec pridržan v preiskovalnem priporu. Takoj ko ni več razlogov za pripor osebe, bi države članice morale zagotoviti, da je osumljenec ali obdolženec brez nepotrebnega odlašanja izpuščen. |
|
(24) |
Države članice bi morale dovoliti, da se redni pregled sklepov o odreditvi preiskovalnega pripora začne na zahtevo tožene stranke ali da ga po uradni dolžnosti začne pravosodni organ. |
|
(25) |
Države članice bi načeloma morale omejiti razmik med pregledi na največ en mesec, razen v primerih, ko ima osumljenec ali obdolženec pravico, da kadar koli vloži prošnjo za izpustitev in da brez nepotrebnega odlašanja prejme odločitev o tej prošnji. |
Zaslišanje osumljenca ali obdolženca
|
(26) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se osumljenec ali obdolženec zasliši osebno ali prek pravnega zastopnika na kontradiktorni ustni obravnavi pred pristojnim pravosodnim organom, ki sprejme sklep o odreditvi preiskovalnega pripora. Države članice bi morale zagotoviti, da se sklepi o odreditvi preiskovalnega pripora sprejmejo brez nepotrebnega odlašanja. |
|
(27) |
Države članice bi morale spoštovati pravico osumljenca ali obdolženca do sojenja v razumnem roku. Natančneje, zagotoviti bi morale, da se primeri, v katerih je bil odrejen preiskovalni pripor, obravnavajo čim prej in s potrebno skrbnostjo. |
Učinkovita pravna sredstva in pravica do pritožbe
|
(28) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo osumljenci ali obdolženci, ki jim je bila odvzeta prostost, možnost postopka pred sodiščem, ki je pristojno za preverjanje zakonitosti njihovega pripora in po potrebi odreditev njihove izpustitve. |
|
(29) |
Države članice bi morale osumljencem ali obdolžencem, ki so predmet sklepa o odreditvi preiskovalnega pripora, odobriti pravico do pritožbe zoper tak sklep in jih ob sprejetju sklepa obvestiti o tej pravici. |
Trajanje preiskovalnega pripora
|
(30) |
Države članice bi morale zagotoviti, da trajanje preiskovalnega pripora ne presega kazni, ki se lahko izreče za zadevno kaznivo dejanje, in ni nesorazmerno z njo. |
|
(31) |
Države članice bi morale zagotoviti, da trajanje odrejenega preiskovalnega pripora ni v nasprotju s pravico pripornika do sojenja v razumnem času. |
|
(32) |
Države članice bi morale primere, ki vključujejo osebo, ki ji je bil odrejen preiskovalni pripor, šteti za prednostne. |
Odštetje časa, prestanega v preiskovalnem priporu, od pravnomočne kazni
|
(33) |
Države članice bi morale vsako obdobje preiskovalnega pripora pred obsodbo, tudi kadar se izvrši z alternativnimi ukrepi, odšteti od trajanja kakršne koli pozneje izrečene zaporne kazni. |
MINIMALNI STANDARDI ZA MATERIALNE POGOJE PRIPORA
Namestitev
|
(34) |
Države članice bi morale vsakemu priporniku dodeliti minimalno površino v velikosti vsaj 6 m2 v samici in 4 m2 v večposteljni celici. Zagotoviti bi morale, da absolutni minimalni osebni prostor, ki je na voljo vsakemu priporniku, tudi v večposteljnih celicah, obsega vsaj 3 m2 površine na pripornika. Kadar je priporniku na voljo manj kot 3 m2 osebnega prostora, nastane trdna domneva o kršitvi člena 3 EKČP. Izračun razpoložljivega prostora bi moral vključevati površino, ki jo zaseda pohištvo, ne pa površine, ki jo zasedajo sanitarni prostori. |
|
(35) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je vsako izjemno zmanjšanje absolutne minimalne površine v velikosti 3 m2 na pripornika kratkotrajno, občasno in omejeno ter da so pri tem zagotovljene zadostna svoboda gibanja zunaj celice in ustrezne dejavnosti zunaj celice. Poleg tega bi morale zagotoviti, da so v takih primerih splošni pogoji pripora v objektu ustrezni in da ne obstajajo druge oteževalne okoliščine v zvezi s pogoji pripora zadevne osebe, kot so druge pomanjkljivosti v minimalnih strukturnih zahtevah glede celic ali sanitarnih prostorov. |
|
(36) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo priporniki v celicah dostop do naravne svetlobe in svežega zraka. |
Razporeditev
|
(37) |
Države članice se spodbuja in bi v primeru otrok morale zagotoviti, da se priporniki, kolikor je to mogoče, razporedijo v objekte za pripor v bližini njihovih domov ali drugih prostorov, ki so primerni za njihovo družbeno rehabilitacijo. |
|
(38) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so priporniki, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, ločeni od obsojenih zapornikov. Ženske bi morale biti ločene od moških. Otroci ne bi smeli biti v priporu skupaj z odraslimi, razen če je to v otrokovo korist. |
|
(39) |
Ko pridržani otrok dopolni 18 let in, kadar je to primerno, za mlade odrasle osebe, mlajše od 21 let, bi morale države članice zagotoviti možnost, da je ta oseba še naprej pridržana ločeno od drugih pridržanih odraslih, kadar je to upravičeno, in sicer ob upoštevanju okoliščin zadevne osebe ter če je to v korist otrok, ki so pridržani s to osebo. |
Higiena in sanitarni pogoji
|
(40) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so sanitarni prostori ves čas dostopni in da pripornikom zagotavljajo zadostno zasebnost, vključno z učinkovito strukturno ločitvijo sanitarnih prostorov od dnevnih prostorov v večposteljnih celicah. |
|
(41) |
Države članice bi morale vzpostaviti učinkovite ukrepe za vzdrževanje dobrih higienskih standardov z razkuževanjem in zaplinjevanjem. Poleg tega bi morale zagotoviti, da so pripornikom na voljo osnovni higienski izdelki, vključno s higienskimi vložki, ter da je v celicah na voljo topla in tekoča voda. |
|
(42) |
Države članice bi morale pripornikom zagotoviti ustrezna čista oblačila in posteljnino ter sredstva za ohranjanje njihove čistoče. |
Prehrana
|
(43) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je hrana na voljo v zadostnih količinah in da je dovolj kakovostna, da se zadovoljijo prehranske potrebe pripornikov, ter da se živila pripravljajo in postrežejo v higienskih razmerah. Poleg tega bi morale zagotoviti, da je pripornikom ves čas na voljo čista pitna voda. |
|
(44) |
Države članice bi morale pripornikom zagotoviti hranljivo prehrano, primerno njihovi starosti, invalidnosti, zdravstvenemu stanju, telesnemu stanju, veri, kulturi in naravi dela. |
Čas, preživet zunaj celice in na prostem
|
(45) |
Države članice bi morale pripornikom omogočiti, da se vsaj eno uro na dan razgibavajo na prostem, ter za ta namen zagotoviti prostorne in ustrezne objekte in opremo. |
|
(46) |
Države članice bi morale pripornikom dovoliti, da razumno obdobje preživijo zunaj svojih celic, da se vključijo v delo, izobraževanje in rekreacijske dejavnosti, kot so potrebne za ustrezno raven človeške in družbene interakcije. Za preprečevanje kršitve prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja bi morale zagotoviti, da so vse izjeme od tega pravila v okviru posebnih varnostnih ureditev in ukrepov, vključno z oddajo v samico, potrebne in sorazmerne. |
Delo in izobraževanje pripornikov za spodbujanje njihovega ponovnega vključevanja v družbo
|
(47) |
Države članice bi morale vlagati v družbeno rehabilitacijo pripornikov ob upoštevanju njihovih individualnih potreb. V ta namen bi si morale prizadevati za zagotovitev plačanega dela koristne narave. Za spodbujanje uspešne ponovne vključitve pripornika v družbo in na trg dela bi morale države članice dati prednost delu, ki vključuje poklicno usposabljanje. |
|
(48) |
Za pomoč pripornikom pri pripravi na izpustitev in olajšanje njihovega ponovnega vključevanja v družbo bi morale države članice zagotoviti, da imajo vsi priporniki dostop do varnih, vključujočih in dostopnih programov izobraževanja (vključno z izobraževanjem na daljavo), ki izpolnjujejo njihove individualne potrebe ob upoštevanju njihovih želja. |
Zdravstveno varstvo
|
(49) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo priporniki pravočasno dostop do zdravstvene, tudi psihološke, pomoči, ki jo potrebujejo za ohranjanje svojega telesnega in duševnega zdravja. V ta namen bi morale zagotoviti, da zdravstveno varstvo v objektih za pripor izpolnjuje enake standarde kot zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja nacionalni sistem za javno zdravje, tudi v zvezi s psihiatrično obravnavo. |
|
(50) |
Države članice bi morale zagotoviti reden zdravstveni nadzor ter spodbujati programe cepljenja in presejalne programe za nalezljive (HIV, virusni hepatitis B in C, tuberkuloza in spolno prenosljive bolezni) in nenalezljive bolezni (zlasti presejalni pregled za raka), ki jim po potrebi sledita diagnoza in začetek obravnave. Programi izobraževanja o zdravju lahko prispevajo k izboljšanju stopenj presejanja in povečanju zdravstvene pismenosti. Natančneje, države članice bi morale zagotoviti, da se posebna pozornost nameni obravnavi pripornikov, zasvojenih z drogami, preprečevanju nalezljivih bolezni in njihovi oskrbi, duševnemu zdravju in preprečevanju samomorov. |
|
(51) |
Države članice bi morale zahtevati, da se na začetku obdobja odvzema prostosti in po vsaki premestitvi brez nepotrebnega odlašanja opravi zdravniški pregled. |
Preprečevanje nasilja in grdega ravnanja
|
(52) |
Države članice bi morale sprejeti vse razumne ukrepe za zagotovitev varnosti pripornikov in preprečitev vseh oblik mučenja ali grdega ravnanja. Zlasti bi morale sprejeti razumne ukrepe za zagotovitev, da priporniki niso izpostavljeni nasilju ali grdemu ravnanju s strani osebja v objektu za pripor in da se z njimi ravna ob spoštovanju njihovega dostojanstva. Države članice bi morale od osebja v objektih za pripor in vseh pristojnih organov zahtevati tudi, da pripornike zaščitijo pred nasiljem ali grdim ravnanjem s strani drugih pripornikov. |
|
(53) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se nad izpolnjevanjem te dolžnosti skrbnega ravnanja in kakršno koli uporabo sile s strani osebja v objektu za pripor izvaja nadzor. |
Stik z zunanjim svetom
|
(54) |
Države članice bi morale pripornikom omogočiti sprejemanje obiskov njihovih družin in drugih oseb, kot so pravni zastopniki, socialni delavci in zdravniki. Pripornikom bi morale omogočiti tudi, da se s takimi osebami prosto dopisujejo s pismi in z njimi čim pogosteje komunicirajo po telefonu ali z drugimi sredstvi komunikacije, vključno z alternativnimi komunikacijskimi sredstvi za invalide. |
|
(55) |
Države članice bi morale zagotoviti ustrezne prostore za obiske družine v otroku prijaznih razmerah, ki izpolnjujejo varnostne zahteve, vendar so za otroke manj travmatične. S takimi obiski družine bi bilo treba zagotoviti ohranjanje rednih in pomembnih stikov med družinskimi člani. |
|
(56) |
Države članice bi morale razmisliti o omogočanju komunikacije prek digitalnih sredstev, kot so videoklici, da bi pripornikom med drugim omogočile ohranjanje stikov z njihovimi družinami, prijavo na delovno mesto, udeležbo na usposabljanjih ali iskanje nastanitve v pripravi na izpustitev. |
|
(57) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je, kadar je pripornikom izjemoma prepovedano komuniciranje z zunanjim svetom, tak omejevalni ukrep nujno potreben in sorazmeren ter se ne uporablja dalj časa. |
Pravna pomoč
|
(58) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo priporniki učinkovit dostop do odvetnika. |
|
(59) |
Države članice bi morale spoštovati zaupnost srečanj in drugih oblik komunikacije, vključno s pravno korespondenco, med priporniki in njihovimi pravnimi svetovalci. |
|
(60) |
Države članice bi morale pripornikom omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z njihovim sodnim postopkom, ali jim dovoliti, da jo imajo pri sebi. |
Zahtevki in pritožbe
|
(61) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so vsi priporniki jasno obveščeni o pravilih, ki se uporabljajo v njihovem konkretnem objektu za pripor. |
|
(62) |
Države članice bi morale olajšati učinkovit dostop do postopka, ki pripornikom omogoča, da uradno nasprotujejo vidikom svojega življenja v priporu. Natančneje, zagotoviti bi morale, da lahko priporniki prosto vložijo zaupne zahtevke in pritožbe glede njihove obravnave prek notranjih in zunanjih pritožbenih mehanizmov. |
|
(63) |
Države članice bi morale zagotoviti, da pritožbe pripornikov nemudoma in skrbno obravnava neodvisni organ ali sodišče, pooblaščeno za odreditev ukrepov pomoči, zlasti ukrepov za prenehanje kakršne koli kršitve pravice do tega, da oseba ni podvržena mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. |
Posebni ukrepi za ženske in dekleta
|
(64) |
Države članice bi morale pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na kateri koli vidik pripora žensk in deklet, upoštevati njihove posebne telesne, poklicne, socialne in psihološke potrebe ter sanitarne in zdravstvene zahteve. |
|
(65) |
Države članice bi morale pripornicam omogočiti, da rodijo v bolnišnici zunaj objekta za pripor. Če se otrok kljub temu rodi v objektu za pripor, bi morale države članice zagotoviti vso potrebno podporo in sredstva za zaščito vezi med materjo in otrokom ter njunega telesnega in duševnega dobrega počutja, vključno z ustreznim zdravstvenim varstvom pred rojstvom in po njem. |
|
(66) |
Države članice bi morale pripornicam z dojenčki omogočiti, da imajo v objektu za pripor take otroke ob sebi, dokler je to združljivo z otrokovo koristjo. Zagotoviti bi morale posebno nastanitev in sprejeti vse otroku prijazne razumne ukrepe, da bi med izvrševanjem zaporne kazni zagotovile zdravje in dobrobit prizadetih otrok. |
Posebni ukrepi za tuje državljane
|
(67) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo tuji državljani in drugi priporniki s posebnimi jezikovnimi potrebami, ki jim je bila odvzeta prostost, razumen dostop do strokovnih storitev tolmačenja in prevajanja pisnega gradiva v jezik, ki ga razumejo. |
|
(68) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so tuji državljani brez nepotrebnega odlašanja obveščeni o pravici, da zahtevajo stik z diplomatsko ali konzularno službo države, katere državljani so, in da se jim omogočijo razumna sredstva za komuniciranje z njo. |
|
(69) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se zagotovijo informacije o pravni pomoči. |
|
(70) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so tuji državljani seznanjeni z možnostjo zahtevati, da se izvrševanje njihove kazni ali nadzornih ukrepov pred sojenjem prenese v državo njihovega državljanstva ali stalnega prebivališča, na primer v skladu z Okvirnim sklepom 2008/909/PNZ in Okvirnim sklepom 2009/829/PNZ. |
Posebni ukrepi za otroke in mlade odrasle osebe
|
(71) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se v vseh zadevah v zvezi s priporom otrok upošteva predvsem otrokova korist in da se ob sprejemanju odločitev, ki vplivajo na kateri koli vidik njihovega pripora, upoštevajo njihove posebne pravice in potrebe. |
|
(72) |
Države članice bi morale vzpostaviti ustrezno in večdisciplinarno ureditev pripora za otroke, s katero se zagotavljajo in ohranjajo njihovo zdravje ter telesni, duševni in čustveni razvoj, njihova pravica do izobraževanja in usposabljanja, učinkovito in redno uveljavljanje njihove pravice do družinskega življenja ter njihov dostop do programov, ki spodbujajo ponovno vključevanje v družbo. |
|
(73) |
Pri vsaki uporabi disciplinskih ukrepov, vključno z oddajo v samico, uporabo omejevanja ali uporabo sile, bi bilo treba razmisliti, ali je nujno potrebna in sorazmerna. |
|
(74) |
Kjer je ustrezno, se države članice spodbuja, naj za mlade storilce kaznivih dejanj, mlajše od 21 let, uporabljajo ureditev pripora mladoletnikov. |
Posebni ukrepi za invalide ali osebe z resnimi zdravstvenimi težavami
|
(75) |
Države članice bi morale zagotoviti, da invalidi ali druge osebe z resnimi zdravstvenimi težavami prejmejo ustrezno oskrbo, ki ustreza njihovim posebnim potrebam in je primerljiva z oskrbo, ki jo zagotavlja nacionalni sistem za javno zdravje. Natančneje, morale bi zagotoviti, da osebe, ki jim je bilo diagnosticirano zdravstveno stanje, povezano z duševnim zdravjem, prejmejo specializirano strokovno oskrbo, po potrebi v specializiranih ustanovah ali posebnih oddelkih objekta za pripor pod zdravniškim nadzorom ter da je pripornikom zagotovljena nadaljnja zdravstvena oskrba med pripravami na izpustitev, kadar je to potrebno. |
|
(76) |
Države članice bi morale v zvezi z materialnimi pogoji pripora in ureditvami pripora posebej poskrbeti za izpolnjevanje potreb priprtih invalidov in oseb z resnimi zdravstvenimi težavami ter jim zagotoviti dostopnost. To bi moralo vključevati zagotavljanje ustreznih dejavnosti za take pripornike. |
Posebni ukrepi za zaščito drugih pripornikov s posebnimi potrebami ali ranljivostmi
|
(77) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se z namestitvijo v pripor ne poslabša dodatno marginalizacija oseb zaradi njihove spolne usmerjenosti, rasnega ali etničnega porekla ali verskega prepričanja ali iz katerega koli drugega razloga. |
|
(78) |
Države članice bi morale sprejeti vse razumne ukrepe za preprečitev kakršnega koli nasilja ali grdega ravnanja, kot je fizična, psihična ali spolna zloraba, s strani osebja v objektu za pripor ali drugih pripornikov zaradi spolne usmerjenosti osebe, njenega rasnega ali etničnega porekla ali verskega prepričanja ali iz katerega koli drugega razloga. Države članice bi morale zagotoviti, da se v primeru tveganja takega nasilja ali grdega ravnanja uporabijo posebni zaščitni ukrepi. |
Inšpekcijski pregledi in spremljanje
|
(79) |
Države članice bi morale olajšati redne inšpekcijske preglede, ki jih opravi neodvisni organ, da se oceni, ali se objekti za pripor upravljajo v skladu z zahtevami nacionalnega in mednarodnega prava. Zlasti bi morale odobriti neoviran dostop Odboru za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter mreži nacionalnih preventivnih mehanizmov. |
|
(80) |
Države članice bi morale odobriti dostop do objektov za pripor nacionalnim poslancem in se jih spodbuja, naj podoben dostop odobrijo poslancem Evropskega parlamenta. |
|
(81) |
Države članice bi morale razmisliti tudi o organiziranju rednih obiskov objektov za pripor in drugih centrov za pripor za sodnike, tožilce in zagovornike kot del njihovega usposabljanja v pravosodju. |
Posebni ukrepi za obravnavanje radikalizacije v zaporih
|
(82) |
Države članice se spodbuja, naj izvedejo začetno oceno tveganja, da bi opredelile ustrezno ureditev pripora, ki bi se uporabljala za pripornike, osumljene terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj ali obsojene za ta dejanja. |
|
(83) |
Na podlagi ocene tveganja se lahko ti priporniki skupaj namestijo v ločeno krilo za teroriste ali se razporedijo med splošno populacijo v zaporu. V zadnjenavedenem primeru bi morale države članice takim posameznikom preprečiti neposreden stik s priporniki v priporu, ki so v še posebno ranljivem položaju. |
|
(84) |
Države članice bi morale zagotoviti, da uprava zapora redno izvaja nadaljnje ocene tveganja (na začetku pripora, med priporom in pred izpustitvijo pripornikov, osumljenih terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj ali obsojenih za ta dejanja). |
|
(85) |
Države članice se spodbuja, naj zagotovijo usposabljanje za splošno ozaveščenost celotnega osebja in usposabljanje specializiranega osebja, da bi lahko prepoznali znake radikalizacije v zgodnji fazi. Razmisliti bi morale tudi o zagotovitvi ustreznega števila dobro usposobljenih zaporniških duhovnikov, ki bi predstavljali različne vere. |
|
(86) |
Države članice bi morale izvajati ukrepe, ki zagotavljajo programe rehabilitacije, deradikalizacije in odmika od nasilja v zaporu v pripravi na izpustitev ter programe po izpustitvi za spodbujanje ponovnega vključevanja pripornikov, obsojenih za teroristična in nasilna ekstremistična kazniva dejanja, v družbo. |
SPREMLJANJE
|
(87) |
Države članice bi morale Komisijo obvestiti o izvajanju tega priporočila v 18 mesecih po njegovem sprejetju. Na podlagi teh informacij bi morala Komisija spremljati in oceniti ukrepe, ki so jih sprejele države članice, ter Evropskemu parlamentu in Svetu v 24 mesecih po njihovem sprejetju predložiti poročilo. |
V Bruslju, 8. decembra 2022
Za Komisijo
Didier REYNDERS
član Komisije
(1) Sodba Sodišča z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C-404/15 in C-659/15 PPU, ECLI:EU:C:2016:198, sodba Sodišča z dne 25. julija 2018, Generalstaatsanwaltschaft, C-220/18 PPU, ECLI:EU:C:2018:589, in sodba Sodišča z dne 15. oktobra 2019, Dimitru-Tudor Dorobantu, C-128/18, ECLI:EU:C:2019:857.
(2) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).
(3) Sodba ESČP z dne 25. marca 2021, Bivolaru in Moldovan/Francija, 40324/16 in 12623/17.
(4) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14540-2018-INIT/sl/pdf
(5) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14075-2019-INIT/en/pdf
(6) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9727-2019-INIT/sl/pdf
(7) Resolucija (2019/2207(INI)), kot je bila sprejeta 20. januarja 2021.
(8) Obišči https://fra.europa.eu/en/databases/criminal-detention.
(9) V obdobju 2016–2019. Za dodatne informacije glej: https://ec.europa.eu/info/publications/replies-questionnaire-quantitative-information-practical-operation-european-arrest-warrant_en.
(10) Deveti krog medsebojnega ocenjevanja in sklepi konference na visoki ravni o evropskemu nalogu za prijetje, ki jo je septembra 2020 organiziralo nemško predsedstvo Sveta Evropske unije.
(11) Glej: Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, Pravice osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor (raziskovalna študija): končno poročilo, Urad za publikacije Evropske unije, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2838/293366; Glej: Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, Pravice osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor (raziskovalna študija), Priloga 2, Podatki o državah, Urad za publikacije Evropske unije, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2838/184080.
(12) Manj kot eno leto v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, v Estoniji, Latviji, na Švedskem in Slovaškem. Od enega do dveh let v Bolgariji, Grčiji, Litvi, na Malti, Poljskem in Portugalskem. Od dveh do petih let na Češkem, v Franciji, Španiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Več kot pet let v Italiji in Romuniji. V Belgiji, na Cipru, Finskem, Irskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem ni časovne omejitve.
(13) Leta 2020 malo manj kot dva meseca in pol na Malti do skoraj 13 mesecev v Sloveniji. Povprečje na državo članico: Avstrija – 2,9 meseca; Bolgarija – 6,5 meseca; Češka – 5,1 meseca; Estonija – 4,7 meseca; Finska – 3,7 meseca; Grčija – 11,5 meseca; Madžarska – 12,3 meseca; Irska – 2,5 meseca; Italija – 6,5 meseca; Litva – 2,8 meseca; Luksemburg – 5,2 meseca; Malta – 2,4 meseca; Nizozemska – 3,7 meseca; Portugalska – 11 meseca; Romunija – 5,3 meseca; Slovaška – 3,9 meseca; Slovenija – 12,9 meseca; Španija – 5,9 meseca. Za leto 2020 podatki za Belgijo, Dansko, Francijo, Latvijo, Poljsko, Nemčijo, Hrvaško, Ciper in Švedsko niso bili na voljo.
(14) Leta 2019 manj kot 10 % v Bolgariji, na Češkem in v Romuniji ter več kot 45 % v Luksemburgu.
(15) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1).
(16) Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1).
(17) Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1).
(18) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1).
(19) Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1).
(20) Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).
(21) UL C 378, 24.12.2013, str. 8.
(22) Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (UL L 327, 5.12.2008, str. 27).
(23) Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (UL L 294, 11.11.2009, str. 20).
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/58 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/682
z dne 16. marca 2023
o vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi in pospešenem vračanju pri izvajanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji od Unije in držav članic zahteva, da se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. |
|
(2) |
Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa skupne standarde in postopke, ki jih je treba uporabljati v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. |
|
(3) |
Komisija je 12. septembra 2018 predložila predlog za prenovitev Direktive 2008/115/ES, da bi se skrajšali postopki vračanja, zagotovila boljša povezava med azilnim postopkom in postopkom vračanja ter bi se bolj učinkovito uporabljali ukrepi za preprečevanje pobega ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). |
|
(4) |
Cilj novega pakta o migracijah in azilu (2) je vzpostaviti skupni sistem EU za vračanje, ki v okviru celovitega pristopa k upravljanju migracij združuje močnejše strukture znotraj Unije in učinkovitejše sodelovanje s tretjimi državami na področju vračanja in ponovnega sprejema. Navedeni pristop zajema vse politike na področjih migracije, azila, vključevanja in upravljanja meja ter obenem priznava, da je splošna učinkovitost odvisna od napredka na vseh področjih. Hitrejši in nemoteni migracijski postopki ter boljše vodenje migracijskih in mejnih politik, sodelovanje s tretjimi državami, tudi pri izvajanju sporazumov in dogovorov EU o ponovnem sprejemu, ki se opirajo na sodobne informacijske sisteme, in podpora ustreznih agencij EU bodo spodbudili učinkovitejši in trajnejši postopek vračanja. |
|
(5) |
Evropski svet dosledno poudarja pomen enotne, celovite in učinkovite politike Unije na področju vračanja in ponovnega sprejema ter poziva k hitremu ukrepanju, da se s pospešitvijo postopkov vračanja zagotovi učinkovito vračanje iz Unije. Evropski svet je poleg tega države članice pozval k vzajemnemu priznavanju odločb o vrnitvi (3). |
|
(6) |
V sporočilu Komisije z dne 10. februarja 2021 z naslovom „Okrepitev sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema v okviru pravične, učinkovite in celovite migracijske politike EU“ (4) so bile opredeljene ovire, ki omejujejo učinkovitost vračanja, prav tako pa je bilo navedeno, da za njihovo odpravo potrebujemo boljše postopke, s katerimi se bo zmanjšala razdrobljenost nacionalnih pristopov, ter tesnejše sodelovanje in okrepljeno solidarnost med vsemi državami članicami. Na podlagi schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2022/922 (5), in informacij, zbranih prek Evropske migracijske mreže (6), ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES, je bilo mogoče izčrpno oceniti, kako države članice izvajajo politiko Unije o vračanju, ter opredeliti obstoječe vrzeli in ovire. |
|
(7) |
Glede na nenehne izzive na področju vračanja in v pričakovanju zaključka zakonodajnih pogajanj, zlasti o predlogu prenovitve Direktive 2008/115/ES, se priporočajo dodatni ukrepi, da se še izboljša uspešna in učinkovita uporaba obstoječega pravnega okvira. |
|
(8) |
Priporočilo Komisije (EU) 2017/432 (7), ki priporoča vrsto ukrepov in dejavnosti za učinkovitejše vračanje pri izvajanju Direktive 2008/115/ES, ostaja relevantno in bi moralo biti državam članicam še naprej vodilo za hitrejše postopke vračanja. Priporočilo (EU) 2017/432 je bilo vključeno v Priporočilo Komisije (EU) 2017/2338 (8), da je bilo omogočeno stalno ocenjevanje njegovega izvajanja v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma. |
|
(9) |
Kot odskočna deska za uveljavitev skupnega sistema EU za vračanje lahko vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi olajša in pospeši postopke vračanja za državo članico, ki je odgovorna za vračanje, ter okrepi sodelovanje in medsebojno zaupanje med državami članicami, da bi še nadalje uskladile upravljanje migracij. Vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi, ki so bile predhodno izdane v drugi državi članici, lahko prav tako prispeva k odvračanju od nezakonitih migracij in nedovoljenih sekundarnih gibanj znotraj Unije. Direktiva Sveta 2001/40/ES (9) določa okvir za vzajemno priznavanje. Ta okvir je bil dopolnjen z Odločbo Sveta 2004/191/ES (10) o določitvi meril in praktičnih ureditev za izravnavo finančnih neskladij, ki so posledica uporabe Direktive 2001/40/ES, in sicer preden je bila na voljo večina podpore, ki je bila od takrat razvita na ravni Unije. Doseženi napredek pri vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi bi moral biti tudi podlaga za že začete razprave o predlogu Komisije za prenovitev Direktive 2008/115/ES. |
|
(10) |
Ker v preteklosti na ravni Unije ni obstajal sistem, iz katerega bi bilo razvidno, ali je prijetemu državljanu tretje države odločbo o vrnitvi že izdala druga država, se je vzajemno priznavanje uporabljalo nedosledno. |
|
(11) |
Od 7. marca 2023, ko se je začela uporabljati Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta (11), morajo države članice takoj po izdaji odločbe o vrnitvi v Schengenski informacijski sistem vnesti razpis ukrepa za vrnitev. Tako lahko odslej države članice s pomočjo Schengenskega informacijskega sistema takoj ugotovijo, ali je državljanu tretje države, ki ga je prijel pristojni organ, odločbo o vrnitvi že izdala druga država članica. |
|
(12) |
Dodana vrednost te nove funkcije v Schengenskem informacijskem sistemu je odvisna od aktivne uporabe razpisov ukrepov za vrnitev in ustreznega nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi, vključno z vzajemnim priznavanjem odločb o vrnitvi, ki so jih že izdale druge države članice. To lahko znatno pospeši postopke vračanja in poveča njihovo učinkovitost, zlasti kadar je mogoče vrnitev izvršiti takoj, med drugim kadar je rok za prostovoljni odhod, ki ga je država članica izdajateljica odobrila v odločbi o vrnitvi, že potekel in so bila pravna sredstva zoper tako odločbo o vrnitvi izčrpana. |
|
(13) |
Izvajanje tega priporočila in zlasti vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi med državami članicami se bo podpiralo z namenskim financiranjem v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (12). Poleg tega bi morale pristojne agencije EU pri izvajanju tega priporočila zagotavljati praktično in operativno podporo. |
|
(14) |
Ovire za sodelovanje in komunikacijo med nacionalnimi organi, pristojnimi za azilne postopke in postopke vračanja, so ključni strukturni izziv za učinkovitejši postopek vračanja. Vsi pristojni organi držav članic, vključeni v različne faze postopka vračanja, bi morali tesno sodelovati in se usklajevati. |
|
(15) |
Tesnejša povezanost azilnih postopkov in postopkov vračanja ter hitri postopki na zunanjih mejah držav članic lahko znatno povečajo učinkovitost vračanja. Kadar se ne uporablja odstopanje od uporabe Direktive 2008/115/ES na podlagi člena 2(2)(a), je treba v sedanjem zakonodajnem okviru pospešiti zlasti učinkovito vračanje tistih državljanov tretjih držav, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila zavrnjena, ter v primerih v bližini zunanje meje držav članic, in sicer s hitrejšim postopkom vračanja, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic med celotnim postopkom vračanja. |
|
(16) |
Člen 3(3) Uredbe (EU) 2018/1860 določa možnost, da države članice ne vnesejo razpisov ukrepov za vrnitev v Schengenski informacijski sistem, kadar se odločbe o vrnitvi izdajo na zunanji meji države članice in se takoj izvršijo. Kljub temu morajo države članice v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2018/1860 zagotoviti, da se v primeru, da vrnitev z zunanjih meja ni bila izvršena takoj, razpisi ukrepov brez odlašanja vnesejo v Schengenski informacijski sistem. |
|
(17) |
Da bi spodbudili in podprli prostovoljne vrnitve, bi bilo mogoče na podlagi možnosti iz Direktive 2008/115/ES razmisliti o tem, da se prepoved vstopa ne izda državljanom tretjih držav, ki sodelujejo z organi ter so vključeni v program pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju, ne da bi to posegalo v obveznosti iz člena 11(1) Direktive 2008/115/ES. V takih primerih države članice ustrezno podaljšajo rok za prostovoljni odhod v skladu s členom 7(2) Direktive 2008/115/ES. |
|
(18) |
Za zagotovitev učinkovitosti skupnega sistema EU za vračanje je nujno preprečevati pobege in nedovoljeno gibanje znotraj Unije. Pristop k temu mora biti celovit ter vključevati ključna orodja za presojo in preprečevanje nevarnosti pobega, da se olajša in racionalizira ocena tega tveganja v posameznih primerih, okrepi uporaba učinkovitih alternativ pridržanju in zagotovijo zadostne zmogljivosti za pridržanje – kadar se v skladu s členom 15 Direktive 2008/115/ES pridržanje uporabi kot skrajni ukrep in za kar se da kratko obdobje. |
|
(19) |
Za izvajanje tega priporočila je na voljo podpora na ravni Unije, ki jo med drugim zagotavljata koordinator EU za vračanje in mreža na visoki ravni za vračanje, ki uresničuje operativno strategijo vračanja. Operativno podporo zagotavljajo tudi pristojne agencije Unije, zlasti Frontex, Agencija Evropske unije za azil in Agencija Evropske unije za temeljne pravice. |
|
(20) |
Nacionalni organi za vračanje so del evropske mejne in obalne straže, ki je odgovorna za zagotavljanje učinkovitega izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja. Agencija Frontex ima osrednjo vlogo kot operativna veja skupnega sistema EU za vračanje in v okviru svojega mandata na podlagi Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (13) državam članicam v vseh fazah postopka vračanja zagotavlja pomoč. |
|
(21) |
To priporočilo bi bilo treba nasloviti na vse države članice, ki jih zavezuje Direktiva 2008/115/ES. |
|
(22) |
Države članice so pozvane, naj svojim nacionalnim organom, pristojnim za opravljanje nalog v zvezi z vračanjem, naročijo, da pri tem uporabljajo to priporočilo. |
|
(23) |
To priporočilo je v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, priznanimi v Listini. Zlasti zagotavlja popolno spoštovanje človekovega dostojanstva in uporabo členov 1, 4, 14, 18, 19, 21, 24 in 47 Listine ter ga je treba ustrezno izvajati – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
Vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi
|
(1) |
Za lažji in hitrejši postopek vračanja, bi morala država članica, odgovorna za vrnitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države, priznati vse odločbe o vrnitvi, ki jih je isti osebi predhodno izdala druga država članica, razen če je bil učinek take odločbe o vrnitvi začasno odložen. V ta namen bi morale države članice:
|
Pospešeno vračanje
|
(2) |
Države članice bi morale za pospešitev postopkov vračanja zagotoviti tesno sodelovanje med organi, pristojnimi za odločbe o prenehanju zakonitega prebivanja, in organi, pristojnimi za izdajo odločb o vrnitvi, med drugim z redno izmenjavo informacij in operativnim sodelovanjem na podlagi celovitega in usklajenega pristopa, priporočenega v Priporočilu (EU) 2017/432. |
|
(3) |
Da bi bile informacije o identiteti in pravnem položaju državljanov tretjih držav, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, ki so potrebne za spremljanje posameznih primerov in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi, pravočasno na voljo ter da bi bilo mogoče opredeliti in vzdrževati nacionalno sliko razmer na področju vračanja, so države članice pozvane, naj nemudoma vzpostavijo celovit informacijski sistem za vodenje zadev v zvezi z vračanjem, in sicer na podlagi modela, ki ga je razvila agencija Frontex v skladu s členom 48(1), točka (c), Uredbe (EU) 2019/1896. Države članice bi morale poleg tega v celoti izkoristiti sisteme za vodenje zadev za ponovni sprejem, ki so bili vzpostavljeni za spodbujanje izvajanja sporazumov ali dogovorov o ponovnem sprejemu s tretjimi državami. |
|
(4) |
Da bi države članice zagotovile, da odločbi o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito hitro sledi postopek vračanja, bi morale:
|
|
(5) |
Za hitrejše vračanje v bližini zunanjih meja bi morale države članice:
|
|
(6) |
Države članice bi se morale opirati na vso podporo, ki jo zagotavlja agencija Frontex, in jo čim bolje izkoristiti, vključno z operativno podporo nacionalnim organom, pomočjo pri identifikaciji oseb v postopku vračanja in pridobitvi potnih listin, organizacijo operacij vračanja ter podporo pri prostovoljnem odhodu in ponovnem vključevanju. |
Spodbude za prostovoljno vrnitev
|
(7) |
Za spodbujanje prostovoljnega vračanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav bi morale države članice vzpostaviti svetovalne strukture za vračanje in ponovno vključevanje, da bi tem osebam čim prej v postopku zagotovile informacije in navodila ter jih usmerile v program pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju. Države članice bi morale zagotoviti, da se informacije o vračanju zagotavljajo tudi med azilnim postopkom, saj je vrnitev možen izid v primeru zavrnitve prošnje za mednarodno zaščito. |
|
(8) |
Nadalje bi morale države članice:
|
Celovit pristop k obravnavi pobegov
|
(9) |
Za uvedbo racionaliziranega in usklajenega postopka bi morale države članice vzpostaviti celovit pristop, ki bi vključeval naslednja ključna orodja za presojo in preprečevanje nevarnosti pobega:
|
|
(10) |
Države članice bi morale za presojo obstoja razlogov, zaradi katerih se v posameznem primeru domneva, da bi državljan tretje države, ki je v postopku vrnitve, lahko pobegnil v smislu člena 3, točka 7, Direktive 2008/115/ES, v nacionalni zakonodaji določiti objektivne okoliščine in merila iz točke 15 oziroma 16 Priporočila (EU) 2017/432. Države članice bi morale zagotoviti širok nabor alternativ pridržanju, ki so učinkovite pri preprečevanju pobega nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in upoštevajo individualne okoliščine zadevnih posameznikov. Vzpostaviti bi morale ustrezne postopke, da bi zagotovile, da državljani tretjih držav ravnajo v skladu s takšnimi ukrepi. Določiti bi bilo treba učinkovite ukrepe, ki so manj prisilni od pridržanja in lahko vključujejo:
|
|
(11) |
Države članice bi morale zagotoviti skladnost zmogljivosti za pridržanje z dejanskimi potrebami, pri čemer bi morale upoštevati število nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, in ocenjeno število tistih, za katere se pričakuje, da bodo srednjeročno vrnjeni. |
Izvajanje, spremljanje in poročanje
|
(12) |
Države članice bi se morale pri izvajanju tega priporočila opreti na vso podporo, ki je na voljo na ravni Unije, in jo v celoti izkoristiti, vključno s:
|
|
(13) |
Za namene spremljanja izvajanja tega priporočila so države članice pozvane, naj letno poročajo Komisiji, pri čemer v poročilo vključijo število vzajemno priznanih odločb o vrnitvi, ki so jih izdale druge države članice. |
V Bruslju, 16. marca 2023
Za Komisijo
Ylva JOHANSSON
članica Komisije
(1) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(2) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020) 609 final).
(3) Sklepi Evropskega sveta z dne 9. februarja 2023, št. 1/23.
(4) COM(2021) 56 final.
(5) Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1).
(6) Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).
(7) Priporočilo Komisije (EU) 2017/432 z dne 7. marca 2017 o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 66, 11.3.2017, str. 15).
(8) Priporočilo Komisije (EU) 2017/2338 z dne 16. novembra 2017 o skupnem „Priročniku o vračanju“, ki ga uporabljajo pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog v zvezi z vračanjem (UL L 339, 19.12.2017, str. 83).
(9) Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL L 149, 2.6.2001, str. 34).
(10) Odločba Sveta 2004/191/ES z dne 23. februarja 2004 o določitvi meril in praktičnih rešitev za izravnavo finančnih neskladij, ki so posledica uporabe Direktive 2001/40/ES o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL L 60, 27.2.2004, str. 55).
(11) Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1).
(12) Uredba (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (UL L 251, 15.7.2021, str. 1).
(13) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).
NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/65 |
DELEGIRANI SKLEP št. 17-2023 UPRAVNEGA ODBORA RAČUNSKEGA SODIŠČA
z dne 1. marca 2023
o izvajanju pravil za obravnavanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED na Evropskem računskem sodišču
UPRAVNI ODBOR EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 287 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Računskega sodišča št. 41-2021 o varnostnih pravilih za varovanje tajnih podatkov EU (1),
ob upoštevanju politike Računskega sodišča o informacijski varnosti (trenutno dokument DEC 127/15 FINAL) in politike za klasifikacijo informacij (Obvestilo uslužbencem 123/2020) (2),
ker se Sklep št. 41-2021 uporablja za vse oddelke Računskega sodišča in v vseh njegovih prostorih;
ker je v členu 1(3) in členu 5(6) Sklepa št. 41-2021 določeno, da Računsko sodišče podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED obravnava v svojih prostorih in lahko sklene sporazum o ravni storitve z drugo institucijo EU v Luxembourgu, da bi se omogočila obravnavanje in hramba podatkov stopnje CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali višje v varovanem območju te institucije;
ker morajo biti varnostni ukrepi za varovanje tajnih podatkov EU v njihovem celotnem življenjskem ciklu sorazmerni zlasti z njihovo stopnjo tajnosti;
ker morajo varnostni ukrepi za varovanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij, posredovanih Računskemu sodišču, ustrezati naravi in vrsti zadevnih informacij;
ker je v členu 10(10) Sklepa št. 41-2021 določeno, da upravni odbor sprejme delegirani sklep, v katerem za zadevni sklep določi izvedbena pravila; v skladu s členom 8(1) in členom 10(1) Sklepa št. 41-2021 so v teh pravilih obravnavane zadeve, kot so obravnavanje in hramba tajnih podatkov EU ter kršitev varovanja tajnosti;
ker so v Prilogi k Sklepu št. 41-2021 določeni ukrepi za fizično varnost, ki se uporabljajo na upravnih območjih, kjer se obravnavajo in shranjujejo podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED;
ker morajo biti varnostni ukrepi, sprejeti za izvajanje tega sklepa, v skladu z načeli za varnost na Računskem sodišču, določenimi v členu 3 Sklepa št. 41-2021;
ker je Računsko sodišče s Sklepom št. 41-2021 zagotovilo, da so njegovi varnostni ukrepi za zagotovitev visoke ravni varovanja tajnih podatkov EU enakovredni tistim, ki so določeni s pravili o varovanju tajnih podatkov EU, ki so jih sprejele druge institucije, agencije in organi EU;
ker je Računsko sodišče sklenilo enostavni upravni dogovor s Komisijo, Svetom in ESZD, ki je začel veljati 27. januarja 2023 –
SKLENIL:
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. V tem sklepu so določeni pogoji za obravnavanje tajnih podatkov EU stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED (3) v skladu s Sklepom št. 41-2021.
2. Ta sklep se uporablja za vse oddelke Računskega sodišča in v vseh njegovih prostorih. Uporablja se tudi za senate in odbore Računskega sodišča, ki so zajeti v pojem „oddelki” za namene tega sklepa.
Člen 2
Merila za dostop do podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Dostop do podatkov, ki so označeni kot tajni s stopnjo RESTREINT UE/EU RESTRICTED se lahko dovoli, potem ko:
|
(a) |
je bilo ugotovljeno, da posameznik potrebuje dostop do določenih podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, da bi lahko opravil poklicno funkcijo ali nalogo za Računsko sodišče; |
|
(b) |
je bil posameznik seznanjen s predpisi in zadevnimi varnostnimi standardi in navodili za varstvo podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ter |
|
(c) |
je ta posameznik izjavil, da se zaveda svoje odgovornosti za varstvo zadevnih informacij. |
2. Praktikantom na Računskem sodišču se ne nalagajo naloge, zaradi katerih bi potrebovali dostop do podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED.
3. Drugim kategorijam osebja se dostop dovoli ali zavrne v skladu s preglednico iz Priloge.
POGLAVJE 2
USTVARJANJE PODATKOV STOPNJE RESTREINT UE/EU RESTRICTED
Člen 3
Organ izvora
Organ izvora v smislu člena 2 Sklepa št. 41-2021 je institucija, agencija ali organ EU, država članica, tretja država ali mednarodna organizacija, v pristojnosti katere so tajni podatki nastali in/ali bili vneseni v strukture EU; avtor podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED pa ni nujno isti.
Člen 4
Določitev stopnje tajnosti
1. Osebje, ki pripravlja dokument na podlagi podatkov v smislu člena 1 – v kontekstu člena 3(6) Sklepa št. 41-2021 ali ne –, vedno preuči, ali bi moral biti ta dokument tajen. Za določitev dokumenta kot tajnih podatkov EU mora organ izvora oceniti in se odločiti, ali bi razkritje dokumenta nepooblaščenim osebam škodovalo interesom Evropske unije ali ene ali več držav članic. Če so avtorji v dvomu glede tega, ali bi bilo treba za dokument, ki ga pripravljajo, določiti stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se morajo posvetovati z odgovornim vodilnim upravnim uslužbencem ali direktorjem.
2. Dokument se razvrsti s stopnjo najmanj RESTREINT UE/EU RESTRICTED, če bi njegovo nepooblaščeno razkritje lahko med drugim:
|
(a) |
negativno vplivalo na diplomatske odnose; |
|
(b) |
povzročilo hudo stisko posameznikov; |
|
(c) |
otežilo ohranjanje operativne učinkovitosti ali varnosti osebja, dodeljenega iz držav članic ali drugih držav, ki dajejo svoj prispevek; |
|
(d) |
pomenilo kršitev zavez glede ohranjanja zaupnosti podatkov, ki jih zagotovijo tretje strani; |
|
(e) |
škodovalo preiskavi kaznivega dejanja ali olajšalo izvedbo takega dejanja; |
|
(f) |
postavilo Unijo ali države članice v slabši položaj pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi; |
|
(g) |
oviralo učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik Unije; |
|
(h) |
ogrozilo pravilno upravljanje Unije in njene naloge na splošno ali |
|
(i) |
povzročilo odkritje podatkov, ki so označeni z višjo stopnjo tajnosti. |
3. Organi izvora se lahko odločijo, da bodo za kategorije podatkov, ki jih ustvarjajo redno, določili standardno stopnjo tajnosti. Vendar pri tem zagotovijo, da se za posamezne podatke določi primerna stopnja tajnosti.
Člen 5
Delo z osnutki
1. Podatki se določijo kot tajni takoj po nastanku. Osebni zapiski, predhodni osnutki ali sporočila s podatki, ki jih je treba razvrstiti kot tajne na stopnji RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se označijo kot taki od vsega začetka ter se ustvarjajo in obravnavajo v skladu s tem sklepom.
2. Če za končni dokument ni več potrebna stopnja RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se stopnja tajnosti prekliče.
Člen 6
Evidenca izvornega gradiva
Da bi bilo mogoče izvajati nadzor organa izvora v skladu s členom 13, organi izvora dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED kolikor je mogoče vodijo evidenco tajnih virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju tajnih dokumentov, vključno s podrobnimi podatki o virih, ki izhajajo iz držav članic EU, mednarodnih organizacij ali tretjih držav. Združeni tajni podatki se, če je ustrezno, označijo tako, da ohranijo identifikacijo organov izvora tajnih izvornih gradiv, ki so bila uporabljena.
Člen 7
Določitev delov dokumenta kot tajnih
1. V skladu s členom 3(1) Sklepa št. 41-2021 je splošna stopnja tajnosti dokumenta vsaj tako visoka kot del istega dokumenta z najvišjo stopnjo tajnosti. Če so podatki zbrani iz različnih virov, se končni združeni dokument pregleda zaradi določitve splošne stopnje tajnosti, saj mu bo morda treba določiti višjo stopnjo tajnosti, kot jo imajo njegovi sestavni deli.
2. Dokumenti, ki vsebujejo tajne in netajne dele, so strukturirani in označeni tako, da je mogoče brez težav razpoznati in po potrebi ločiti sestavne dele z različno stopnjo tajnosti in/ali občutljivosti. Tako bo mogoče vsak del obravnavati ustrezno, če bo ločen od ostalih sestavnih delov.
Člen 8
Popolna oznaka stopnje tajnosti
1. Podatki, pri katerih je treba določiti stopnjo tajnosti, se kot taki označijo in obravnavajo ne glede na fizično obliko. Stopnja tajnosti se prejemnikom nedvoumno sporoči z oznako stopnje tajnosti, če se dokument dostavi v pisni obliki bodisi na papirju bodisi na izmenljivem nosilcu podatkov bodisi v komunikacijskem in informacijskem sistemu ali z najavo, če se podatki dostavijo v ustni obliki, kot je pogovor ali predstavitev. Tajno gradivo se fizično označi, tako da je mogoče brez težav razpoznati njegovo stopnjo tajnosti.
2. Na dokumentih se popolna oznaka stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED napiše z velikimi črkami v celoti v francoščini in angleščini (najprej v francoščini) v skladu z odstavkom 3. Oznaka se ne prevaja v druge jezike.
3. Oznaka stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED se zapiše:
|
(a) |
s sredinsko poravnavo na vrhu in dnu vsake strani dokumenta; |
|
(b) |
celotna oznaka stopnje tajnosti v eni vrstici brez presledka pred poševnico ali za njo; |
|
(c) |
z velikimi črkami črne barve, v naboru znakov Times New Roman 16, krepki pisavi in obkroženo z obrobo. |
4. Pri ustvarjanju dokumenta stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED:
|
(a) |
se vsaka stran jasno označi s stopnjo tajnosti; |
|
(b) |
se vsaka stran oštevilči; |
|
(c) |
dokument nosi opravilno številko in ime zadeve, ki pa sama po sebi nista tajni podatek, razen če je tako označeno; |
|
(d) |
se navedejo vse priloge, po možnosti na prvi strani, ter |
|
(e) |
je v dokumentu naveden datum njegovega nastanka. |
Člen 9
Okrajšana oznaka stopnje tajnosti R-UE/EU-R
Okrajšava R-UE/EU-R se lahko uporablja za označevanje stopnje tajnosti posameznih delov dokumenta stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ali kadar ni mogoče vstaviti celotne oznake stopnje tajnosti, npr. na majhnem izmenljivem nosilcu podatkov. Uporablja se lahko v osrednjem besedilu, kjer bi bila ponavljajoča se raba popolne oznake stopnje tajnosti okorna. Okrajšava se ne sme uporabljati namesto celotne oznake stopnje tajnosti v glavi in nogi besedila.
Člen 10
Drugi varnostni označevalniki
1. Dokumenti stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED so lahko označeni tudi z drugimi oznakami ali „varnostnimi označevalniki”, v katerih je npr. navedeno področje, na katerega se dokument nanaša, ali posebno razpošiljanje glede na potrebo po seznanitvi (need-to-know). Primer:
|
RELEASABLE TO LIECHTENSTEIN |
2. V dokumentih stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED je lahko navedeno varnostno opozorilo s posebnimi navodili za ravnanje in upravljanje z dokumenti.
3. Navedbe o preklicu stopnje tajnosti se po možnosti zapišejo na prvo stran dokumenta takrat, ko se dokument ustvari. Uporabi se lahko npr. naslednja oznaka:
|
RESTREINT UE/EU RESTRICTED do [dd.mm.llll] |
Člen 11
Elektronska obdelava
1. Dokumenti stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se ustvarjajo z elektronskimi sredstvi, če so taka sredstva na razpolago.
2. Osebje Računskega sodišča za ustvarjanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED uporablja akreditirane komunikacijske in informacijske sisteme (glej člen 6 Sklepa št. 41-2021). V primeru dvoma glede tega, kateri komunikacijski in informacijski sistem se lahko uporabi, se osebje posvetuje z uradnikom za informacijsko varnost. Po posvetovanju s tem uradnikom se lahko v izrednih razmerah ali pri posebnih tehničnih konfiguracijah uporabijo posebni postopki.
3. Dokumenti stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, vključno z osnutki, se v skladu s členom 5 ne pošiljajo po navadni odprti elektronski pošti, se ne tiskajo ali skenirajo na standardnih tiskalnikih ali optičnih bralnikih in se ne obravnavajo na osebnih napravah osebja. Za tiskanje dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se uporabljajo samo tiskalniki ali fotokopirni stroji, povezani s samostojnimi računalniki ali z akreditiranim sistemom.
Člen 12
Pošiljanje
Pošiljatelj dokumenta stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED določi, komu se podatki posredujejo, in sicer glede na potrebo po seznanitvi. Če je potrebno, se sestavi seznam za pošiljanje, s katerim se dodatno okrepi izvajanje načela potrebe po seznanitvi.
POGLAVJE 3
DELO Z OBSTOJEČIMI PODATKI STOPNJE RESTREINT UE/EU RESTRICTED
Člen 13
Nadzor organa izvora
1. Organ izvora ima „nadzor organa izvora” nad podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki jih je ustvaril. Predhodno pisno soglasje organa izvora je potrebno za:
|
(a) |
preklic stopnje tajnosti podatkov; |
|
(b) |
uporabo podatkov za drugačne namene od tistih, ki jih je določil organ izvora; |
|
(c) |
posredovanje podatkov tretji državi ali mednarodni organizaciji; |
|
(d) |
razkritje podatkov strani, ki je zunaj Računskega sodišča, toda znotraj EU, ali |
|
(e) |
razkritje podatkov izvajalcu ali morebitnemu izvajalcu iz tretje države. |
2. Imetniki podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED imajo dostop do tajnih podatkov, da bi lahko opravljali svoje naloge. V skladu s Sklepom št. 41-2021 so odgovorni za pravilno obravnavanje, shranjevanje in varovanje podatkov. Za razliko od organov izvora tajnih podatkov njihovim imetnikom ni dovoljeno odločati o preklicu stopnje tajnosti ali nadaljnjem posredovanju podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED v tretje države ali mednarodne organizacije.
3. Če ni mogoče ugotoviti, kdo je organ izvora podatkov RESTREINT UE/EU RESTRICTED, nadzor organa izvora izvaja oddelek Računskega sodišča, ki je imetnik teh tajnih podatkov. Če imetnik podatkov meni, da je posredovanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED tretji državi ali mednarodni organizaciji potrebno, se Računsko sodišče posvetuje z eno od pogodbenic sporazuma o varnosti podatkov, sklenjenega z isto tretjo državo ali mednarodno organizacijo.
Člen 14
Komunikacijski in informacijski sistemi, ki so primerni za obravnavanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
Za obravnavanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED in za pošiljanje takih podatkov se uporabljajo elektronska sredstva, če so na razpolago. V skladu s členom 6 Sklepa št. 41–2021 se uporabljajo samo komunikacijski in informacijski sistemi in oprema, ki jih je akreditirala druga institucija, organ ali agencija EU ali Računsko sodišče.
Člen 15
Posebni ukrepi za podatke RESTREINT UE/EU RESTRICTED na izmenljivih nosilcih podatkov
1. Uporaba izmenljivih nosilcev podatkov se nadzoruje in evidentira. Uporabljajo se samo izmenljivi nosilci podatkov, ki jih da na voljo Računsko sodišče ali druga institucija, organ ali agencija EU in jih odobri uradnik za informacijsko varnost Računskega sodišča ter so šifrirani s proizvodom, ki ga je ta uradnik odobril. Osebni izmenljivi nosilci podatkov in izmenljivi nosilci podatkov, ki se brezplačno delijo na konferencah, seminarjih itd., se ne smejo uporabljati. Po možnosti se uporabljajo izmenljivi nosilci podatkov, zaščiteni pred elektromagnetnim sevanjem (TEMPEST), v skladu z navodili uradnika za informacijsko varnost.
2. Če se tajen dokument obravnava ali shranjuje z elektronskimi sredstvi na izmenljivih nosilcih podatkov, kot so ključi USB, zunanji trdi diski, zgoščenke, DVD ali spominske kartice (vključno s SSD (4)), mora biti oznaka stopnje tajnosti jasno vidna v prikazanih podatkih, v imenu datoteke in na izmenljivem nosilcu podatkov.
3. Osebje se mora zavedati, da je pri shranjevanju velikih količin tajnih podatkov na izmenljive nosilce podatkov za nosilec morda potrebna višja stopnja tajnosti.
4. Za prenos podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED na izmenljive nosilce podatkov ali z njih se uporabljajo samo komunikacijski in informacijski sistemi, ki so bili ustrezno akreditirani.
5. Pri nalaganju podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED na izmenljive nosilce podatkov je treba posebej poskrbeti za to, da na nosilcih pred prenosom podatkov ni virusov ali zlonamerne programske opreme.
6. Izmenljivi nosilci podatkov se, če je ustrezno, obravnavajo po varnostno-operativnih postopkih, povezanih z uporabljenim šifrirnim sistemom.
7. Dokumenti na izmenljivih nosilcih podatkov, ki niso več potrebni ali so bili preneseni v ustrezen komunikacijski in informacijski sistem, se varno odstranijo in izbrišejo z uporabo odobrenih proizvodov ali metod. Če izmenljivi nosilci podatkov niso shranjeni v ustrezno zaklenjenem pisarniškem pohištvu, se uničijo, ko niso več potrebni. Uničenje ali izbris se izvedeta po metodi, ki je v skladu z varnostnimi predpisi Računskega sodišča. Vodi se evidenca izmenljivih nosilcev podatkov, njihovo uničenje pa se zabeleži.
Člen 16
Obravnavanje in shranjevanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. V skladu s členom 5(8) in členom 6(9) Sklepa št. 41–2021 se podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED lahko obravnavajo na upravnem območju (5) ali na varovanem območju pri Komisiji (6), za uporabo katerega je Računsko sodišče sklenilo sporazum o ravni storitve, in sicer:
|
— |
osebje pri obravnavanju podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED zapre vrata pisarne, |
|
— |
če osebje dobi obisk, podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED pospravi ali pokrije, |
|
— |
če ni nikogar v pisarni, osebje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ne pušča na vidnem mestu, |
|
— |
zasloni, na katerih so prikazani podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, morajo biti ves čas obrnjeni proč od oken in vrat, s čimer se prepreči možnost, da bi jih videla nepooblaščena oseba. |
2. Podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED je dovoljeno začasno obravnavati zunaj varovanega ali upravnega območja, če se je imetnik zavezal, da bo upošteval izravnalne ukrepe za zaščito podatkov pred dostopom s strani nepooblaščenih oseb. Izravnalni ukrepi vključujejo vsaj naslednje:
|
— |
podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se ne berejo na javnih mestih, |
|
— |
tajni podatki EU so ves čas pod nadzorom imetnika, |
|
— |
ko se dokumenti ne berejo ali se o njih ne razpravlja, so shranjeni v ustreznem zaklenjenem pohištvu, |
|
— |
med branjem dokumenta ali razpravo o njem so vrata sobe zaprta, |
|
— |
o podrobnostih iz dokumenta se ne razpravlja po telefonu po nezavarovani povezavi ali v nešifrirani elektronski pošti, |
|
— |
dokument se sme fotokopirati ali skenirati samo na samostojni ali akreditirani opremi, |
|
— |
dokument se lahko obravnava in začasno nahaja zunaj upravnega ali varovanega območja samo za najkrajši nujni čas, |
|
— |
imetnik tajnega dokumenta ne zavrže, temveč ga vrne v hrambo v upravnem ali varovanem območju ali zagotovi, da se uniči v odobrenem uničevalniku dokumentov (7). |
3. Papirni izvod podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se shrani v zaklenjenem pisarniškem pohištvu v upravnem ali varovanem območju. Začasno se lahko hrani zunaj varovanega ali upravnega območja, če se je imetnik zavezal, da bo upošteval izravnalne ukrepe.
4. Za dodatne nasvete se je mogoče obrniti na uradnika za informacijsko varnost.
5. Sum varnostnega incidenta ali dejanski varnostni incident se čim prej prijavi uradniku za informacijsko varnost.
Člen 17
Kopiranje in prevajanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se lahko kopirajo ali prevajajo po imetnikovem navodilu, če organ izvora ni podal nobenega opozorila. Toda naredi se samo toliko kopij, kot je nujno potrebno.
2. Kadar se reproducira samo del tajnega dokumenta, veljajo enaki pogoji kot pri kopiranju celega dokumenta. Stopnja tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED se določi tudi za izvlečke, razen če jih je organ izvora izrecno označil kot netajne.
3. Varnostni ukrepi, ki veljajo za izvirne podatke, veljajo tudi za njihove kopije in prevode.
Člen 18
Splošna načela za prenašanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Kadar je to mogoče, se podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki jih je treba odnesti iz varovanih ali upravnih območij, pošljejo elektronsko z ustrezno akreditiranimi sredstvi in/ali tako, da so zaščiteni z odobrenimi kriptografskimi proizvodi.
2. Glede na razpoložljiva sredstva ali posebne okoliščine se lahko podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED fizično prenašajo v obliki papirnih dokumentov ali na izmenljivih nosilcih podatkov. Uporaba izmenljivih nosilcev podatkov za prenašanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ima prednost pred pošiljanjem papirnih dokumentov.
3. Uporabljajo se lahko samo izmenljivi nosilci podatkov, ki so šifrirani s proizvodom, ki ga je odobril uradnik za informacijsko varnost Računskega sodišča. Podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED na izmenljivem nosilcu podatkov, ki ni zaščiten s kriptografskim proizvodom, ki ga je odobril uradnik za informacijsko varnost, se obravnavajo enako kot papirni izvod.
4. Če se upošteva načelo potrebe po seznanitvi, je lahko v pošiljki več kot en sklop podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED.
5. Uporabi se pakiranje, s katerim se zagotovi, da vsebina ni vidna. Podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se prenašajo v neprozornem pakiranju, kot je ovojnica, neprozorna mapa ali aktovka. Na zunanji strani pakiranja ne sme biti nikjer označena narava ali stopnja tajnosti vsebine. Če se uporablja notranje pakiranje, se označi z oznako RESTREINT UE/EU RESTRICTED. Na obeh slojih pakiranja se navede prejemnikovo ime, delovno mesto in naslov ter naslov za odgovor za primer, da dostava ne bi bila možna.
6. Varnostni incidenti v zvezi s podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki jih prenaša osebje ali kurirji, se preko uradnika za informacijsko varnost prijavijo v preiskavo direktorju direktorata Računskega sodišča za kadrovske, finančne in splošne zadeve.
Člen 19
Ročno prenašanje izmenljivih nosilcev podatkov
1. Izmenljivim nosilcem podatkov, ki se uporabljajo za prenos podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se priloži odpremnica, na kateri so podatki o izmenljivem nosilcu podatkov s tajnimi podatki, ter o vseh datotekah, ki so na njem, da jih lahko prejemnik ustrezno preveri.
2. Na nosilcu se shranijo samo dokumenti, ki jih je treba zagotoviti. Npr. vsi tajni podatki na enem ključu USB bi morali biti namenjeni istemu prejemniku. Pošiljatelj se mora zavedati, da je pri velikih količinah tajnih podatkov, shranjenih na takih napravah, za celotno napravo morda potrebna višja stopnja tajnosti.
3. Za prenašanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se uporabljajo samo izmenljivi nosilci podatkov, ki so označeni z ustrezno oznako stopnje tajnosti.
Člen 20
Prenašanje dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED v zgradbah Računskega sodišča
1. Osebje lahko prenaša dokumente stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED v zgradbah Računskega sodišča ali med institucijami, agencijami ali organi Unije, vendar morajo biti dokumenti ves čas v posesti osebe, ki jih prenaša, in se ne smejo brati v javnosti.
2. Dokumenti stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se lahko pošiljajo po interni pošti v druge pisarne Računskega sodišča v eni sami navadni neprozorni ovojnici, vendar na zunanji strani ne sme biti označeno, da so dokumenti tajni.
Člen 21
Prenašanje dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED v Uniji
1. Osebje ali kurirji Računskega sodišča ali drugih institucij, organov ali agencij EU lahko prenašajo podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED kjer koli v Uniji, če ravnajo v skladu z naslednjimi navodili:
|
(a) |
za pošiljanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se uporablja neprozorna ovojnica ali pakiranje. Na zunanji strani ne smeta biti nikjer označeni narava in stopnja tajnosti vsebine; |
|
(b) |
nosilec mora imeti podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ves čas v posesti ter |
|
(c) |
ovojnica ali paket se ne odpira med potjo in podatki se ne berejo na javnih mestih. |
2. Osebje, ki želi poslati podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED na druge kraje v Uniji, lahko uredi dostavo na enega od naslednjih načinov:
|
— |
z nacionalnimi poštnimi službami, ki sledijo pošiljkam, ali določenimi komercialnimi kurirskimi službami, ki zagotavljajo osebno ročno prenašanje, če izpolnjujejo zahteve iz člena 23 tega sklepa, ali |
|
— |
z vojaško, vladno ali diplomatsko pošto ob usklajevanju z osebjem urada za vodenje evidenc. |
Člen 22
Prenašanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED z ozemlja ali na ozemlje tretje države
1. Podatke s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED lahko osebje ročno prenaša med ozemljem Unije in ozemljem tretje države.
2. Osebje urada za vodenje evidenc lahko uredi eno od naslednjega:
|
— |
prevoz s poštnimi službami, ki sledijo pošiljkam, ali komercialnimi kurirskimi službami, ki zagotavljajo osebno ročno prenašanje, ali |
|
— |
prevoz z vojaško ali diplomatsko pošto. |
3. Osebje pri ročnem prenašanju papirnih dokumentov ali izmenljivih nosilcev podatkov s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED upošteva vse naslednje dodatne ukrepe:
|
— |
med potovanjem z javnim prevozom se tajni podatki nahajajo v aktovki ali torbi, ki jo ima nosilec ves čas pri sebi. Ne puščajo se v prostoru za prtljago, |
|
— |
podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se pošiljajo v dveh slojih pakiranja. Na notranjem sloju pakiranja je notranja plomba, s katero se nakazuje, da gre za uradno pošiljko, ki ne gre skozi varnostni pregled, |
|
— |
nosilec ima pri sebi kurirsko potrdilo, ki ga izda urad za vodenje evidenc in s katerim se potrjuje, da ima dovoljenje za prenašanje pošiljke s stopnjo RESTREINT UE/EU RESTRICTED. |
Člen 23
Prenašanje s komercialnimi kurirskimi službami
1. V tem sklepu „komercialne kurirske službe” zajemajo nacionalne poštne službe in komercialne kurirske službe, ki nudijo storitve, pri katerih se podatki dostavljajo za plačilo z ročnim prenašanjem ali s sledenjem.
2. Komercialne kurirske službe lahko storitve prenesejo na podizvajalca. Vendar je za skladnost s tem sklepom ves čas odgovorna kurirska služba.
3. Če je predvideni prejemnik zunaj EU, se uporabita dva sloja pakiranja. Pošiljatelj se pri pripravi pošiljk z oznako tajnosti zaveda, da naj komercialne kurirske službe dostavijo pošiljke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED samo predvidenemu prejemniku, pooblaščenemu namestniku, nadzornemu uradniku registra, njegovemu pooblaščenemu namestniku ali receptorju. Za zmanjšanje tveganja, da pošiljka ne bi dosegla predvidenega prejemnika, je na zunanjem in, če je ustrezno, na notranjem sloju pakiranja napisan naslov za odgovor.
4. Storitve, ki jih nudijo komercialne kurirske službe, ki opravljajo storitve priporočene dostave, se za podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ne uporabljajo.
Člen 24
Drugi posebni pogoji za obravnavanje
1. Izpolniti je treba vse pogoje prenašanja iz sporazuma o varnosti podatkov ali upravnega dogovora. V primeru dvoma se osebje posvetuje z uradnikom za informacijsko varnost in uradom za vodenje evidenc.
2. Pri tajnih podatkih, ki so zaščiteni z odobrenimi kriptografskimi proizvodi, se zahteva glede dvojnega pakiranja lahko opusti. Vendar se zaradi navedbe naslova in glede na to, da je na izmenljivem nosilcu podatkov izrecna oznaka stopnje tajnosti, nosilec prenaša vsaj v navadni ovojnici, morda pa so potrebni dodatni ukrepi fizične zaščite, kot so oblazinjene ovojnice.
POGLAVJE 4
ZAUPNI SESTANKI
Člen 25
Priprava na sestanek stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Sestanki, na katerih naj bi se razpravljalo o podatkih stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, potekajo samo v sejni sobi, ki je bila akreditirana na ustrezni ali višji stopnji tajnosti. Če taka sejna soba ni na razpolago, se osebje posvetuje z uradnikom za informacijsko varnost.
2. Dnevni red praviloma ni tajen. Če so v zapisniku omenjeni tajni dokumenti, to ne pomeni nujno, da je dnevni red tajen. Točke zapisnika morajo biti oblikovane tako, da ne ogrozijo zaščite interesov Unije ali ene ali več držav članic.
3. Če bodo v priponki k zapisniku priložene elektronske datoteke s podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, jih je treba obvezno zaščititi s kriptografskimi proizvodi, ki jih je odobril uradnik za informacijsko varnost Računskega sodišča.
4. Organizatorji sestanka udeležence opozorijo, da pripomb, ki se nanašajo na točko dnevnega reda s podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ni dovoljeno pošiljati po navadni odprti elektronski pošti ali na kakšen drugačen način, ki ni bil ustrezno akreditiran v skladu s členom 11 tega sklepa.
5. Organizatorji sestanka si prizadevajo točke s podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED uvrstiti na dnevni red tako, da si sledijo, da se omogoči nemoten potek sestanka. Med razpravo o zaupnih točkah smejo biti prisotne samo osebe s potrebo po seznanitvi.
6. Udeležence je treba že v vabilu vnaprej opozoriti, da se bo na sestanku razpravljalo o zaupnih temah in da se bodo uporabljali ustrezni varnostni ukrepi.
7. Udeležence se v vabilu ali obvestilu o dnevnem redu opozori, da je treba med razpravo o točkah s podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED izklopiti prenosne elektronske naprave.
8. Organizatorji sestanka pred sestankom sestavijo popoln seznam zunanjih udeležencev.
Člen 26
Elektronska oprema v sejni sobi stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Za posredovanje tajnih podatkov, npr. med predstavitvijo ali videokonferenco, ki vsebuje podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se smejo uporabljati samo sistemi IT, akreditirani v skladu s členom 11 tega sklepa.
2. Predsedujoči poskrbi za to, da so prenosne elektronske naprave, ki niso odobrene, izklopljene.
Člen 27
Postopki na sestanku stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Predsedujoči na začetku zaupne razprave napove udeležencem sestanka, da bo sestanek odtlej potekal zaupno. Vrata in roloji se zaprejo.
2. Udeležencem in tolmačem se na začetku razprave dajo samo nujno potrebni dokumenti, kakor je ustrezno.
Dokumenti stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED v času odmorov med sestankom ne smejo ostati brez nadzora.
3. Ob koncu sestanka se udeleženci in tolmači opozorijo, naj ne puščajo tajnih dokumentov ali svojih morebitnih tajnih zapiskov nenadzorovanih v sobi. Tajne dokumente ali zapiske, ki jih udeleženci ob koncu sestanka niso odnesli, organizatorji sestanka poberejo in uničijo v ustreznih uničevalnikih dokumentov.
4. Seznam udeležencev in povzetek tajnih podatkov, ki se souporabljajo z državami članicami in se ustno posredujejo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, se med sestankom zabeleži in je nato vključen v izid posvetovanj.
Člen 28
Tolmači in prevajalci
Dostop do podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED imajo samo tolmači in prevajalci, za katere veljajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ali ki so v pogodbenem razmerju z Računskim sodiščem.
POGLAVJE 5
SOUPORABA IN IZMENJAVA PODATKOV STOPNJE RESTREINT UE/EU RESTRICTED
Člen 29
Soglasje organa izvora
Če organ izvora tajnih podatkov, ki naj bi se jih posredovalo ali souporabljalo, ali izvornega gradiva, ki naj bi jih ti vsebovali, ni Računsko sodišče, oddelek Računskega sodišča, ki ima te tajne podatke, najprej zaprosi za pisno soglasje organa izvora, da sme zadevne tajne podatke posredovati. Če ni mogoče ugotoviti, kdo je organ izvora, nadzor organa izvora izvaja oddelek Računskega sodišča, ki je imetnik teh tajnih podatkov.
Člen 30
Souporaba podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED z drugimi subjekti Unije
1. Podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se souporabljajo z drugimi institucijami Unije, agencijami, organi ali uradi samo, če ima prejemnik potrebo po seznanitvi, subjekt pa ustrezen pravni sporazum z Računskim sodiščem.
2. Znotraj Računskega sodišča je urad za vodenje evidenc, ustanovljen v okviru sekretariata Računskega sodišča, praviloma glavna točka vstopa in izstopa za tajne podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki si jih Računsko sodišče izmenjuje z drugimi institucijami, agencijami, organi in uradi Unije. Vendar se podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED lahko neposredno souporabljajo s predvidenimi prejemniki po tem, ko sta o tem obveščena uradnik za informacijsko varnost Računskega sodišča in urad za vodenje evidenc.
Člen 31
Izmenjava podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED z državami članicami
1. Podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se lahko souporabljajo z državami članicami, če ima prejemnik potrebo po seznanitvi.
2. Za tajne podatke držav članic, ki so označeni z enakovredno oznako stopnje tajnosti (8) in so bili dani na razpolago Računskemu sodišču, se določi enaka stopnja varovanja kot za podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED.
Člen 32
Izmenjava podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
1. Podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se posredujejo tretji državi ali mednarodni organizaciji samo, če ima prejemnik potrebo po seznanitvi, država ali mednarodna organizacija pa ima vzpostavljen ustrezen pravni in upravni okvir, kot je sporazum o varnosti podatkov ali upravni dogovor z Računskim sodiščem. Določbe takega sporazuma ali dogovora imajo prednost pred določbami tega sklepa.
2. Urad za vodenje evidenc v sekretariatu Računskega sodišča je praviloma glavna točka vstopa in izstopa za vse podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki se izmenjujejo med Računskim sodiščem in tretjimi državami ter mednarodnimi organizacijami.
3. Za zagotovitev sledljivosti urad za vodenje evidenc evidentira podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED:
|
— |
ko pridejo v organizacijski subjekt ali gredo iz njega ter |
|
— |
ko pridejo v komunikacijski in informacijski sistem ali gredo iz njega. |
4. Taka evidenca se lahko vodi na papirju ali v elektronskih dnevnikih.
5. Postopke evidentiranja za tajne podatke, ki se obravnavajo v akreditiranem komunikacijskem in informacijskem sistemu, lahko izvedejo procesi znotraj samega sistema. Ta sistem v tem primeru izvede tudi ukrepe za zagotavljanje nedotaknjenosti dnevniških zapisov.
6. Za tajne podatke, prejete od tretjih držav ali mednarodnih organizacij, se določi enaka stopnja varovanja kot za tajne podatke EU z enakovredno oznako stopnje tajnosti, kot je določeno v ustreznem sporazumu o varnosti podatkov ali upravnem dogovoru.
Člen 33
Izjemno ad hoc posredovanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Če Računsko sodišče ali kateri od njegovih oddelkov ugotovi, da obstaja izjemna potreba po posredovanju podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED tretji državi, mednarodni organizaciji ali subjektu EU, ne da bi bil sklenjen sporazum o varnosti podatkov ali upravni dogovor, se upošteva posebni postopek ad hoc posredovanja.
2. Oddelki Računskega sodišča stopijo v stik z uradnikom za informacijsko varnost in organom izvora. Računsko sodišče se posvetuje z eno od pogodbenic sporazuma o varnosti podatkov, sklenjenega z istim subjektom EU, tretjo državo ali mednarodno organizacijo.
3. Po tem posvetovanju lahko kolegij Računskega sodišča na predlog generalnega sekretarja odobri objavo zadevnih podatkov.
POGLAVJE 6
KONEC ŽIVLJENJSKEGA CIKLA PODATKOV STOPNJE RESTREINT UE/EU RESTRICTED
Člen 34
Kdaj se prekliče stopnja tajnosti
1. Podatki ostanejo tajni samo, dokler jih je treba varovati. Preklic stopnje tajnosti pomeni, da se podatki ne štejejo več za tajne. Organ izvora ob ustvarjanju tajnih podatkov EU po možnosti navede, ali se stopnja tajnosti podatkov EU lahko prekliče na določen datum ali po določenem dogodku. V nasprotnem primeru organ izvora redno pregleduje podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, da ugotovi, ali je tajnost še vedno primerna.
2. Za podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki izvirajo iz Računskega sodišča, se stopnja tajnosti prekliče po 30 letih v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 354/83 (9), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1700/2003 (10), in v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/496 (11).
3. Stopnja tajnosti dokumentov Računskega sodišča se lahko prekliče na ad hoc podlagi, npr. na zahtevo javnosti za dostop do dokumentov.
Člen 35
Pristojnost za preklic stopnje tajnosti
1. Stopnja tajnosti podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se prekliče samo z dovoljenjem organa izvora.
2. Za odločitev o tem, ali je mogoče preklicati stopnjo tajnosti dokumenta, je pristojen oddelek Računskega sodišča, ki ga je ustvaril. Znotraj Računskega sodišča je pri vseh zahtevkih za preklic stopnje tajnosti potrebno posvetovanje z vodilnim upravnim uslužbencem ali direktorjem oddelka, iz katerega izvira dokument. Če je oddelek zbral tajne podatke iz več virov, najprej zaprosi za soglasje druge strani, ki so dale na razpolago izvorno gradivo, tudi v državah članicah, drugih organih EU, tretjih državah ali mednarodnih organizacijah.
3. Če oddelek Računskega sodišča, iz katerega izvira dokument, ne obstaja več, njegove pristojnosti pa je prevzel drug oddelek, o preklicu stopnje tajnosti odloči ta oddelek. Če oddelek, iz katerega izvira dokument, ne obstaja več, njegovih pristojnosti pa ni prevzel noben drug oddelek, o preklicu stopnje tajnosti skupaj odločijo direktorji Računskega sodišča.
Člen 36
Občutljivi netajni podatki
Če se po pregledu dokumenta sprejme odločitev, da se stopnja tajnosti prekliče, je treba preučiti, ali bi moral imeti dokument oznako za razpošiljanje kot občutljivi netajni podatki v smislu člena 16 politike Računskega sodišča za določanje stopnje tajnosti podatkov in točke 4 Smernic za razvrščanje in obravnavanje podatkov, ki niso razvrščeni kot tajni podatki EU (12).
Člen 37
Kako se označi, da je bila stopnja tajnosti dokumenta preklicana
1. Izvirna oznaka stopnje tajnosti na vrhu in dnu vsake strani se vidno prečrta (se ne izbriše), in sicer v elektronski obliki s funkcijo „prečrtano”, v izpisih pa ročno.
2. Na prvi (naslovni) strani se z žigom označi, da je stopnja tajnosti preklicana, dodajo se podatki o organu, pristojnem za preklic stopnje tajnosti, in ustrezni datum.
3. Prvotni prejemniki podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se obvestijo o preklicu stopnje tajnosti. Prvotni prejemniki so odgovorni za obveščanje nadaljnjih naslovnikov, ki so jim poslali ali za katere so kopirali izvirne podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED.
4. O vseh odločitvah o preklicu stopnje tajnosti se obvesti arhiv Računskega sodišča.
5. Za vse prevode tajnih podatkov se uporablja enak postopek za preklic stopnje tajnosti kot za različico v izvirnem jeziku.
Člen 38
Delni preklic stopnje tajnosti podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Možen je tudi delni preklic stopnje tajnosti (npr. samo prilog ali nekaterih odstavkov). Postopek je popolnoma enak kot pri preklicu stopnje tajnosti celotnega dokumenta.
2. Po delnem preklicu stopnje tajnosti („prečiščenju”) podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se pripravi izvleček, za katerega je stopnja tajnosti preklicana.
3. Deli, ki ostajajo tajni, se nadomestijo z oznako:
|
ZA TA DEL SE NE PREKLIČE STOPNJA TAJNOSTI |
Ta oznaka je v osrednjem besedilu, če je del, za katerega se ne prekliče stopnja tajnosti, del odstavka, ali kot odstavek, če je del, za katerega se ne prekliče stopnja tajnosti, določen odstavek ali več kot en odstavek.
4. Če za celotno prilogo ni mogoče preklicati stopnje tajnosti in zato ni vključena v izvleček, se to v besedilu posebej navede.
Člen 39
Rutinsko uničenje in izbris podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED
1. Računsko sodišče ne kopiči velikih količin tajnih podatkov.
2. Oddelki, iz katerih izvirajo dokumenti, rutinsko pregledujejo manjše količine za uničenje ali izbris. V rednih časovnih presledkih se pregledujejo tako podatki, shranjeni na papirju, kot tudi podatki, shranjeni v komunikacijskem in informacijskem sistemu.
3. Dokumente stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki niso več potrebni, osebje uniči ali varno izbriše, pri čemer upošteva zahteve za arhiviranje izvirnega dokumenta.
4. Osebju ni treba obvestiti organa izvora, če uniči ali izbriše kopije dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED.
5. Za osnutke gradiva, ki vsebujejo tajne podatke, se uporabljajo enake metode odstranjevanja kot za dokončane tajne dokumente.
6. Za uničevanje dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se uporabljajo samo odobreni uničevalniki dokumentov. Za uničevanje dokumentov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED so primerni uničevalniki dokumentov ravni 4 DIN 32757 in ravni 5 DIN 66399.
7. Ostanki uničenega papirja iz odobrenih uničevalnikov dokumentov se lahko odstranijo kot običajni pisarniški odpadki.
8. Podatki z vseh nosilcev podatkov in naprav, ki vsebujejo podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se ob koncu življenjske dobe varno uničijo. Elektronski podatki se uničijo ali izbrišejo z virov informacijske tehnologije in z njimi povezanih nosilcev podatkov (vključno z varnostnimi kopijami) tako, da je mogoče razumno zagotoviti, da podatkov ni mogoče obnoviti. Z varnim uničenjem se odstranijo podatki iz pomnilnika, pa tudi vse nalepke, oznake in dnevniki dejavnosti.
9. Računalniški nosilci podatkov se izročijo uradniku za informacijsko varnost v uničenje in odstranitev.
Člen 40
Evakuacija in uničenje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED v izrednih razmerah
1. Direktor direktorata Računskega sodišča za človeške vire, finance in splošne storitve skupaj z uradnikom za informacijsko varnost oblikuje, odobri in po potrebi sproži načrt evakuacije in uničenja v izrednih razmerah za varovanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, za katere obstaja velika nevarnost, da bi v kriznih razmerah prišli v roke nepooblaščenim osebam. Po prednostnem zaporedju in glede na naravo izrednih razmer pride v poštev:
|
(1) |
prenos tajnih podatkov EU na drug varen prostor, po možnosti na upravno območje ali v urad za vodenje evidenc v prostorih Računskega sodišča; |
|
(2) |
evakuacija tajnih podatkov EU na drugo varno mesto, po možnosti na upravno ali varovano območje v drugi zgradbi, po možnosti na varovano območje pri Komisiji, za uporabo katerega je Računsko sodišče sklenilo sporazum o ravni storitve; |
|
(3) |
uničenje tajnih podatkov EU, po možnosti z odobrenimi sredstvi za uničenje. |
2. Če so bili sproženi načrti za izredne razmere, ima prednost prenos ali uničenje podatkov višjih stopenj tajnosti.
3. Za operativne podrobnosti načrtov za evakuacijo in uničenje v izrednih razmerah se določi stopnja tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.
Člen 41
Arhiviranje
1. Odločitve o tem, ali in kdaj naj se podatki arhivirajo, ter ustrezni praktični ukrepi so v skladu s politiko Računskega sodišča o informacijski varnosti, njegovo politiko za določanje stopnje tajnosti podatkov in politiko v zvezi z arhivskim gradivom.
2. Dokumenti stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED se ne pošiljajo v Zgodovinski arhiv Evropske unije v Firencah.
POGLAVJE 7
KONČNE DOLOČBE
Člen 42
Transparentnost
O tem sklepu se obvestijo osebje Računskega sodišča in vse osebe, za katere se uporablja, sklep pa se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 43
Začetek veljavnosti
Ta sklep, potem ko ga sprejme upravni odbor, začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Luxembourgu, 1. marca 2023
Za upravni odbor Računskega sodišča
predsednik
Tony MURPHY
(1) UL L 256, 19.7.2021, str. 106.
(2) Na voljo na povezavi https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/LegalFramework.aspx.
(3) V skladu s členom 1(2) Sklepa št. 41-2021 so podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED „podatki in gradivo, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko bilo škodljivo za interese Evropske unije ali ene ali več držav članic”.
(4) SSD pomeni polprevodniški pomnilnik, polprevodniška naprava ali polprevodniški disk.
(5) Kot je opredeljeno v Prilogi k Sklepu št. 41-2021.
(6) Kot je opredeljeno v členu 18 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(7) Za več podrobnosti glej člen 39.
(8) Tabela enakovrednosti oznak držav članic je v Prilogi I k Sklepu (EU, Euratom) 2015/444.
(9) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 43, 15.2.1983, str. 1).
(10) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1700/2003 z dne 22. septembra 2003 o spremembah Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83 v zvezi z odprtjem zgodovinskih arhivov Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo za javnost (UL L 243, 27.9.2003, str. 1).
(11) Uredba Sveta (EU) 2015/496 z dne 17. marca 2015 o spremembi Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83 v zvezi z deponiranjem arhivskega gradiva institucij pri Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah (UL L 79, 25.3.2015, str. 1).
(12) Obvestilo uslužbencem 123/20, na voljo na povezavi: https://www.eca.europa.eu/Documents/Information_Classification_Policy_EN.pdf.
PRILOGA
Kategorije osebja, ki lahko imajo dostop do podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, če jih potrebujejo za opravljanje svojih poklicnih nalog
|
Kategorije osebja Računskega sodišča |
Dostop do podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED |
Pogoji |
|
Uradniki |
da |
seznanjanje + potrditev + potreba po seznanitvi |
|
Začasni uslužbenci |
da |
seznanjanje + potrditev + potreba po seznanitvi |
|
Pogodbeni uslužbenci |
da |
seznanjanje + potrditev + potreba po seznanitvi |
|
Napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic EU |
da |
seznanjanje (s strani Računskega sodišča) + potrditev + potreba po seznanitvi |
|
Praktikanti |
ne |
izjeme niso možne |
|
Katera koli druga kategorija osebja (agencijski delavci, zunanji izvajalci, ki opravljajo notranje dejavnosti) |
ne |
posvetovanje z uradnikom za informacijsko varnost glede izjem |