(1)

Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanja 19. in 20. decembra 2013 izrazil zadovoljstvo s pripravami za naslednjo generacijo vladnih satelitskih komunikacij v tesnem sodelovanju med državami članicami, Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Vladne satelitske komunikacije so bile prav tako opredeljene kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016. Vladne satelitske komunikacije bi morale prispevati k odzivu EU na hibridne grožnje in podpirati strategijo EU za pomorsko varnost ter politiko EU za Arktiko.

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 21. in 22. marca 2019 poudaril, da mora Unija narediti nadaljnji korak pri razvoju konkurenčnega, varnega, vključujočega in etičnega digitalnega gospodarstva z vrhunsko povezljivostjo.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 22. februarja 2021 z naslovom „Akcijski načrt o sinergijah med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo“ je naveden cilj, da bo „vsem v Evropi omogočil dostop do povezljivosti visoke hitrosti in zagotovil odporen sistem povezljivosti, ki bo Evropi omogočal, da ostane povezana, ne glede na to, kaj se zgodi“.

(4)

V strateškem kompasu za varnost in obrambo, ki ga je Svet sprejel 21. marca 2022, je priznano, da vesoljska infrastruktura Unije in njenih držav članic prispeva k naši odpornosti in ponuja ključne storitve, ki nadomeščajo ali dopolnjujejo zemeljske infrastrukture za telekomunikacije. Zato se v njem poziva, naj se v Uniji pripravi predlog o varnem globalnem komunikacijskem sistemu Unije, ki temelji na vesoljski tehnologiji.

(5)

Ena izmed komponent Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je GOVSATCOM, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno razpoložljivost zanesljivih, varnih, razširljivih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za uporabnike GOVSATCOM. Uredba (EU) 2021/696 predvideva, da se bo v prvi fazi komponente GOVSATCOM, ki bo trajala približno do leta 2025, obstoječa zmogljivost združevala in delila prek vozlišča GOVSATCOM. V zvezi s tem mora Komisija zmogljivosti GOVSATCOM pridobiti od držav članic z nacionalnimi sistemi in vesoljskimi zmogljivostmi ter od komercialnih ponudnikov satelitskih komunikacij ali storitev, pri čemer mora upoštevati bistvene varnostne interese Unije.

V tej prvi fazi je treba storitve GOVSATCOM uvesti na podlagi postopnega pristopa, ob upoštevanju povečevanja infrastrukturnih zmogljivosti vozlišča GOVSATCOM. Ta pristop temelji tudi na predpostavki, da bo, če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, potreben prehod na drugo fazo in razvoj dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek sodelovanja z zasebnim sektorjem, na primer s satelitskimi operaterji v Uniji.

(6)

Politični in varnostni odbor Sveta je 22. marca 2017 odobril dokument z naslovom „High Level Civil Military User Needs for Governmental Satellite Communications (GOVSATCOM)“ (Potrebe civilnih in vojaških uporabnikov na visoki ravni po vladnih satelitskih komunikacijah), ki ga je pripravila Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in ki združuje potrebe vojaških uporabnikov, ki jih je opredelila Evropska obrambna agencija v svojih skupnih ciljih glede osebja, sprejetih leta 2013, ter potrebe civilnih uporabnikov, ki jih je zbrala Komisija. Naknadne analize Komisije so pokazale, da sedanja ponudba Unije za satelitsko komunikacijo, ki temelji na zmogljivostih držav članic z nacionalnimi sistemi in zasebnem sektorju, ne more zadovoljiti nekaterih novih potreb vladnega povpraševanja, ki se približujejo rešitvam z višjo stopnjo varnosti, nizki latenci in svetovni pokritosti. Te potrebe bi bilo treba redno spremljati in ponovno ocenjevati.

(7)

Nedavni tehnični napredek je omogočil pojav komunikacijskih konstelacij v negeostacionarni tirnici, ki postopno ponujajo storitve povezljivosti z visoko hitrostjo in nizko latenco. Zato je še priložnost za obravnavo naraščajočih potreb uporabnikov, ki jih pooblastijo vlade, z razvojem in uvedbo dodatne infrastrukture, saj so v Uniji trenutno na voljo prijave frekvenc pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi, ki so potrebne za zagotavljanje zahtevanih storitev. Če te prijave frekvenc ne bodo izkoriščene, bodo zastarele in bodo dodeljene drugim akterjem. Ker so frekvence in orbitalna mesta vse redkejši vir, bi morala Komisija z odprtim in preglednim postopkom z državami članicami izkoristiti to priložnost, da z državami članicami, ki zagotavljajo prijave frekvenc, sklene posebne licenčne sporazume za zagotavljanje vladnih storitev na podlagi vladne infrastrukture. Zasebni sektor je odgovoren za pridobitev pravic v zvezi s prijavami frekvenc, ki so potrebne za zagotavljanje komercialnih storitev.

(8)

Vladni akterji Unije vse bolj povprašujejo po varnih in zanesljivih vesoljskih storitvah satelitske komunikacije, zlasti ker so te najbolj uresničljiva možnost v okoliščinah, v katerih zemeljskih komunikacijskih sistemov ni ali pa so ti moteni ali nezanesljivi. Cenovno dostopen in stroškovno učinkovit dostop do satelitskih komunikacij je nujen tudi na območjih, kjer ni prizemne infrastrukture, med drugim nad oceani, v zračnem prostoru, na oddaljenih območjih in tam, kjer je prizemna infrastruktura resno motena ali nezanesljiva v kriznih razmerah. Satelitske komunikacije lahko povečajo splošno odpornost komunikacijskih omrežij, saj na primer ponujajo alternativo v primeru fizičnih napadov na lokalno prizemno infrastrukturo ali kibernetskih napadov na njej, nezgod ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek.

(9)

Unija bi morala omogočiti zagotavljanje odpornih, globalnih, varnih, zaščitenih, neprekinjenih, zagotovljenih in prožnih rešitev satelitske komunikacije za naraščajoče vladne potrebe in zahteve, ki temeljijo na tehnološki in industrijski bazi Unije, da bi tako povečala odpornost delovanja institucij držav članic in Unije.

(10)

Zato je pomembno vzpostaviti nov program, in sicer Program Unije za varno povezljivost (v nadaljnjem besedilu: Program), ki bo zagotavljal satelitsko in večorbitalno komunikacijsko infrastrukturo Unije za vladno uporabo, hkrati pa bo v okviru komponente GOVSATCOM združeval in dopolnjeval obstoječe in prihodnje nacionalne in evropske zmogljivosti ter nadalje razvijal pobudo za evropsko infrastrukturo za kvantno komunikacijo (EuroQCI) in jo postopoma vključeval v sistem varne povezljivosti.

(11)

Program bi moral izpolnjevati nove vladne potrebe po rešitvah z višjo stopnjo varnosti, nizki latenci in globalni pokritosti. Moral bi zagotoviti varne, avtonomne, zanesljive in stroškovno učinkovite satelitske vladne komunikacijske storitve ter njihovo dolgoročno razpoložljivost po vsem svetu ter s tem podpreti odpornost in zaščito kritične infrastrukture, spremljanje razmer, zunanje ukrepe, krizno upravljanje, pa tudi aplikacije, ki so kritičnega pomena za gospodarstvo, varnost in obrambo Unije in držav članic, prek namenske vladne infrastrukture, ki bi vključevala in dopolnjevala zmogljivosti GOVSATCOM. Poleg tega bi moral Program prednostno skrbeti za zagotavljanje vladnih storitev in omogočiti opravljanje komercialnih storitev s strani evropskega zasebnega sektorja prek komercialne infrastrukture, ob upoštevanju tržne raziskave, vključno s posvetovanjem z uporabniki, ki jih pooblastijo vlade.

(12)

Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa vrsto ciljev za spodbujanje razvoja odporne, varne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture v Uniji, vključno z digitalnim ciljem za Komisijo in države članice, da bodo do leta 2030 dosegle gigabitno povezljivost za vse. Program bi moral omogočati povezljivost za državljane in podjetja v vsej Uniji in po svetu, med drugim tudi z zagotavljanjem dostopa do cenovno dostopnih visokohitrostnih širokopasovnih povezav, ki lahko prispevajo k odpravi komunikacijskih belih lis in povečanju kohezije po vsej Uniji, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, podeželskimi, obrobnimi, oddaljenimi in izoliranimi območji in otoki. Satelitske storitve trenutno ne morejo nadomestiti zmogljivosti zemeljskih omrežij, lahko pa odpravijo digitalni razkorak in, kadar je ustrezno, celo prispevajo k splošnim ciljem Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(13)

Zato bi moral Program zajemati opredelitev, zasnovo, razvoj, potrjevanje ter povezane dejavnosti uvajanja za izgradnjo prvotne vesoljske in zemeljske infrastrukture, potrebne za zagotavljanje prvih vladnih storitev. Program bi moral nato vključevati dejavnosti postopne uvedbe, namenjene dokončanju tako vesoljske kot zemeljske infrastrukture, potrebne za zagotavljanje naprednih vladnih storitev, ki trenutno niso na voljo in presegajo najsodobnejše obstoječe evropske satelitske komunikacijske storitve. Poleg tega bi moral Program spodbujati razvoj uporabniških terminalov, ki lahko izkoriščajo izboljšane komunikacijske storitve. Dejavnosti izkoriščanja bi se morale začeti čim prej, pri čemer naj bi se prve vladne storitve začele zagotavljati do leta 2024, da bi se čim prej izpolnile potrebe uporabnikov, ki so jih pooblastile vlade. Program bi moral nato vključevati dejavnosti, katerih cilj je dokončati tako vesoljsko kot zemeljsko infrastrukturo, ki sta potrebni, da bi se do leta 2027 dosegla polna operativna zmogljivost. Dejavnosti izkoriščanja bi morale vključevati zagotavljanje vladnih storitev, delovanje, vzdrževanje in nenehno izboljševanje vesoljske in zemeljske infrastrukture, ko bosta ti uvedeni, ter razvoj prihodnjih generacij vladnih storitev.

(14)

Države članice so junija 2019 podpisale Deklaracijo o evropski infrastrukturi za kvantno komunikacijo (EuroQCI) (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija), s katero so se dogovorile, da si bodo z medsebojnim sodelovanjem, s Komisijo in s podporo agencije ESA prizadevale za razvoj infrastrukture za kvantno komunikacijo, ki bo pokrivala celotno Unijo. V skladu z Deklaracijo je cilj pobude EuroQCI uvesti uradno potrjeno varno infrastrukturo med koncema za kvantno komunikacijo, ki bo omogočala prenos in shranjevanje informacij in podatkov ter povezovanje kritičnih sredstev za javno komunikacijo v vsej Uniji. Program bo prispeval k doseganju ciljev Deklaracije z razvojem vesoljske in zemeljske infrastrukture EuroQCI, ki bo vključena v vladno infrastrukturo Programa, ter z razvojem in uvajanjem prizemne infrastrukture EuroQCI, ki bo v lasti držav članic. Vesoljsko, zemeljsko in prizemno infrastrukturo EuroQCI bi bilo treba razviti v okviru Programa v dveh glavnih fazah, in sicer fazi predhodnega potrjevanja, ki bi lahko vključevala razvoj in potrjevanje več različnih tehnologij in komunikacijskih protokolov, ter fazi popolne uvedbe, vključno z ustreznimi rešitvami za medsatelitsko povezljivost in prenos podatkov med sateliti, zemeljsko in prizemno infrastrukturo.

(15)

Ena od glavnih funkcij EuroQCI bo omogočanje kvantnega razdeljevanja kriptografskih ključev (QKD). Tehnologija in izdelki QKD do zdaj niso dovolj zreli, da bi se lahko uporabljali za varovanje tajnih podatkov EU. Glavna vprašanja glede varnosti QKD, kot so standardizacija protokolov QKD, analiza stranskih kanalov in metodologija vrednotenja, še vedno niso razrešena. Program bi zato moral podpirati EuroQCI in omogočati vključitev odobrenih šifrirnih izdelkov v infrastrukturo, ko so na voljo.

(16)

Da bi tajne podatke EU zaščitili na zadovoljivo varen način, bi morale biti primarne rešitve za boj proti grožnjam, ki jih predstavlja kvantno računalništvo, kombinacija konvencionalnih rešitev, postkvantne kriptografije in po možnosti QKD v obliki hibridnih pristopov. Program bi zato moral uporabljati take pristope za zagotovitev najsodobnejše kriptografije in porazdelitve ključev.

(17)

Za razširitev zmogljivosti Unije za satelitsko komunikacijo bi morala infrastruktura Programa temeljiti na infrastrukturi, razviti za namene komponente GOVSATCOM, ter jo vključevati in dopolnjevati. Zlasti bi morala zemeljska infrastruktura Programa temeljiti na vozliščih GOVSATCOM, ki se glede na potrebe uporabnikov postopoma širijo z drugimi sredstvi zemeljskega segmenta, vključno s sredstvi držav članic, ki so pripravljene dodatno prispevati, na podlagi operativnih in varnostnih zahtev.

(18)

Program bi moral izboljšati varno povezljivost na geografskih območjih strateškega interesa, kot sta Afrika in Arktika, pa tudi baltska, črnomorska, sredozemska regija in Atlantik. Storitve, ki se zagotavljajo v okviru Programa, bi morale tudi prispevati h geopolitični odpornosti z nudenjem dodatne povezljivosti v skladu s cilji politike v teh regijah ter skupnim sporočilom Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom „Strategija Global Gateway“.

(19)

Brez poseganja v komunikacijske storitve bi lahko bili sateliti, zgrajeni za namene Programa, opremljeni s podsistemi, vključno s koristnim tovorom, s čimer bi se lahko okrepile zmogljivost in storitve komponent Vesoljskega programa Unije, kar bi omogočilo razvoj dodatnih nekomunikacijskih storitev, o katerih bi se odločal programski odbor v ustrezni sestavi, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/696, in ki bi se izvajale pod pogoji iz te uredbe. Če bodo ob upoštevanju potreb uporabnikov in proračunskih omejitev koristi za komponente Vesoljskega programa Unije ustrezno ugotovljene, bi lahko bili ti podsistemi razviti tako, da bi nudili alternativne storitve določanja položaja, navigacije in napovedovanja časa, ki dopolnjujejo sistem Galileo, zagotavljali oddajanje sporočil preko skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS) z nižjo latenco in vesoljske senzorje za nadzor vesolja ter podpirali krepitev trenutnih zmogljivosti programa Copernicus, zlasti za nujne storitve in storitve civilne varnosti. Ti podsistemi bi poleg tega lahko državam članicam zagotavljali nekomunikacijske storitve, pod pogojem, da to ne vpliva na varnost in proračun Programa.

(20)

Glede na pomen, ki ga ima za Program njegova zemeljska vladna infrastruktura, in njen vpliv na njegovo varnost, bi morala lokacijo take infrastrukture določiti Komisija v skladu s splošnimi varnostnimi zahtevami ter po odprtem in preglednem postopku, da se zagotovi uravnotežena porazdelitev med državami članicami. V uvedbo zemeljske vladne infrastrukture Programa, ki vključuje tudi infrastrukturo, razvito v okviru komponente GOVSATCOM, bi lahko bila vključena Agencija Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ali ESA, kadar je ustrezno in v okviru njenega področja pristojnosti.

(21)

Za varnost Unije in njenih držav članic ter za zagotovitev varnosti in celovitosti vladnih storitev je nujno, da se vesoljska sredstva Programa izstrelijo z ozemlja Unije. V izjemnih, ustrezno utemeljenih okoliščinah bi moralo biti mogoče, da se te izstrelitve opravijo z ozemlja tretje države. Poleg težkih in srednjih nosilnih raket bi lahko majhne in mikro nosilne rakete zagotovile dodatno prožnost, da bi se omogočilo hitro uvajanje vesoljskih sredstev.

(22)

Pomembno je, da so v lasti Unije vsa opredmetena in neopredmetena sredstva v zvezi z vladno infrastrukturo, razvito v okviru Programa, razen prizemne infrastrukture EuroQCI, ob zagotavljanju skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s členom 17 Listine. Kljub lastništvu teh sredstev bi morala Unija imeti možnost, da v skladu s to uredbo in, kadar se na podlagi ocene posameznega primera zdi ustrezno, taka sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše

(23)

Pobude na ravni Unije, kot je pobuda za varno povezljivost, temeljijo na široki udeležbi inovativnih malih in srednjih podjetij (MSP), zagonskih podjetij in velikih podjetij v segmentih višje in nižje v verigi vesoljskega sektorja po vsej Uniji. V zadnjih letih so nekateri vesoljski akterji vesoljski sektor postavili pred izziv, zlasti zagonska podjetja ter MSP, ki so razvili inovativne, tržno usmerjene vesoljske tehnologije in aplikacije, včasih z različnimi poslovnimi modeli. Program bi moral za zagotavljanje konkurenčnosti vesoljskega ekosistema Unije čim bolj povečati uporabo inovativnih in prelomnih tehnologij ter inovativnih poslovnih modelov, razvitih v okviru evropskega vesoljskega ekosistema, vključno z novim vesoljem, zlasti s strani MSP, podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonskih podjetij, ki razvijajo tržno usmerjene nove vesoljske tehnologije in aplikacije, pri čemer bi moral zajemati celotno vesoljsko vrednostno verigo, ki bi zajemala segmente višje in nižje v verigi.

(24)

Bistveno je spodbujati naložbe zasebnega sektorja z ustreznim naročanjem in združevanjem pogodb o storitvah, s čimer bi zmanjšali negotovost ter zagotovili dolgoročno prepoznavnost in predvidljivost potreb po storitvah javnega sektorja. Program bi moral za zagotovitev konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti tudi prispevati k razvoju naprednih znanj in spretnosti na z vesoljem povezanih področjih ter podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo treba spodbujati enake možnosti, enakost spolov in opolnomočenje žensk, da bi v celoti izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.

(25)

V skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ bi moral Program čim bolj zmanjšati svoj vpliv na okolje. Medtem ko vesoljska sredstva sama po sebi med uporabo ne oddajajo toplogrednih plinov, njihova proizvodnja in z njimi povezane zemeljske zmogljivosti vplivajo na okolje. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za ublažitev tega vpliva. Zato bi bilo treba pri javnih naročilih v okviru Programa upoštevati načela in ukrepe za trajnost, na primer določbe za zmanjšanje in izravnavo emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo razvoj, proizvodnja in uvedba infrastrukture, ter ukrepe za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja, kot je na primer vpliv na zemeljska astronomska opazovanja.

(26)

Glede na vse več vesoljskih plovil in vesoljskih odpadkov v orbiti bi morala nova evropska konstelacija izpolnjevati tudi merila glede vesoljske trajnosti in biti primer dobre prakse pri upravljanju vesoljskega prometa ter nadzora in spremljanja v vesolju (SST), da bi se zmanjšala količina nastalih vesoljskih odpadkov, preprečevala razbitja in trki v orbiti ter izvajali ustrezni ukrepi za izrabljena vesoljska plovila. Glede na to, da se v mednarodnih forumih razpravlja o upravičenih pomislekih glede varstva vesoljskega okolja, na primer v okviru Odbora Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja, je zelo pomembno, da Unija prevzame vodilno vlogo na področju vesoljske trajnosti. Pogodbe, pridobljene v okviru Programa, bi morale zagotavljati, da uvedena tehnologija omogoča najvišje možne standarde trajnosti ter energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov.

(27)

Operativne zahteve za vladne storitve bi morale temeljiti na analizi potreb uporabnikov, ki jih pooblastijo vlade, in obenem tudi upoštevati zmogljivosti trenutne tržne ponudbe. Pri ocenjevanju teh zahtev bi bilo treba v največji možni meri uporabiti trenutne tržne zmogljivosti. Na podlagi teh operativnih zahtev bi bilo treba v kombinaciji s splošnimi varnostnimi zahtevami in naraščajočim povpraševanjem po vladnih storitvah oblikovati portfelj storitev za vladne storitve. Ta portfelj storitev bi moral služiti kot referenca, ki se uporablja za vladne storitve. V njem bi morale biti prav tako opredeljene kategorije storitev, ki dopolnjujejo portfelj storitev GOVSATCOM, vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) 2021/696. Komisija bi morala zagotoviti doslednost in skladnost operativnih in varnostnih zahtev med komponento GOVSATCOM in Programom. Da bi se ohranila najboljša možna usklajenost med povpraševanjem in ponudbo storitev, bi bilo treba v letu 2023 opredeliti portfelj storitev za vladne storitve, poleg tega pa bi se moralo omogočiti njegovo redno posodabljanje po posvetu z državami članicami in na podlagi teh operativnih in varnostnih zahtev.

(28)

Satelitske komunikacije niso neizčrpen vir, temveč so omejene s satelitsko zmogljivostjo, frekvenco in geografsko pokritostjo. Da bi bil Program stroškovno učinkovit in da bi lahko izkoriščal ekonomije obsega, bi moral zato optimizirati ujemanje med ponudbo vladnih storitev in povpraševanjem po njih ter se izogibati presežni zmogljivosti. Ker se tako povpraševanje kot morebitna ponudba sčasoma spreminjata, bi morala Komisija spremljati potrebe za prilagoditev portfelja vladnih storitev, kadar koli se to zdi potrebno.

(29)

Države članice, Svet, Komisija in ESZD ter agencije in organi Unije bi morali imeti možnost udeležbe v Programu, če se odločijo izdajati odobritve uporabnikom vladnih storitev ali zagotavljati zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte. Glede na to, da se država članica sama odloči, ali bo izdajala odobritve nacionalnim uporabnikom vladnih storitev, države članice ne bi smele biti obvezane, da prispevajo k Programu ali da gostijo infrastrukturo Programa.

(30)

Vsak udeleženec Programa bi moral določiti pristojen organ za varno povezljivost, ki bo spremljal, ali uporabniki in drugi nacionalni subjekti, ki sodelujejo v Programu, upoštevajo veljavna pravila in varnostne postopke, kot so določeni v splošnih varnostnih zahtevah. Udeleženci Programa lahko funkcije takega organa prenesejo na obstoječ organ.

(31)

Ta uredba za celotno trajanje Programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (5).

(32)

Cilji Programa so skladni s tistimi iz drugih programov Unije in jih dopolnjujejo, zlasti z Obzorjem Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (7), programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Instrumentom za povezovanje Evrope, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in še posebej z Vesoljskim programom Unije.

(33)

Z Obzorjem Evropa bo delež komponent njegovega sklopa "Digitalno področje, industrija in vesolje", dodeljen dejavnostim za raziskave in inovacije, povezanim z razvojem in potrjevanjem sistema varne povezljivosti, vključno za potencialne tehnologije, ki bi bile lahko razvite v okviru vesoljskega ekosistema, vključno z novim vesoljem. V Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI) bo namenski delež njegovih sredstev za Globalno Evropo dodeljen dejavnostim, povezanim z delovanjem sistema varne povezljivosti ter zagotavljanjem storitev po vsem svetu, ki bodo omogočale nudenje najrazličnejših storitev mednarodnim partnerjem. V Vesoljskem programu Unije bo namenski delež komponente GOVSATCOM dodeljen dejavnostim v zvezi z razvojem vozlišča GOVSATCOM, ki bo del zemeljske infrastrukture sistema varne povezljivosti. Financiranje iz teh programov bi bilo treba izvajati v skladu s pravili teh programov.

(34)

Zaradi svojih neločljivih posledic za varnost Unije in njenih držav članic si Program deli cilje in načela tudi z Evropskim obrambnim skladom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Zato bi bilo treba del financiranja iz Evropskega obrambnega sklada zagotoviti za financiranje dejavnosti v okviru Programa, zlasti dejavnosti v zvezi z uvajanjem njegove infrastrukture.

(35)

Za zagotovitev uspešnega izvajanja Programa je pomembno, da se zagotovi, da so zanj na voljo zadostna sredstva. Države članice bi morale biti zmožne prispevati s svojimi tehničnimi kompetencami, znanjem in izkušnjami ter pomočjo, zlasti na področjih varnosti in zaščite, ali, kadar je ustrezno in mogoče, tako, da bi Programu dale na voljo podatke, informacije, storitve in infrastrukturo na svojem ozemlju. Moralo bi se omogočiti, da tretje osebe, med drugim tudi agencije in organi Unije, države članice, tretje države, ki sodelujejo v Programu, ali mednarodne organizacije, v skladu z ustreznimi sporazumi Programu namenijo dodatne finančne prispevke ali prispevke v naravi.

(36)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(37)

V skladu s členom 191(3) finančne uredbe se iz proračuna Unije isti stroški v nobenih okoliščinah ne krijejo dvakrat.

(38)

Komisija bi morala biti zmožna, da se po potrebi in kolikor je nujno, za tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje strani, če se ohranijo varnostni interesi Unije. Drugi subjekti, udeleženi pri javnem upravljanju Programa, bi morali prav tako imeti možnost, da zaprosijo za tako tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(39)

Javna naročila, sklenjena na podlagi Programa, za dejavnosti, financirane iz Programa, bi morala biti skladna s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil.

(40)

Program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. Odvisnost od takšnih tehnologij ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru Programa, kolikor ta javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato so poleg pravil, določenih v finančni uredbi, potrebni posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Zato bi moralo biti mogoče določiti najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. V zvezi s slednjim bi bilo treba, kadar je mogoče, dati prednost zagonskim podjetjem in MSP, zlasti da se omogoči njihova čezmejna udeležba.

(41)

Za dosego ciljev Programa je pomembno, da se je mogoče, kadar je ustrezno, opreti na zmogljivosti, ki jih nudijo javni in zasebni subjekti Unije, dejavni na področju vesolja, ter da je mogoče delovati na mednarodni ravni s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Zato je treba predvideti možnost, da se uporabijo vsa ustrezna orodja in metode upravljanja, kot so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in finančni uredbi, ter skupni postopki javnega naročanja.

(42)

Javno-zasebno sodelovanje je najustreznejša shema, s katero se zagotovi, da se lahko uresničujejo cilji Programa. Omogočiti bi moralo opiranje na obstoječo tehnološko in industrijsko podlago Unije za satelitske komunikacije, vključno z zasebnimi sredstvi, ter zagotavljanje zanesljivih in inovativnih vladnih storitev in omogočanje zasebnim partnerjem, da dopolnijo infrastrukturo Programa z dodatnimi zmogljivostmi za ponujanje komercialnih storitev pod tržnimi pogoji prek dodatnih lastnih naložb. S tako shemo bi se morali hkrati optimizirati stroški uvajanja in operativni stroški, kar bi bilo doseženo z delitvijo stroškov razvoja in uvajanja na komponentah, skupnih tako vladnim kot komercialnim infrastrukturam, ter operativnih stroškov z visoko ravnjo vzajemne uporabe zmogljivosti. Z njo bi se morale tudi spodbujati inovacije v evropskem vesoljskem ekosistemu, vključno z novim vesoljem, tako da bi omogočili delitev tveganj pri raziskavah in razvoju med javnimi in zasebnimi partnerji.

(43)

Za izvajanje Programa bi se morale v koncesijskih pogodbah, naročilih blaga, storitev ali gradenj ali mešanih naročilih upoštevati ključna načela. V takih pogodbah bi morala biti jasno določena razdelitev nalog in odgovornosti med javnimi in zasebnimi partnerji, vključno z jasno porazdelitvijo tveganj med njimi, da bi izvajalci prevzeli odgovornost za posledice morebitnih pomanjkljivosti, za katere so odgovorni. Pogodbe bi morale preprečiti čezmerno kompenzacijo izvajalcev za zagotavljanje vladnih storitev, omogočiti zagotavljanje komercialnih storitev s strani zasebnega sektorja in zagotoviti ustrezno prednostno razvrščanje potreb uporabnikov, ki jih pooblastijo vlade. Pogodbe bi morale zagotoviti, da opravljanje storitev na podlagi komercialne infrastrukture ohranja bistvene interese Unije ter splošne in posebne cilje Programa. Zato je pomembno, da so na voljo ukrepi za ohranjanje teh bistvenih interesov in ciljev. Komisija bi morala imeti zlasti možnost sprejeti ukrepe, s katerimi bo poskrbela za kontinuiteto storitev, v primeru ko izvajalec ne bi mogel izpolniti svojih obveznosti.

Pogodbe bi morale vključevati ustrezne zaščitne ukrepe, da se med drugim preprečijo navzkrižja interesov in morebitno izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz zagotavljanja komercialnih storitev, neupravičena diskriminacija ali kakršne koli druge skrite posredne prednosti. Taki zaščitni ukrepi lahko vključujejo ločevanje računovodskih izkazov med vladnimi in komercialnimi storitvami, vključno z ustanovitvijo subjekta, ki je strukturno in pravno ločen od vertikalno integriranega operaterja, za zagotavljanje vladnih storitev ter odprtega, pravičnega, razumnega in nediskriminatornega dostopa do infrastrukture, potrebne za opravljanje komercialnih storitev. Zato bi morale biti komercialne storitve obstoječim ponudnikom prizemnih storitev na voljo pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji. Pogodbe bi morale spodbujati udeležbo zagonskih podjetij ter MSP v celotni vrednostni verigi in v vseh državah članicah.

(44)

Pomemben cilj Programa je zagotovitev varnosti Unije in držav članic ter krepitev odpornosti vseh ključnih tehnologij in vrednostnih verig ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. V posebnih primerih ta cilj zahteva določitev pogojev za upravičenost in udeležbo, da se zagotovi zaščita celovitosti, varnosti in odpornosti operativnih sistemov Unije. To ne bi smelo ogroziti potrebe po konkurenčnosti in stroškovni učinkovitosti.

(45)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (14), (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in (EU) 2017/1939 (16) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, kadar je ustrezno, z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(46)

Za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije bi bilo treba od tretjih držav zahtevati, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti.

(47)

Za optimizacijo učinkovitosti in učinka Programa bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje uporabe in razvoja odprtih standardov, odprtokodnih tehnologij in interoperabilnosti v strukturi sistema varne povezljivosti. Z bolj odprto zasnovo tega sistema bi lahko omogočili boljše sinergije z drugimi komponentami Vesoljskega programa Unije ali nacionalnimi storitvami in aplikacijami, optimizirali stroške s preprečevanjem podvajanja pri razvoju iste tehnologije, izboljšali zanesljivost, spodbujali inovacije ter izkoriščali prednosti široke konkurence.

(48)

Za dobro javno upravljanje Programa je potrebna jasna porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene akterje, da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju ter zmanjšali prekoračitve stroškov in zamude. Vsi akterji upravljanja bi morali v okviru svojih pristojnosti in v skladu z njimi podpirati doseganje ciljev Programa.

(49)

Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Na tem področju imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe. Zato lahko pomembno prispevajo k Programu, zlasti k njegovemu izvajanju. Lahko bi sodelovale z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij Programa ter zagotovile skladnost med ustreznimi nacionalnimi pobudami in Programom. Komisija bi lahko imela možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, izkoristi njihovo pomoč ter jim pod skupno dogovorjenimi pogoji zaupa naloge v okviru izvajanja Programa. Države članice bi si morale prizadevati, kadar je ustrezno, za zagotavljanje skladnosti med svojimi načrti za okrevanje in odpornost in Programom ter njihovega medsebojnega dopolnjevanja. Poleg tega bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljske infrastrukture na svojem ozemlju. Države članice bi prav tako morale biti zmožne zagotoviti, da so frekvence, potrebne za Program, na voljo in zaščitene na ustrezni ravni, kar bo omogočilo polni razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). Frekvence, ki so na voljo Programu, ne bi smele imeti finančnih posledic za Program.

(50)

V skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in kot zagovornica splošnega interesa Unije je Komisija odgovorna, da izvaja Program, prevzame splošno odgovornost in spodbuja njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih deležnikov bi morala Komisija imeti možnost, da v upravičenih okoliščinah nekatere naloge zaupa drugim subjektom. Komisija bi morala določiti glavne tehnične in operativne zahteve, potrebne za razvoj izvedbe sistemov in storitev. To bi morala storiti po posvetovanju s strokovnjaki držav članic, uporabniki in drugimi ustreznimi javnimi ali zasebnimi deležniki. V skladu s členom 4(3) PDEU pristojnosti, ki jih izvaja Unija, ne pomenijo, da se državam članicam preprečuje izvajanje njihovih posameznih pristojnosti. Za dobro uporabo sredstev Unije pa je ustrezno, da Komisija v čim večji meri zagotovi, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, skladne z dejavnostmi držav članic, ne da bi pri tem prišlo do kakršnega koli nepotrebnega podvajanja prizadevanj.

(51)

Člen 154 finančne uredbe določa, da se lahko Komisija na podlagi rezultatov predhodne ocene opre na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki jim je zaupano izvrševanje finančnih sredstev Unije. Po potrebi bi bilo treba v ustreznem sporazumu o prispevku opredeliti posebne prilagoditve za te sisteme in postopke (nadzorne ukrepe) ter ureditve za obstoječe pogodbe.

(52)

Program ima močno mednarodno razsežnost, saj pokriva ves svet. Mednarodni partnerji, njihove vlade in državljani bodo prejemniki nabora storitev Programa v korist mednarodnega sodelovanja Unije in držav članic s temi partnerji. Za zadeve, povezane s Programom, bi lahko Komisija v okviru svojih pristojnosti in v imenu Unije usklajevala dejavnosti na mednarodni ravni.

(53)

Na podlagi strokovnega znanja, pridobljenega v zadnjih letih pri upravljanju, delovanju in zagotavljanju storitev v zvezi s komponentama Galileo in EGNOS Vesoljskega programa Unije, je Agencija najustreznejši organ, da pod nadzorom Komisije izvaja naloge v zvezi z delovanjem vladne infrastrukture in zagotavljanjem vladnih storitev. Zato bi morala v ta namen nadalje razviti ustrezne zmogljivosti. Nato bi morala biti Agencija pooblaščena za zagotavljanje vladnih storitev in bi ji moralo biti mogoče v celoti ali delno zaupati operativno upravljanje vladne infrastrukture.

(54)

Kar zadeva varnost, bi morala biti Agencija glede na izkušnje na tem področju odgovorna, da prek svojega odbora za varnostno akreditacijo zagotavlja varnostne akreditacije vladnih storitev in infrastrukture. Poleg tega bi morala Agencija, če je operativno pripravljena, zlasti kar zadeva zadostne človeške vire, opravljati naloge, ki ji jih je zaupala Komisija. Agencija bi morala, kadar je mogoče, izkoristiti svoje strokovno znanje, na primer pri dejavnostih evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (EGNSS). Ko se Agenciji zaupajo naloge, bi ji bilo treba dati na voljo ustrezne človeške, upravne in finančne vire, da bi lahko v celoti opravljala svoje naloge in poslanstvo.

(55)

Za zagotovitev delovanja vladne infrastrukture in za lažje zagotavljanje vladnih storitev bi bilo treba Agenciji omogočiti, da s sporazumi o prispevku na druge subjekte, in sicer v okviru njihovih pristojnosti, prenese določene dejavnosti, pod pogoji posrednega upravljanja, ki se uporabljajo za Komisijo, kot je določeno v finančni uredbi.

(56)

ESA je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, tudi v satelitskih komunikacijah, zato je pomemben partner pri izvajanju različnih vidikov vesoljske politike Unije. V zvezi s tem bi morala biti ESA zmožna zagotavljati Komisiji strokovno znanje, med drugim za pripravo specifikacij in izvajanje tehničnih vidikov Programa. V ta namen bi morala biti ESA pooblaščena za nadzor nad dejavnostmi razvoja in potrjevanja v okviru Programa, hkrati pa bi lahko podprla ocenjevanje pogodb, sklenjenih v okviru izvajanja Programa.

(57)

Zaradi velikega pomena z vesoljem povezanih dejavnosti za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morali biti ključni prednostni nalogi Programa doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in držav članic, vključno v zvezi s tajnimi in občutljivimi netajnimi podatki.

(58)

ESZD lahko glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (19) pomaga Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo Programa na področju zunanjih odnosov.

(59)

Brez poseganja v izključno pristojnost držav članic na področju nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in v pravico držav članic, da v skladu s členom 346 PDEU zaščitijo svoje bistvene varnostne interese, bi bilo treba poskrbeti za posebno upravljanje varnosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje Programa. To upravljanje bi moralo temeljiti na treh ključnih načelih. Prvo načelo je, da je treba bogate in edinstvene izkušnje držav članic na področju varnostnih zadev nujno upoštevati v največji možni meri. Drugo načelo je, da morajo biti zaradi preprečevanja nasprotij interesov in morebitnih pomanjkljivosti pri uporabi varnostnih pravil operativne funkcije ločene od funkcij v zvezi z varnostno akreditacijo. Tretje načelo je, da je subjekt, odgovoren za upravljanje celotne infrastrukture Programa ali njenega dela, hkrati tudi najprimernejši za upravljanje varnosti nalog, ki so mu zaupane. Varnost Programa bi temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju Vesoljskega programa Unije v zadnjih letih. Dobro upravljanje varnosti zahteva tudi, da morajo biti vloge ustrezno porazdeljene med različne akterje. Kot odgovorna za izvajanje Programa bi morala Komisija brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti skupaj z državami članicami določiti splošne varnostne zahteve, ki se uporabljajo za Program. Zlasti na področju tajnih podatkov bi moralo upravljanje varnosti Programa odražati posamezne vloge in področja pristojnosti Sveta in držav članic pri ocenjevanju in odobritvi šifrirnih izdelkov za varovanje tajnih podatkov EU.

(60)

Kibernetska varnost in fizična varnost infrastrukture Programa, tako na Zemlji kot v vesolju, pa tudi njena fizična redundanca, so ključne za zagotavljanje kontinuitete storitev in delovanje sistema. Zato bi bilo treba pri določanju splošnih varnostnih zahtev ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti sistema in njegovih storitev pred kibernetskimi napadi in grožnjami za satelite, tudi z uporabo novih tehnologij ter s podpiranjem odzivanja na tovrstne kibernetske napade in okrevanja po njih.

(61)

Kadar je ustrezno, bi morala Komisija po analizi tveganj in groženj opredeliti strukturo za spremljanje varnosti. Ta struktura za spremljanje varnosti bi morala biti subjekt, ki upošteva navodila, pripravljena v okviru Sklepa Sveta (SZVP) 2021/698 (20).

(62)

Komisija in visoki predstavnik bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti v okviru svojih pristojnosti zagotoviti varnost Programa v skladu s to uredbo in, kadar je ustrezno, s Sklepom (SZVP) 2021/698.

(63)

Vladni akterji Unije bodo vladne storitve, ki se zagotavljajo v okviru Programa, uporabljali v misijah in operacijah, ki so kritične za zaščito, obrambo in varnost, ter pri zaščiti kritične infrastrukture. Za take storitve in infrastrukturo bi bila zato potrebna varnostna akreditacija.

(64)

Nujno je, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Potrebno je tudi, da tehnične dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo strokovnjaki, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(65)

Na podlagi člena 17 PEU je Komisija odgovorna za upravljanje programov, ki se v skladu s pravili iz finančne uredbe lahko oddajo tretjim stranem v okviru posrednega upravljanja. V zvezi s tem mora Komisija zagotoviti, da naloge, ki jih izvajajo tretje strani za izvajanje Programa v okviru posrednega upravljanja, ne ogrožajo varnosti Programa, zlasti kar zadeva nadzor nad tajnimi podatki. Zato bi bilo treba pojasniti, da kadar Komisija zaupa ESA izvajanje nalog v okviru Programa, bi morali ustrezni sporazumi o prispevku zagotoviti, da se tajni podatki, ki jih ustvari ESA, v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (21) in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (22) štejejo za tajne podatke EU, ki so nastali v pristojnosti Komisije.

(66)

Akterji Unije in držav članic bi lahko vladne storitve Programa uporabljali tudi v misijah in operacijah, ki so kritične za zaščito in varnost. Da bi torej zaščitili ključne varnostne interese Unije in njenih držav članic, so potrebni ukrepi za zagotovitev potrebne ravni neodvisnosti od tretjih strani (tretjih držav in subjektov iz tretjih držav), in sicer pri vseh elementih Programa. Taki ukrepi bi lahko vključevali vesoljske in zemeljske tehnologije na ravni komponent, podsistemov ali sistemov, proizvodno industrijo, lastnike in upravljavce vesoljskih sistemov ter fizično lokacijo komponent zemeljskih sistemov.

(67)

Članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države evropske sosedske politike in druge tretje države lahko v Programu sodelujejo samo na podlagi sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 218 PDEU.

(68)

Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 (23) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(69)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (24) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Kadar je ustrezno, bi morale te zahteve vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa. Pri oceni Programa bi bilo treba upoštevati ugotovitve ocene Vesoljskega programa Unije, ki se nanašajo na komponento GOVSATCOM, ki je bila izvedena v okviru Uredbe (EU) 2021/696.

(70)

Za zagotovitev stalne ustreznosti kazalnikov za poročanje o napredku Programa ter okvira za spremljanje in ocenjevanje Programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem Priloge k tej uredbi glede kazalnikov, dopolnjevanjem te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje in dopolnjevanjem te uredbe z določitvijo lastnosti zbirke podatkov o vesoljskih sredstvih Programa ter metodologije in postopkov za njeno vzdrževanje in posodabljanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)

Za dobro javno upravljanje in glede na sinergije med Programom in komponento GOVSATCOM bi programski odbor, ustanovljen v okviru Uredbe (EU) 2021/696 v sestavi za GOVSATCOM, moral služiti tudi kot odbor za namene Programa. Za zadeve v zvezi z varnostjo Programa bi se programski odbor moral sestati v posebni sestavi za varnost.

(72)

Ker so za dobro javno upravljanje potrebni enotno vodenje Programa, hitrejše sprejemanje odločitev in enakopraven dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, omogočeno, da kot opazovalci sodelujejo pri delu programskega odbora, ustanovljenega pri uporabi Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Iz istih razlogov bi lahko imeli predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenile mednarodni sporazum z Unijo, povezan s Programom, možnost sodelovanja pri delu programskega odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne bi smeli imeti pravice sodelovati pri glasovanju v programskem odboru. Pogoji za udeležbo opazovalcev in ad hoc udeležencev bi morali biti določeni v poslovniku programskega odbora.

(73)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem podrobnih pravil o zagotavljanju vladnih storitev, operativnih zahtev za vladne storitve, portfelja storitev za vladne storitve, sklepov o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih in programov dela, pa tudi določitvijo dodatnih zahtev za sodelovanje tretjih držav in mednarodnih organizacij v Programu. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(74)

Vladne storitve, ki temeljijo na vladni infrastrukturi, bi bilo treba uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, praviloma zagotavljati brezplačno. Vendar so zmogljivosti za te storitve omejene. Če Komisija po analizi sklene, da ni dovolj zmogljivosti, bi kot del teh podrobnih pravil o zagotavljanju storitev morala imeti možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih, kadar povpraševanje presega kapaciteto dostopa, sprejme politiko oblikovanja cen, da bi zagotovila ujemanje med ponudbo storitev in povpraševanjem po njih. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem take politike oblikovanja cen. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(75)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo ukrepov, potrebnih za opredelitev lokacije centrov, ki pripadajo zemeljski vladni infrastrukturi. Komisija bi morala imeti možnost, da za izbiro teh lokacij upošteva operativne in varnostne zahteve ter obstoječo infrastrukturo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(76)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo splošnih varnostnih zahtev. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Države članice bi morale imeti možnost, da v največji možni meri nadzirajo splošne varnostne zahteve Programa. Pri sprejemanju izvedbenih aktov na področju varnosti Programa bi moral Komisiji pomagati programski odbor v posebni sestavi za varnost. Glede na občutljivost varnostnih zadev bi si predsednik programskega odbora moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi v programskem odboru imele največjo možno podporo. Komisija ne bi smela sprejemati izvedbenih aktov, ki bi določali splošne varnostne zahteve Programa, kadar programski odbor ne poda mnenja. Kadar je sodelovanje sestave za varnost programskega odbora določeno drugače, bi moralo tako sodelovanje potekati v skladu s poslovnikom programskega odbora.

(77)

Program dopolnjuje obstoječi Vesoljski program Unije z vključevanjem in razširitvijo njegovih ciljev in ukrepov za vzpostavitev varnega in vesoljskega sistema povezljivosti za Unijo. To bi bilo treba upoštevati pri oceni Programa.

(78)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa, ki presegajo finančne in tehnične zmogljivosti katere koli posamezne države članice, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(79)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje petih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (26) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027).

(80)

Da bi omogočili čim prejšnji začetek izvajanja te uredbe, da bi dosegli njene cilje, bi morala začeti veljati čim prej –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 (2) med drugim določa posebne zahteve glede sestave za začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule, izdelane iz beljakovinskih hidrolizatov. Določa, da morajo začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule, izdelane iz beljakovinskih hidrolizatov, izpolnjevati zahteve glede vsebnosti beljakovin, vira beljakovin, predelave beljakovin ter zahteve glede nepogrešljivih in pogojno nepogrešljivih aminokislin ter L-karnitina iz Priloge I, točka 2.3, in Priloge II, točka 2.3, k navedeni uredbi.

(2)

Kot je navedeno v Delegirani uredbi (EU) 2016/127, je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v svojem mnenju z dne 24. julija 2014 o osnovni sestavi začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul (3) navedla, da je treba varnost in primernost vsake posebne formule, ki vsebuje beljakovinske hidrolizate, določiti s klinično oceno pri ciljni populaciji. Agencija je doslej pozitivno ocenila dva beljakovinska hidrolizata, ki se uporabljata v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah. Sestava teh dveh beljakovinskih hidrolizatov se odraža v zahtevah, ki so trenutno določene v Delegirani uredbi (EU) 2016/127. Vendar se navedene zahteve lahko posodobijo, da se dovoli dajanje v promet formule, ki je izdelana iz beljakovinskih hidrolizatov in ima drugačno sestavo od že pozitivno ocenjenih formul, potem ko Agencija oceni varnost in primernost vsakega primera posebej.

(3)

Komisija je 6. februarja 2019 prejela zahtevek družbe meyer.science GmbH v imenu družb HIPP-Werk Georg Hipp OHG in Arla Foods Ingredients, naj Agencija oceni varnost in primernost začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul, izdelanih iz beljakovinskega hidrolizata, katerih sestava ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, točka 2.3, in Priloge II, točka 2.3, k Delegirani uredbi (EU) 2016/127.

(4)

Agencija je na zahtevo Komisije 9. marca 2022 izdala znanstveno mnenje o varnosti hranil in primernosti navedenih začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul (4). V navedenem mnenju je ugotovila, da je zadevni beljakovinski hidrolizat varno hranilo in primeren vir beljakovin za uporabo v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah, če formula, v kateri se uporablja, vsebuje najmanj 0,45 g/100 kJ (1,9 g/100 kcal) beljakovin in izpolnjuje druga merila glede sestave iz Delegirane uredbe (EU) 2016/127 ter je v skladu z aminokislinskim vzorcem iz Priloge III, oddelek A, k navedeni uredbi.

(5)

Ob upoštevanju ugotovitev Agencije je primerno dovoliti dajanje začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul, izdelanih iz zadevnega beljakovinskega hidrolizata, v promet. Zato bi bilo treba zahteve za beljakovinske hidrolizate iz Delegirane uredbe (EU) 2016/127 posodobiti in prilagoditi, da se vključijo tudi zahteve za navedeni beljakovinski hidrolizat.

(6)

Priloge I, II in III k Delegirani uredbi (EU) 2016/127 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Delegirana uredba (EU) 2016/127 se uporablja za začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule, izdelane iz beljakovinskih hidrolizatov, od 22. februarja 2022. Da se omogoči dajanje začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul, izdelanih iz hidroliziranih beljakovin v skladu z zahtevami iz te uredbe, v promet brez nepotrebnega odlašanja, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –

(1)

Latvijska jezikovna različica Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2035 (2) vsebuje napake v naslovu in uvodni izjavi 1 v zvezi s pravili za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice, v uvodni izjavi 2 glede odobritve valilnic, v uvodni izjavi 11 v zvezi z valilnicami ptic v ujetništvu in valilnicami perutnine. Navedena uredba vsebuje tudi več napak, ki vplivajo na področje uporabe naslednjih določb: člena 1(3) glede valilnic ptic v ujetništvu; člena 1(3), drugi pododstavek, točka (b), v zvezi z valilnimi jajci iz valilnic; člena 1(6)(b) v zvezi z obveznostjo pristojnega organa glede obveščanja o njegovih registrih za valilnice; člena 1(9) v zvezi z registriranimi ali odobrenimi valilnicami; dela II, naslov I, naslov poglavja 2, v zvezi z valilnicami; člena 7, naslov in uvodni stavek, v zvezi z zahtevami za odobritev valilnic, iz katerih se valilna jajca perutnine ali enodnevni piščanci premikajo v drugo državo članico; člena 18, naslov in uvodni stavek, v zvezi z registri obratov za gojene kopenske živali in valilnic; dela II, naslov III, naslov poglavja 2, v zvezi z valilnicami; člena 33 naslov, uvodni stavek in točka (a), v zvezi z obveznostmi izvajalcev dejavnosti v valilnicah glede vodenja evidenc; Priloge I, del 3, naslov, v zvezi z zahtevami za odobritev valilnic; Priloga I, del 3, točka 1, uvodni stavek ter točki (a) in (b), v zvezi z zahtevami glede ukrepov za biološko zaščito v valilnicah; Priloga I, del 3, točka 2, uvodni stavek in točka (b), v zvezi z zahtevami glede nadzora v valilnicah; Priloga I, del 3, točka 3, uvodni stavek in točke (a), (c) in (f), v zvezi z zahtevami glede objektov in opreme v valilnicah; Priloge I, del 3, točka 5, uvodno besedilo ter točka (a)(i), v zvezi z zahtevami glede nadzora pristojnega organa v valilnicah; Priloge I, del 4, točka 1(a)(ii), v zvezi z zahtevami glede ukrepov za biološko zaščito v obratih, ki gojijo perutnino; Priloge I, del 4, točka 2(b), v zvezi z zahtevami glede nadzora v obratih, ki gojijo perutnino; Priloge I, del 4, točki 3(b)(iii) in 3(e), v zvezi z zahtevami glede objektov in opreme v obratih, ki gojijo perutnino; Priloge II, naslov, v zvezi s programom mikrobiološkega nadzora v valilnicah ter programi nadzora bolezni v obratih, ki gojijo perutnino, in v valilnicah; Priloge II, del 1, naslov, v zvezi s programom mikrobiološkega nadzora v valilnicah; Priloge II, del 2, naslov, v zvezi s programi nadzora bolezni v valilnicah in v obratih, ki gojijo perutnino; Priloge II, del 2, točka 2.4(b), uvodni stavek in točka (iv), v zvezi z zahtevami glede vzorčne matrice; Priloge II, del 2, točka 2.5(b), prvi stavek ter točki (i) in (ii), glede zahtev v zvezi z okvirom in pogostostjo vzorčenja.

(2)

Latvijsko jezikovno različico Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo –

(1)

Komisija je 17. januarja 2019 z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/73 (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) v Unijo.

(2)

V prvotni preiskavi je bilo pri preiskavi proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski uporabljeno vzorčenje v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2016/1036.

(3)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske uvedla individualne stopnje protidampinške dajatve na uvoz električnih koles v razponu od 10,3 % do 62,1 %. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec (razen za družbe, za katere velja vzporedna stopnja izravnalne dajatve za vse druge družbe – Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/72 (3)), je bila uvedena tehtana povprečna dajatev v višini 24,2 %. Ti sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, so navedeni v Prilogi I k prvotni uredbi. Za druge sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec (za katere velja vzporedna stopnja izravnalne dajatve za vse druge družbe – Izvedbena uredba (EU) 2019/72), je bila uvedena tehtana povprečna dajatev v višini 16,2 %. Te so navedene v Prilogi II k prvotni uredbi. Poleg tega je bila uvedena stopnja dajatve na ravni države v višini 70,1 % za električna kolesa družb iz Ljudske republike Kitajske, ki se niso javile ali niso sodelovale v protidampinški preiskavi, vendar so sodelovale v vzporedni protisubvencijski preiskavi (navedene v Prilogi III k prvotni uredbi).

(4)

V skladu s členom 1, odstavek 6, prvotne uredbe se odstavek 2 navedenega člena lahko spremeni tako, da se novi proizvajalec izvoznik doda v ustrezno prilogo s sodelujočimi družbami, ki niso bile vključene v vzorec in za katere zato velja ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve, kadar navedeni novi proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske Komisiji predloži zadostne dokaze, da:

(5)

Družba Zhejiang Jollo Technology Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je Komisiji predložila zahtevek za odobritev obravnave novega proizvajalca izvoznika, da bi zanjo veljala stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe v Ljudski republiki Kitajski, ki niso bile vključene v vzorec in za katere velja vzporedna stopnja izravnalne dajatve za vse druge družbe, tj. 16,2 %, pri čemer je trdila, da izpolnjuje vse tri pogoje iz člena 1, odstavek 6, prvotne uredbe.

(6)

Da bi Komisija ugotovila, ali vložnik izpolnjuje pogoje za odobritev obravnave novega proizvajalca izvoznika, kot je določena v členu 1, odstavek 6, prvotne uredbe, mu je najprej poslala vprašalnik in ga pozvala, naj predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje za obravnavo novega proizvajalca izvoznika. Vložnik je predložil izpolnjen vprašalnik.

(7)

Komisija si je prizadevala preveriti vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali vložnik izpolnjuje pogoje za obravnavo novega proizvajalca izvoznika.

(8)

Kar zadeva pogoj iz člena 1, odstavek 6, prvotne uredbe, da vložnik v obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, tj. od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje prvotne preiskave), ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo, je Komisija med preiskavo ugotovila, da vložnik v obdobju preiskave ni mogel izvažati električnih koles v Unijo, saj je predložil dokaze, da je bil ustanovljen leta 2021.

(9)

Kar zadeva pogoj iz člena 1, odstavek 6, prvotne uredbe, da vložnik ni povezan z nobenimi izvozniki ali proizvajalci, za katere veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, je Komisija med preiskavo ugotovila, da vložnik ni povezan z nobenimi izvozniki ali proizvajalci v Ljudski republiki Kitajski, za katere veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, in ki bi lahko sodelovali v prvotni preiskavi.

(10)

Kar zadeva pogoj iz člena 1, odstavek 6, prvotne uredbe, da je vložnik dejansko izvažal zadevni izdelek v Unijo po obdobju prvotne preiskave ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo, je Komisija med preiskavo ugotovila, da je vložnik na podlagi predloženih dokumentarnih dokazil dejansko izvažal električna kolesa v Unijo po obdobju preiskave. Vložnik je predložil prodajno dokumentacijo za transakcije v zvezi z izvozom v Španijo (junij 2021) in Italijo (avgust 2022).

(11)

Komisija je zato sklenila, da vložnik izpolnjuje pogoj iz člena 1, odstavek 6, prvotne uredbe.

(12)

Tako vložnik izpolnjuje vse tri pogoje za odobritev obravnave novega proizvajalca izvoznika, kot je določena v členu 1, odstavek 6, prvotne uredbe, zato bi bilo treba zahtevek sprejeti. Zato bi morala za vložnika veljati protidampinška dajatev v višini 16,2 % za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave in za katere velja vzporedna stopnja izravnalne dajatve za vse druge družbe – Izvedbena uredba (EU) 2019/72.

(13)

Vložnik in industrija Unije sta bila obveščena o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se za družbo Zhejiang Jollo Technology Co., Ltd odobri stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave.

(14)

Stranem je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(15)

Uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine veljajo dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/244 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Družba Oleaginosa Moreno Hermanos S.A.C.I.F.I. y A (v nadaljnjem besedilu: vložnik), argentinski proizvajalec izvoznik, dodatna oznaka TARIC C497 (3), za katero velja individualna stopnja izravnalne dajatve v višini 25,0 %, je 23. maja 2022 obvestila Komisijo, da je spremenila svoje ime v Viterra Argentina S.A.

(3)

Družba je menila, da sprememba imena ne vpliva na njeno upravičenost do individualne stopnje izravnalne dajatve, ki se je zanjo uporabljala pod njenim prejšnjim imenom, in je od Komisije zahtevala, da to potrdi.

(4)

Evropsko združenje proizvajalcev biodizla se ni strinjalo z vložnikom in je trdilo, da je prišlo pri vložniku do bolj zapletene strukturne spremembe, ki je vplivala na njegovo upravičenost, da še naprej uživa ugodnosti stopnje ukrepa, določene v prvotni preiskavi.

(5)

Komisija je zbrala informacije in preučila dokaze, ki jih je predložil vložnik, ter ugotovila, da je bila sprememba imena ustrezno evidentirana pri ustreznih organih in ni privedla do novih odnosov z drugimi skupinami družb, ki jih Komisija ni preiskala v prvotni preiskavi.

(6)

Dokazi v spisu so potrdili izjavo vložnika, da je argentinski javni poslovni register spremembo imena odobril 3. maja 2022, zvezna uprava za javne prihodke pa je to storila 1. julija 2022. V skladu s tem je Komisija ugotovila, da sprememba imena ne vpliva na ugotovitve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/244 in zlasti na stopnjo izravnalne dajatve, ki se uporablja za družbo.

(7)

Na podlagi navedenega bi morala sprememba imena začeti veljati od datuma, ko je družba uradno začela poslovati pod novim imenom, tj. 1. julija 2022.

(8)

Industrija Unije (Evropsko združenje proizvajalcev biodizla) je v svojih pripombah k razkritju ponovila argumente, ki jih je prvotno predložila k zahtevku za spremembo imena. Trdila je, da sprememba imena prikriva bolj zapleteno strukturno spremembo, da je vložnik povečal svoje dejavnosti na področju biodizla z različnimi prevzemi, zamenjal izvršnega direktorja, postal vodilni akter v kmetijskem sektorju v Argentini in da je bil nekako povezan z drugim proizvajalcem izvoznikom, ki je šel v stečaj.

(9)

Opozoriti je treba, da za vse proizvajalce izvoznike v Argentini velja cenovna zaveza, v skladu s katero morajo spoštovati minimalno uvozno ceno in izvažati biodizel v Unijo pod količinskim pragom, ki se vsako leto revidira za celotno državo.

(10)

Komisija je preučila zgoraj navedene trditve in ugotovila, da industrija ni predložila zadostnih dokazov, s katerimi bi jih lahko podprla. Komisija prav tako ni našla dokazov, da bi dejavnosti vložnika v kmetijskem sektorju ali domnevno povečanje proizvodne zmogljivosti vplivali na trenutno veljavne ukrepe. Zgolj sprememba imena vložniku ne bo omogočila izvoza večje količine v Unijo ali prodaje pod minimalno ceno, ki jo periodično določa Komisija, in zato ne more vplivati na trenutno veljavne ukrepe ali jih ogroziti. Trditev industrije Unije ni bilo mogoče upoštevati in so bile zato zavrnjene.

(11)

Glede na premisleke iz zgornjih uvodnih izjav je Komisija menila, da je primerno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) 2019/244, da se upošteva spremenjeno ime družbe, ki je bilo prej dodeljeno dodatni oznaki TARIC C497.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(1)

Po protidampinški preiskavi na podlagi člena 5 osnovne uredbe je Komisija 2. maja 2017 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/763 (2) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo (v nadaljnjem besedilu: sporna uredba). Ukrepi so bili sprejeti v obliki fiksne stopnje dajatve: 104,46 EUR na neto tono za skupino Hansol in za vse druge družbe.

(2)

Skupina Hansol (Hansol Paper Co. Ltd. in Hansol Artone Paper Co. Ltd.) (v nadaljnjem besedilu: družba Hansol) je pri Splošnem sodišču izpodbijala sporno uredbo. Splošno sodišče je 2. aprila 2020 izdalo sodbo v zadevi T-383/17, s katero je razglasilo ničnost Izvedbene uredbe (EU) 2017/763 v delu, v katerem se nanaša na družbo Hansol. Komisija se je 11. junija 2020 pritožila zoper navedeno sodbo Splošnega sodišča (zadeva C-260/20 P). Sodišče je 12. maja 2022 pritožbo zavrnilo.

(3)

Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija storila napako pri določitvi normalne vrednosti za vsaj eno vrsto izdelka, ki ga je prodajala družba Hansol Artone Paper Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Artone). Ker ni bilo domače prodaje navedene vrste izdelka, je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalno vrednost za družbo Artone konstruirala na podlagi njenih stroškov proizvodnje. Družba Hansol Paper Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Hansol Paper) je imela reprezentativno domačo prodajo navedene vrste izdelka v običajnem poteku trgovine, zato je Splošno sodišče ugotovilo, da bi morala Komisija v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe kot normalno vrednost uporabiti domačo prodajno ceno navedene strani.

(4)

Splošno sodišče je tudi ugotovilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji pri tehtanju prodaje velikih zvitkov neodvisnim strankam v Evropski uniji v primerjavi s prodajo povezanim predelovalcem za predelavo v majhne zvitke. Komisija je tako tehtanje uporabila, da bi ustrezno izrazila splošno dampinško obnašanje družbe Hansol, ki ji je bilo na njeno zahtevo odobreno izvzetje iz obveznosti izpolnjevanja vprašalnika za tri njene povezane predelovalce. Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija zaradi neupoštevanja določenega obsega nadaljnje prodaje družbe Schades Nordic, ki je ena od navedenih treh povezanih predelovalcev v Uniji, prenizko ocenila težo prodaje velikih zvitkov družbe Hansol neodvisnim strankam, za katero je veljala znatno nižja stopnja dampinga kot za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo neodvisnim trgovcem v obliki majhnih zvitkov. Komisija je zato kršila člen 2(11) osnovne uredbe, saj njeni izračuni niso odražali celotnega obsega dampinga, ki ga je izvajala družba Hansol.

(5)

Splošno sodišče je nazadnje ugotovilo, da je napaka pri tehtanju, opisana v uvodni izjavi 4, vplivala tudi na izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode, saj je Komisija za ta izračuna uporabila enako tehtanje. Tako je ugotovilo, da je Komisija kršila člen 3(2) in (3) osnovne uredbe.

(6)

Te ugotovitve je Sodišče potrdilo (5).

(7)

Institucije Unije morajo v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb sodišč Unije. Če je akt, ki so ga institucije Unije sprejele v okviru upravnega postopka, kot je v tem primeru protidampinška preiskava, razglašen za ničnega, izvršitev sodbe Splošnega sodišča pomeni, da se akt, ki je bil razglašen za ničnega, nadomesti z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče (6).

(8)

V skladu s sodno prakso Splošnega sodišča in Sodišča se lahko postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti (7). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, s katerim se konča upravni postopek, navedena razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protidampinškega postopka. Kadar se na primer uredba o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov razglasi za nično, postopek ostaja odprt, saj je iz pravnega reda Unije (8) izginil le akt, s katerim se postopek konča, razen v primerih, v katerih se je nezakonitost pojavila v fazi začetka postopka. Za nadaljevanje upravnega postopka s ponovno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za nično, ni mogoče šteti, da je v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti (9).

(9)

Splošno sodišče je v obravnavani zadevi iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 3 do 5, sporno uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo Hansol.

(10)

Ugotovitve iz sporne uredbe, ki se niso izpodbijale ali so se izpodbijale, vendar jih je Splošno sodišče zavrnilo ali pa jih ni preučilo, zaradi česar niso privedle do razglasitve ničnosti sporne uredbe, še vedno veljajo v celoti (10).

(11)

Komisija se je na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-260/20 P odločila, da delno ponovno začne protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja, ki je privedla do sprejetja sporne uredbe, in nadaljuje preiskavo na točki, kjer je prišlo do nepravilnosti. Obvestilo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku) je bilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno 30. junija 2022 (11). Ponovno začeta preiskava je bila po obsegu omejena na izvršitev sodbe Sodišča v zvezi z družbo Hansol.

(12)

Komisija se je hkrati odločila, da za uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje, ki ga proizvaja družba Hansol, uvede registracijo, in je od nacionalnih carinskih organov zahtevala, da počakajo na objavo ustrezne izvedbene uredbe Komisije o ponovni uvedbi dajatev, preden odločijo o morebitnih zahtevkih za povračilo in odpust protidampinških dajatev, kar zadeva uvoz izdelkov družbe Hansol (12) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji).

(13)

Komisija je zainteresirane strani obvestila o ponovnem začetku in jih pozvala k predložitvi pripomb.

(14)

Komisija je pripombe prejela od družbe Hansol ter Evropskega združenja za termoreaktivni papir (v nadaljnjem besedilu: združenje ETPA) in njegovih članov.

(15)

Družba Hansol je opozorila, da se je Komisija v uredbi o registraciji oprla na sodbi Splošnega sodišča v zadevah T-440/20 in T-441/20 (v nadaljnjem besedilu: zadeva Jindal Saw) (13) in ugotovila, da je registracija sredstvo, ki omogoča naknadno uporabo ukrepov za uvoz od datuma registracije. Družba Hansol je trdila, da ti sodbi še nista pravnomočni in da se ne uporabljata za ta položaj, saj je Splošno sodišče v zadevi T-383/17 razsodilo, da je Uredba nezakonita, česar pa ni storilo v zadevah T-440/20 in T-441/20. Trdila je tudi, da je bila v zadevi Jindal Saw zadevna družba, tj. Jindal Saw, ena od več proizvajalcev izvoznikov in da se je zadeva nanašala na več zadevnih držav, medtem ko je v obravnavani zadevi, ki se nanaša samo na Korejo, družba Hansol edini proizvajalec izvoznik. Na tej podlagi je družba Hansol trdila, da se Komisija torej ne sme opreti na sodbi v zadevi Jindal Saw, da bi retroaktivno določila končno obveznost za plačilo protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba Hansol.

(16)

Glede na to, da je bila na sodbo v zadevi Jindal Saw še mogoča pritožba, je združenje ETPA trdilo, da ti sodbi temeljita na ustaljeni sodni praksi. Združenje ETPA je tudi izpodbijalo razlike, ki jih je družba Hansol zatrjevala med sodbami v zadevah Jindal Saw in T-383/17, saj je Splošno sodišče v izreku sodb v zadevah T-300/16 in T-301/16 (zadevi pred zadevama T-440/20 in T-441/20, s katerima sta bili za nični razglašeni prvotni uredbi v zadevi Jindal Saw) tako kot v zadevi T-383/17 izpodbijano uredbo v celoti razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko. Po mnenju združenja ETPA dejstvo, da je bila sporna uredba s sodbo razglašena za nično samo za družbo Hansol, pomeni tudi, da je v nasprotju s trditvijo družbe Hansol še vedno del pravnega reda Unije.

(17)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da dejstvo, da sodba v zadevi T-440/20 ob objavi uredbe o registraciji še ni bila pravnomočna, ne pomeni, da registracija v tem primeru ni bila mogoča. Splošno sodišče je v navedeni zadevi potrdilo prakso Komisije v zvezi z registracijo uvoza pri izvršitvi sodb in podprlo dejstvo, da lahko Komisija v takih primerih dejansko registrira uvoz. Splošno sodišče je navedlo, da se člen 14 osnovne uredbe, na podlagi katerega je Komisija pooblaščena, da od nacionalnih organov zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za registracijo uvoza, splošno uporablja. Splošno sodišče je zlasti poudarilo, da „za člen 14(5) navedene uredbe ne veljajo omejitve glede okoliščin, v katerih je Komisija pooblaščena, da od nacionalnih carinskih organov zahteva registracijo blaga“. Navedlo je tudi da bi „odvzetje pravice Komisiji, da uporabi registracijo kot del postopka za ponovno uvedbo dokončne protidampinške dajatve, lahko negativno vplivalo na učinkovitost uredb, ki lahko vodijo do take ponovne uvedbe“. Vsekakor je sodba medtem postala pravnomočna. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(18)

Komisija je v zvezi s trditvijo družbe Hansol, da sporna uredba ni več veljavna, saj je bila družba Hansol, za katero je bila navedena uredba razglašena za nično, edini proizvajalec izvoznik, na katerega se je navedena uredba nanašala, navedla, da je ta trditev brez spuščanja v njeno pravno ustreznost z dejanskega vidika napačna. Dejstvo, da v obdobju preiskave niso bili ugotovljeni nobeni drugi proizvajalci iz Republike Koreje, ki bi izvažali v Unijo, ne pomeni, da se Izvedbena uredba (EU) 2017/763 uporablja samo za družbo Hansol. Komisija je namreč v sporni uredbi dajatve uvedla tudi za druge proizvajalce izvoznike s preostalo dajatvijo (14). Poleg tega je Splošno sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za nično samo „v delu, v katerem se nanaša na družbo Hansol Paper Co. Ltd.“. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(19)

Družba Hansol je tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko Komisija napačno razumela, kako popraviti težavo pri tehtanju. Trdila je tudi, da bi bilo treba v skladu s sodbo Splošnega sodišča odstotek, ki predstavlja nadaljnjo prodajo velikih zvitkov s strani družbe Schades Ltd. v celotni prodaji velikih zvitkov s strani družb Hansol Paper in Artone ter njenega povezanega trgovca Hansol Europe njenemu povezanemu trgovcu Schades Ltd., uporabiti za količino prodaje velikih zvitkov njenim povezanim predelovalcem (družbam Schades Nordic, Heipa in R+S) za nadaljnjo prodajo. Preostalo količino bi bilo treba prišteti količini (neposredne in posredne) prodaje velikih zvitkov, uporabljeni za izračun stopnje dampinga, in odšteti od količine prodaje velikih zvitkov družbam Schades Nordic, Heipa in R+S za predelavo. Na tej podlagi je družba Hansol predložila ponoven izračun tehtanja med neposredno in posredno prodajo velikih zvitkov neodvisnim strankam v primerjavi s prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam v obliki majhnih zvitkov. Združenje ETPA je poudarilo, da je bila med preiskavo poleg družbe Schades Ltd. edini predelovalec, povezan z družbo Hansol, ki je prav tako nadalje prodajal velike zvitke, družba Schades Nordic, zato že iz tega izključnega razloga takšen pristop ne bi bil skladen z dokazi, ki so na voljo Komisiji. Poudarilo je tudi, da čeprav je Splošno sodišče ugotovilo nekatere napake pri pristopu, ki ga je Komisija uporabila v prvotni preiskavi, ni določilo pristopa za popravljen izračun tehtanja, in pojasnilo, da mora Komisija odločiti, kateri ukrepi so ustrezni za zagotovitev skladnosti s sodbo.

(20)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da se metoda, ki jo je predlagala družba Hansol, bistveno razlikuje od metode, ki jo je Komisija uporabila pri izračunu dampinga za sporno uredbo. Komisija je pri navedenem izračunu, s katerim so bile določene stopnje družbe Hansol, količinsko opredelila skupno neposredno in posredno prodajo velikih zvitkov nepovezanim strankam s strani skupine Hansol kot celote ob upoštevanju odgovorov, ki so jih različni subjekti v skupini navedli v preglednicah o prodaji iz vprašalnika. Na tej podlagi je Komisija določila težo take prodaje v primerjavi s težo velikih zvitkov za predelavo v majhne zvitke. Predlog družbe Hansol, da se uporabi izračunani delež nadaljnje prodaje velikih zvitkov s strani družbe Schades Ltd. v primerjavi z njenim skupnim obsegom nakupa za druge tri povezane predelovalce, je bistveno drugačna in manj natančna metoda glede na obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov s strani treh povezanih predelovalcev, ki niso izpolnili vprašalnika, kot ga je družba Hansol sporočila med postopkom.

(21)

Komisija je nadalje pojasnila, da čeprav je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija storila napako, ker pri izračunu ni upoštevala obsega nadaljnje prodaje velikih zvitkov, ki ga je med postopkom sporočila družba Schades Nordic (15), njene metodologije kot take ni zavrnilo. Zato je Komisija strogo upoštevala sodbo Splošnega sodišča in ni spremenila metodologije za določitev zadevne teže, je pa na podlagi zahteve Splošnega sodišča dodala količino velikih zvitkov, ki so jih prodale družbe Schades Nordic, Heipa in R+S. Navedeni izračun je bil dodatno pojasnjen v omejenem razkritju za posamezno družbo.

(22)

Komisija je za dve vrsti izdelka, ki ju je v Unijo izvažala družba Artone, zaradi neobstoja reprezentativne domače prodaje navedene strani konstruirala normalno vrednost pri izračunu dampinga. Sodišči Unije sta v točki 148 in točkah 152 do 158 sodbe v zadevi T-383/17 ter točkah 79 in 85 sodbe v zadevi C-260/20 P ugotovili, da je treba v skladu z besedilom in sistematiko prvega pododstavka člena 2(1) osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti prednostno upoštevati ceno, ki se je dejansko plačala ali se plačuje v običajnem poteku trgovine. Kadar izvoznik ne prodaja podobnega izdelka na domačem trgu, se normalna vrednost prednostno določi na podlagi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev in ne na podlagi proizvodnih stroškov zadevne družbe.

(23)

Eno od dveh vrst izdelka iz uvodne izjave 22 je povezana družba Hansol Paper dejansko prodajala na domačem trgu v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine, zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija pri izračunu normalne vrednosti za družbo Artone kršila člen 2(1) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je zato popravila izračun normalne vrednosti za navedeno vrsto izdelka tako, da je konstruirano normalno vrednost za družbo Artone nadomestila z normalno vrednostjo družbe Hansol Paper v zvezi z navedeno vrsto izdelka.

(25)

Za drugo vrsto izdelka, ki ga je izvažala družba Artone in za katero je bila normalna vrednost konstruirana, pa niti družba Hansol Paper ni imela reprezentativne domače prodaje. Obseg domače prodaje družbe Hansol Paper je namreč padel znatno pod prag 5 % iz člena 2(2) osnovne uredbe. Zato je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost navedene vrste izdelka konstruirana tudi za družbo Hansol Paper. Ob neobstoju reprezentativnih prodajnih cen v običajnem poteku trgovine drugih prodajalcev ali proizvajalcev v državi izvoznici je bila torej za to vrsto izdelka ohranjena konstruirana normalna vrednost družbe Artone.

(26)

Komisija je v preiskavi, ki je privedla do sporne uredbe, izpolnjen vprašalnik prejela od družb Hansol, Artone, Hansol Europe (povezani trgovec v Uniji) in Schades UK Ltd., ki je povezani trgovec/predelovalec s sedežem v Uniji. Trije predelovalci s sedežem v Uniji, ki so povezani s skupino Hansol, tj. družbe Schades Nordic, Heipa in R+S, so vložili zahtevek za izvzetje iz izpolnjevanja vprašalnika za družbe, povezane s proizvajalcem izvoznikom (Priloga I k vprašalniku). Te strani so zadevni izdelek predelovale v majhne zvitke za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam. Komisija je ugodila njihovemu zahtevku za izvzetje, ki je temeljil na neobstoju prodaje ali omejenem obsegu prodaje zadevnega izdelka s strani navedenih družb.

(27)

Komisija mora v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe pri izračunu stopnje dampinga upoštevati vse izvozne transakcije v Unijo. Da bi Komisija v svoj izračun dampinga vključila znaten obseg prodaje skupine Hansol povezanim predelovalcem, ki so bili izvzeti iz obveznosti izpolnjevanja vprašalnika, je rezultate izračuna dampinga razširila tako, da je uporabila tehtanje stopenj dampinga, izračunanih na podlagi preverjenih odgovorov iz vprašalnika, ki so jih navedle družbe Hansol Paper, Artone, Hansol Europe in Schades UK Ltd. V ta namen je Komisija za stopnjo dampinga, določeno za neposredno prodajo in prodajo zadevnega izdelka prek povezanih družb, uporabila utež med 15 % in 25 %, za stopnjo dampinga, določeno za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov pa utež med 75 % in 85 % (16).

(28)

Splošno sodišče in Sodišče sta ugotovila, da je Komisija kršila člen 2(11) in člen 9(4) osnovne uredbe. Ugotovila sta, da je bila pri uporabljenem tehtanju storjena očitna napaka, saj ni bil upoštevan določen obseg zadevnega izdelka, ki ga je nadalje prodala družba Schades Nordic. Tako je bil obseg neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka v izračunu tehtanja podcenjen, zato izračuni niso odražali celotnega obsega dampinga (17).

(29)

Komisija je na podlagi ugotovitev sodišč Unije, kot so povzete v uvodni izjavi 28, popravila izračun tehtanja. To je storila tako, da je obsegu neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka, ki ga je uporabila v navedenem izračunu, prištela obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov družbe Hansol prek družbe Schades Nordic, kot ga je družba Hansol sporočila med preiskavo. Zato se je teža neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka družbe Hansol v primerjavi z njeno skupno prodajo v Unijo povečala za 0,7 odstotne točke, medtem ko se je teža njene prodaje povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov zmanjšala za isti odstotek.

(30)

Komisija je ponovno izračunala stopnjo dampinga za družbo Hansol tako, da je konstruirano normalno vrednost ene vrste izdelka, ki ga je prodajala družba Artone, nadomestila z normalno vrednostjo na podlagi domače prodajne cene navedene vrste izdelka, ki jo je dosegla družba Hansol Paper, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, in tako, da je popravila tehtanje določenih stopenj dampinga za ti vrsti prodaje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29.

(31)

Na tej podlagi je bila popravljena dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga za skupino Hansol, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znižana z 10,3 % na 10,2 %.

(32)

V sporni uredbi je bilo enako tehtanje, kot je bilo uporabljeno za stopnje dampinga za neposredno in posredno prodajo zadevnega izdelka na eni strani ter za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov na drugi strani, uporabljeno tudi za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen družbe Hansol.

(33)

Sodišči Unije sta ugotovili, da je napaka, ki je vplivala na izračun tehtanja prodaje, vplivala tudi na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in na oceno učinka dampinškega uvoza na podobne izdelke industrije Unije (18).

(34)

Glede izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen je Komisija sodbo Sodišča izvršila tako, da je popravljene stopnje tehtanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, uporabila tudi za stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen za neposredno in posredno prodajo zadevnega izdelka na eni strani in za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov na drugi strani.

(35)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, je bila 9,3-odstotna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(36)

Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ugotovljena med preiskavo, ki je privedla do sporne uredbe, je znašala 9,4 %. Komisija je zaradi nepomembne razlike med navedeno stopnjo in popravljeno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen sklenila, da navedena sprememba ne upravičuje ponovne analize škode ali vzročne zveze. Zato je ugotovitve v zvezi s tem potrdila, kot je povzeto v oddelkih 4 in 5 uredbe o uvedbi začasnih ukrepov (19) in uvodni izjavi 102 sporne uredbe.

(37)

Komisija je 14. novembra 2022 vse zainteresirane strani obvestila o zgornjih ugotovitvah, na podlagi katerih je nameravala na podlagi zbranih in predloženih dejstev v zvezi s prvotno preiskavo predlagati ponovno uvedbo protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje, ki ga proizvaja družba Hansol, in prilagoditev preostale dajatve. Po dokončnem razkritju je prejela pripombe družbe Hansol, združenja ETPA in vlade Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: korejska vlada).

(38)

Korejska vlada je izrazila pomisleke glede načina izvršitve sodb sodišč Unije s strani Komisije, saj po njenem mnenju s popravljenimi izračuni dampinga niso bile v celoti popravljene napake, opredeljene v teh sodbah. Ni pa podrobneje pojasnila, v kakšnem smislu je Komisija storila napako.

(39)

Združenje ETPA je močno podprlo predvideni način ukrepanja Komisije.

(40)

Družba Hansol je v svojih pripombah k razkritju trdila, da Komisija ni popravila napake v zvezi z izračunom normalne vrednosti. Trdila je tudi, da Komisija ni popravila napake pri tehtanju, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče in potrdilo Sodišče.

(41)

Družba Hansol je navedla, da se strinja z dejstvom, da je Komisija izvršila sodbe sodišč Unije tako, da je za primerjavo z izvozno ceno družbe Artone uporabila domačo prodajno ceno družbe Hansol Paper za vrsto izdelka, ki ga je navedena stran prodajala na domačem trgu v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine (glej uvodni izjavi 23 in 24). Ni pa se strinjala z dejstvom, da Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25, ni storila enako za drugo vrsto izdelka, ki ga družba Artone ni prodajala na domačem trgu.

(42)

Družba Hansol je trdila, da bi morala Komisija kljub temu uporabiti prodajne cene družbe Hansol Paper za navedeno vrsto izdelka, ki je v nadaljnjem besedilu naveden tudi kot „vrsta izdelka X“ (dejanska številka vrste izdelka je zaupna). Trdila je, da je Splošno sodišče odločilo, da bi morala Komisija „prednostno“ uporabiti prodajne cene drugih strani, če so bile na voljo. V zvezi s tem je navedla, da je bila celotna domača prodaja vrste izdelka X družbe Hansol dobičkonosna, zato je bila konstruirana normalna vrednost družbe Hansol Paper za navedeno vrsto izdelka enaka normalni vrednosti, ki je temeljila na prodajnih cenah. Ker je bila konstruirana normalna vrednost enaka prodajni ceni, je družba Hansol trdila, da bi morala Komisija uporabiti prodajno ceno družbe Hansol Paper.

(43)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, pojasnila je, da je Splošno sodišče potrdilo, da v skladu s členom 2(3), prvi pododstavek, osnovne uredbe, če v običajnem poteku trgovine ni prodaje podobnega izdelka ali zadostne prodaje takega izdelka, Komisija odstopa od načela uporabe prodajnih cen za določitev normalne vrednosti in normalno ceno izračuna na podlagi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev, če te niso na voljo, pa na podlagi proizvodnih stroškov. Sklicevala se je na točko 150 sodbe v zadevi T-383/17, v kateri je pojasnjeno, da se prodaja šteje za nezadostno takrat, kadar prodaja podobnega izdelka v državi izvoznici predstavlja manj kot 5 % obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Splošno sodišče je torej potrdilo, da v teh okoliščinah Komisija ne uporabi domačih prodajnih cen (20). V tem primeru je obseg domače prodaje vrste izdelka X družbe Hansol Paper predstavljal manj kot 1 % prodaje navedene vrste izdelka v Unijo, kar je znatno pod pragom 5 % iz člena 2(2) osnovne uredbe, zato je Komisija zanjo konstruirala normalno vrednost navedene vrste izdelka. Opozorila je tudi, da družba Hansol med preiskavo ni nikoli trdila, da Komisija ne bi smela konstruirati normalne vrednosti navedene vrste izdelka za družbo Hansol Paper. Ker ni bilo nobenega drugega sodelujočega proizvajalca in ker je Komisija konstruirala normalno vrednost vrste izdelka X za družbo Hansol Paper, kot je pojasnjeno zgoraj, in ni bila na voljo nobena druga domača prodajna cena navedene vrste izdelka, je Komisija konstruirala normalno vrednost vrste izdelka X za družbo Artone.

(44)

Drugič, samo dejstvo, da je konstruirana normalna vrednost dane vrste izdelka enaka njegovi prodajni ceni, ne pomeni, da je to normalna vrednost, ki temelji na prodajnih cenah. Normalna vrednost, določena na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe, je konstruirana normalna vrednost. Zato se za namene izračuna dampinga ta konstruirana normalna vrednost ne sme uporabiti za primerjavo z izvoznimi cenami drugih strani, saj v osnovni uredbi ni določbe, ki bi to določala. Zato je bila trditev družbe Hansol, da je morala Komisija na podlagi sodb sodišč Unije uporabiti domačo prodajno ceno družbe Hansol Paper pri izračunu dampinga družbe Artone za navedeno določeno vrsto izdelka, zavrnjena.

(45)

Družba Hansol je nadalje trdila, da Komisija ni pravilno razumela metode, ki bi jo morala uporabiti za popravek napake pri tehtanju. Sklicevala se je na točko 86 sodbe v zadevi T-383/17 in točko 64 sodbe v zadevi C-260/20 P, na podlagi katerih je trdila, da bi morala Komisija upoštevati delež prodaje brez predelave družbe Schades UK Ltd. pri prodaji družbe Hansol njenim drugim povezanim trgovcem in ne le obseg prodaje brez predelave družbe Schades Nordic prišteti neposredni in posredni prodaji družbe Hansol neodvisnim strankam. Navedla je tudi, da če bi Splošno sodišče menilo, da bo Komisija popravila napako pri tehtanju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, glede na omejeni učinek ne bi ugotovila, da bi lahko napaka pri tehtanju vplivala na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in oceno učinka dampinškega uvoza na podobne izdelke industrije Unije.

(46)

V predhodni pripombi je družba Hansol trdila, da je Komisija uporabila vzorčenje, tj. da je uporabila člen 17(1) osnovne uredbe, na podlagi katerega se je za izračun stopnje dampinga za prodajo zadevnega izdelka povezanim predelovalcem odločila uporabiti podatke družbe Schades UK Ltd. Komisija je poudarila, da je Splošno sodišče v točkah 63 do 69 sodbe v zadevi T-383/17 isto trditev zavrnilo. Komisija se je namreč odločila stopnjo dampinga za družbo Hansol pri prodaji drugim trem povezanim predelovalcem izračunati na podlagi podatkov o izvozni ceni, ki jih je predložila družba Schades UK Ltd., ker so bili po njenem mnenju naujstreznejši za zagotovitev najnatančnejših številčnih podatkov v zvezi z večino prodaje skupine Hansol povezanim predelovalcem v Uniji za nadaljnjo prodajo nepovezanim strankam v obliki majhnih zvitkov (21). Komisija je za namene izračuna dampinga skupine Hansol menila, da je bila družba Schades UK Ltd. edini predelovalec, ki je bil povezan s skupino Hansol in je zadevni izdelek nadalje prodal neodvisnim strankam. Sodišči Unije sta glede na razpoložljive dokaze iz spisa v zvezi z družbo Schades Nordic ta sklep šteli za napačen.

(47)

Komisija je namreč navedla, da ji je družba Hansol v prvotni preiskavi sporočila, da je družba Schades Nordic neodvisnim strankam nadalje prodala [170–190] ton brez predelave. Sporočila ji je tudi, da druga dva povezana predelovalca, ki sta bila izvzeta, tj. družbi Heipa in R+S, nista imela nadaljnje prodaje brez predelave (22). Družba Hansol ni predložila nobenih dokazov o prodaji velikih zvitkov s strani družbe Heipa ali družbe R+S. Zato je bila njena trditev neposredno v nasprotju s podatki, ki jih je predložila med preiskavo.

(48)

Sodišče je v sodbi v zadevi C-260/20 P jasno navedlo, da Komisija ne more izključiti informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, samo zato, ker so bile predložene zunaj odgovora na protidampinški vprašalnik (23). Komisija je po ponovnem začetku preiskave ravnala v skladu z navedeno ugotovitvijo, saj je upoštevala informacije, ki jih je družba Hansol predložila med preiskavo, o nadaljnji prodaji velikih zvitkov s strani družb Schades Nordic, Heipa in R+S. Ker je družba Hansol sporočila, da družbi Heipa in R+S nista imeli nadaljnje prodaje zadevnega izdelka, popravek v zvezi z obsegom, ugotovljenim za navedeni strani, ni bil potreben.

(49)

Poleg tega je družba Hansol svojo trditev, da bi morala Komisija uporabiti delež prodaje brez predelave družbe Schades UK Ltd. trem drugim povezanim trgovcem družbe Hansol, utemeljila zlasti na besedilu iz točke 86 sodbe v zadevi T-383/17, ki se glasi: „[…] je treba poudariti, da se je Komisija odločila uporabiti podatke družbe Schades (UK Ltd), da bi izračunala stopnjo dampinga pri prodaji tožeče stranke trem drugim povezanim predelovalcem. […]“ V zvezi s tem se je tudi sklicevala na izjavo Sodišča v točki 64 sodbe v zadevi C-260/20 P: „Kot je […] razvidno iz točk 85 in 86 izpodbijane sodbe, se je Komisija odločila, da podatke družbe Schades uporabi za izračun stopnje dampinga pri prodaji družbe Hansol trem drugim povezanim predelovalcem. […] Glede na to, da je Komisija vedela, da je družba Schades določeno količino zadevnega izdelka prodala naprej neodvisnim strankam brez predelave, je Splošno sodišče štelo, da bi morala ta položaj upoštevati na ravni prodaje zadevnih izdelkov drugim povezanim predelovalcem. […].“

(50)

Po mnenju Komisije družba Hansol ni razumela izjav sodišč Unije. Podatki družbe Schades UK Ltd. so bili namreč uporabljeni za izračun stopnje dampinga pri prodaji družbe Hansol drugim trem povezanim predelovalcem, saj je bila stopnja dampinga, ugotovljena za družbo Schades UK Ltd. pri prodaji velikih zvitkov, predelanih v majhne zvitke, uporabljena za upoštevne količine korejskega porekla, namenjene predelavi in prodane tem drugim trem povezanim predelovalcem. Vendar je Sodišče v točki 64 navedlo, da reprezentativnost podatkov družbe Schades UK Ltd. „nikakor ne izključuje, da je izračun, ki temelji na teh podatkih, zaradi neupoštevanja vseh upoštevnih podatkov v zvezi s tem napačen“. Povedano drugače, Sodišče je ugotovilo, da uporaba podatkov družbe Schades UK Ltd. kot reprezentativnih za prodajo družbe Hansol drugim povezanim predelovalcem ni pomenila, da Komisiji ni bilo treba upoštevati dokazov iz spisa glede prodaje velikih zvitkov neodvisnim strankam, o kateri je poročala družba Schades Nordic. Od Komisije ni zahtevalo, da upošteva ali doda enak delež prodaje brez predelave družbe Schades Ltd. pri prodaji družbe Hansol njenim drugim povezanim trgovcem. To bi bilo v nasprotju z dejanskimi dokazi v spisu, ki jih družba Hansol ni izpodbijala. Komisija je s ponovnim začetkom preiskave in drugače kot prej v celoti upoštevala količino velikih zvitkov, prodanih povezanim predelovalcem družbe Hansol v Uniji, ki so jih nadalje prodali brez predelave.

(51)

Splošno sodišče in Sodišče sta ugotovila napako v zvezi s [170–190] tonami zadevnega izdelka, ki jih je družba Schades Nordic nadalje prodala neodvisnim strankam, saj Komisija te nadaljnje prodaje, ki jo je družba Hansol med postopkom sporočila po drugi poti in ne na podlagi vprašalnika, ni upoštevala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, je bilo to popravljeno tako, da je bil obsegu neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka prištet navedeni obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov družbe Hansol prek družbe Schades Nordic, kot ga je družba Hansol sporočila med preiskavo. Dodatne prilagoditve niso bile potrebne, saj je družba Hansol sporočila, da predelovalca Heipa in R+S zadevnega izdelka nista nadalje prodala neodvisnim strankam.

(52)

Nazadnje se Komisija ni strinjala s tem, da dejstvo, da ima popravek Komisije majhen učinek le na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen ter nobenega učinka na analizo škode in vzročne zveze, dokazuje, da je Komisija napačno razumela sodbe sodišč Unije. V sodbi Splošnega sodišča je navedeno, da „ni mogoče izključiti“, da bi napaka Komisije lahko vplivala in ne da je vplivala na analizo škode in vzročne zveze (24). Prav tako je Sodišče v točki 62 navedlo: „To, da je bilo glede na navedene podatke vsaj mogoče, da je Komisija pripisala preveliko utež prodaji povezanim predelovalcem za predelavo v majhne zvitke in s tem povečala dejanski damping, ki ga je izvajala družba Hansol, je zadoščalo za dvom o zanesljivosti in objektivnosti presoje Komisije glede dampinga, ki ga je izvajala družba Hansol.“ Zato dejstvo, da je imel popravek tehtanja majhen učinek na popravljeno nelojalno nižanje prodajnih cen, ne dokazuje nič drugega kot to, da napaka, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, ni bila pomembna. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(53)

Napaka, ki jo ugotovilo Splošno sodišče in potrdilo Sodišče pri tehtanju prodaje, je vplivala tudi na izračun stopnje škode. Komisija je izvršila sodbe sodišč Unije tako, da je popravljene stopnje tehtanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, uporabila tudi za stopnje škode za neposredno in posredno prodajo zadevnega izdelka na eni strani in za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov na drugi strani.

(54)

Rezultat primerjave je bila stopnja škode, ki je za družbo Hansol znašala 36,9 %, medtem ko je stopnja škode, ugotovljena med preiskavo, ki je privedla do sporne uredbe, znašala 37 % (25). Glede na to, da je ponovno določena stopnja dampinga nižja od stopnje škode, bi bilo treba v skladu z veljavnimi pravili stopnjo protidampinške dajatve določiti na ravni stopnje dampinga. Skladno s tem ponovno uvedena protidampinška dajatev za družbo Hansol znaša 10,2 %.

(55)

Komisija je opozorila, da je bila protidampinška dajatev uvedena kot fiksni znesek v eurih na neto tono. Popravljena dokončna stopnja dajatve v višini 10,2 % predstavlja fiksno stopnjo dajatve v višini 103,16 EUR na neto tono.

(56)

Komisija je tudi opozorila, da je bila raven sodelovanja v tem primeru visoka, saj je uvoz družbe Hansol predstavljal celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Zato je bila preostala protidampinška dajatev določena na ravni sodelujoče družbe. Posledično je bila preostala dokončna stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe, popravljena na fiksno stopnjo dajatve v višini 103,16 EUR na neto tono.

(57)

Popravljena stopnja protidampinške dajatve se uporablja brez začasne prekinitve od začetka veljavnosti sporne uredbe (tj. od 4. maja 2017). Carinski organi morajo pobrati ustrezen znesek na uvoz v zvezi z izdelki družbe Hansol in povrniti kakršen koli presežni znesek, ki je bil pobran doslej v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(58)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (26) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(59)

Po mnenju Komisije je na podlagi zgoraj navedenega primerno, da se ponovno uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s težo 65 g/m2 ali manj, v zvitkih širine 20 cm ali več, s težo zvitka (vključno s papirjem) 50 kg ali več in premerom zvitka (vključno s papirjem) 40 cm ali več (veliki zvitki), z osnovnim premazom ali brez njega na eni ali obeh straneh, na eni ali obeh straneh prevlečenega s toplotno občutljivo snovjo in z vrhnjim premazom ali brez njega, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 4809 90 00, ex 4811 90 00, ex 4816 90 00 in ex 4823 90 85 (oznake TARIC: 4809900010, 4811900010, 4816900010, 4823908520), s poreklom iz Republike Koreje po fiksni stopnji dajatve v višini 103,16 EUR na tono.

(60)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Uredba (EU) 2016/429 vzpostavlja zakonodajni okvir za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Afriška prašičja kuga ustreza opredelitvi bolezni s seznama v navedeni uredbi, zanjo pa veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določena v navedeni uredbi. Poleg tega je v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882 (2) afriška prašičja kuga navedena kot bolezen kategorij A, D in E, ki prizadene živali iz družine Suidae, medtem ko Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 (3) dopolnjuje pravila za obvladovanje bolezni kategorij A, B in C iz Uredbe (EU) 2016/429, vključno z ukrepi za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge.

(3)

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila v zvezi z zdravjem živali za živalske stranske proizvode, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo tveganja v zvezi z zdravjem živali, ki jih povzročajo navedeni stranski proizvodi. Poleg tega Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (5) določa nekatera pravila o zdravju živali za živalske stranske proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s pravili v zvezi z izdajanjem spričeval za premike pošiljk navedenih stranskih proizvodov v Uniji. Navedene uredbe ne zajemajo vseh posebnih podrobnosti in vidikov v zvezi s tveganjem širjenja afriške prašičje kuge prek živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, ter živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev z območij z omejitvami I, II in III. Zato je v tej uredbi primerno določiti posebne ukrepe za obvladovanje bolezni v zvezi z navedenimi živalskimi proizvodi ter premiki pošiljk takih živalskih stranskih proizvodov z območij z omejitvami I, II in III.

(4)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 (6) je bila sprejeta v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo države članice iz Priloge I k Uredbi na območjih z omejitvami I, II in III, kot so navedena v navedeni prilogi. Pravila iz navedene izvedbene uredbe so bila čim bolj usklajena z mednarodnimi standardi, kot so tisti, ki so določeni v poglavju 15.1 „Okužba z virusom afriške prašičje kuge“ Kodeksa za zdravje kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali (7) (v nadaljnjem besedilu: kodeks WOAH).

(5)

S to uredbo bi bilo treba določiti tudi pristop regionalizacije, ki bi se moral uporabljati poleg ukrepov za obvladovanje bolezni iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687, v njej pa bi morala biti našteta območja z omejitvami v državah članicah, na katere vplivajo izbruhi afriške prašičje kuge ali ki so ogrožene zaradi bližine takih izbruhov (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). Navedena območja z omejitvami bi se morala razlikovati glede na epidemiološko stanje afriške prašičje kuge in stopnjo tveganja, razvrščena pa bi morala biti kot območja z omejitvami I, II in III, pri čemer bi seznam z območji z omejitvami III vključeval območja z najvišjo stopnjo tveganja za širjenje navedene bolezni in z najbolj dinamičnim stanjem bolezni pri gojenih prašičih. Poleg tega bi bilo treba navedena območja z omejitvami navesti v Prilogi I k tej uredbi ob upoštevanju informacij, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic zagotavljajo v zvezi s stanjem bolezni, znanstveno utemeljenih načel in meril za geografsko opredelitev regionalizacije zaradi afriške prašičje kuge ter smernic Unije o afriški prašičji kugi, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo ter javno dostopnih na spletnem mestu Komisije (8), ter tudi stopnje tveganja za širjenje afriške prašičje kuge in splošnega epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge v zadevni državi članici in sosednjih državah članicah ali tretjih državah, kadar je to ustrezno. Tudi vse nadaljnje spremembe meja območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k tej uredbi bi morale temeljiti na podobnih preudarkih, kot so se uporabljali za njihovo uvrstitev na seznam, in pri njih bi se morali upoštevati mednarodni standardi, kot je kodeks WOAH, z navajanjem odsotnosti bolezni vsaj v zadnjih dvanajstih mesecih na območju ali v državi. V nekaterih okoliščinah bi bilo treba navedeno obdobje skrajšati na tri mesece ob upoštevanju utemeljitve pristojnega organa zadevne države članice ter znanstveno utemeljenih načel in meril za geografsko opredelitev regionalizacije zaradi afriške prašičje kuge in smernic, ki so na voljo na ravni Unije.

(6)

Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 se je epidemiološko stanje v Uniji spremenilo, države članice pa so pridobile nove izkušnje in znanje o epidemiologiji afriške prašičje kuge. Zato je primerno pregledati in prilagoditi sedanje posebne ukrepe za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge iz navedene izvedbene uredbe, da se upoštevajo navedene spremembe in prepreči širjenje navedene bolezni v Uniji. Zato bi bilo treba pri posebnih ukrepih za obvladovanje bolezni iz te uredbe upoštevati izkušnje, pridobljene pri uporabi Izvedbene uredbe (EU) 2021/605.

(7)

Izvedbena uredba (EU) 2021/605 določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge, ki se na splošno uporabljajo za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, ter proizvodov, pridobljenih iz njih, z navedenih območij z omejitvami. Vendar premiki pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, ter proizvodov, pridobljenih iz njih, znotraj območij z omejitvami prav tako pomenijo tveganja za širjenje navedene bolezni in prispevajo k dolgotrajnemu ohranjanju bolezni na navedenih območjih z omejitvami. Zato je ob upoštevanju epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge v zadevnih državah članicah primerno določiti posebne prepovedi in ukrepe za zmanjšanje tveganja pri premikih pošiljk gojenih prašičev znotraj navedenih območij z omejitvami ter ustrezno razširiti področje uporabe sedanjih posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni, določenih s pravili Unije.

(8)

Za zagotovitev učinkovitega in hitrega odziva na nastajajoča tveganja, kot je potrditev izbruha afriške prašičje kuge v predhodno bolezni prosti državi članici ali območju, so bili v preteklosti sprejeti posamezni izvedbeni sklepi Komisije, kadar je bilo to ustrezno, da so bila na ravni Unije hitro opredeljena območja z omejitvami v zvezi z izbruhi afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih, ki so zajemala zaščitna in ogrožena območja, ali okužena območja v primeru izbruha navedene bolezni pri divjih prašičih, kot je določeno v Delegirani uredbi (EU) 2020/687. Za zagotovitev jasnosti in preglednosti pravil Unije je primerno, da se po potrditvi izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih v predhodno bolezni prosti državi članici ali območju, zadevna območja na ravni Unije opredelijo kot zaščitna in ogrožena območja, v primeru divjih prašičev pa kot okužena območja, ter se navedejo v Prilogi II k tej uredbi s trajanjem navedene regionalizacije. Za zagotovitev ozemeljske kontinuitete območij z omejitvami za gojene ali divje prašiče bi moralo biti v posebnih okoliščinah in ob upoštevanju ocene tveganja, kadar je ustrezno, mogoče tudi to, da se predhodno bolezni prosta območja po potrditvi izbruha afriške prašičje kuge navedejo kot območja z omejitvami II ali III v Prilogi I k tej uredbi, namesto da bi se ta območja navedla v Prilogi II k tej uredbi.

(9)

Ob upoštevanju spreminjajočega se epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Uniji bi se morali na okuženih območjih iz Priloge II k tej uredbi poleg ukrepov iz členov 63 do 66 Delegirane Uredbe (EU) 2020/687 uporabljati tudi posebni ukrepi za obvladovanje bolezni, vključno z ustreznimi odstopanji, ki se uporabljajo za območja z omejitvami II in so določena v tej uredbi. Vendar zaradi neposrednega tveganja nadaljnjega širjenja navedene bolezni, ugotovljene pri divjih prašičih, ne bi smeli biti dovoljeni premiki pošiljk gojenih prašičev in proizvodov iz njih z okuženih območij, navedenih v Prilogi II k tej uredbi, v druge države članice in tretje države.

(10)

Člen 16(2) Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 določa, da je za nekatere obrate z gojenimi prašiči pod nekaterimi pogoji omogočeno odstopanje od zahteve po ograji, ki preprečuje prehod prašičev, in sicer za obdobje treh mesecev po potrditvi prvega izbruha afriške prašičje kuge v državi članici. Ob upoštevanju posebnih okoliščin v državah članicah, kadar takih ograj, ki preprečujejo prehod prašičev, zaradi tehničnih in upravnih razlogov ni mogoče zgraditi v kratkem časovnem obdobju, je v tej uredbi primerno določiti podaljšano obdobje šestih mesecev, da se zagotovi ustrezno izvajanje posebnih pravil za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge v predhodno bolezni prosti državi članici ali območju.

(11)

Člena 166 in 167 Uredbe (EU) 2016/429 določata, da morajo biti pošiljkam proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali, proizvedenih ali predelanih v obratih, obratih živilske dejavnosti ali na območjih, za katere veljajo ukrepi v nujnih primerih ali omejitve premikov, priložena ustrezna veterinarska spričevala. Člen 19 Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 določa obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev z območij z omejitvami I, II in III, ter navaja pošiljke, pri katerih lahko oznaka zdravstvene ustreznosti ali identifikacijska oznaka nadomesti veterinarsko spričevalo za premike nekaterih pošiljk z navedenih območij z omejitvami. Za zagotovitev izvajanja posebnih pravil za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge je v tej uredbi treba določiti prilagojene določbe v zvezi s seznamom obratov, za katere lahko pristojni organ zadevne države članice nadomesti veterinarsko spričevalo z oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako za premike nekaterih pošiljk.

(12)

Člen 10 Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 določa posebne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, zunaj navedenih območij z omejitvami. Poleg tega člen 31 navedene izvedbene uredbe določa posebne pogoje za odstopanja, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, zunaj navedenega območja z omejitvami na ozemlju iste države članice. Ob upoštevanju visoke stopnje vzpostavljenih ukrepov biološke zaščite v odobrenih obratih z zarodnim materialom bi bilo v tej uredbi treba določiti posebne pogoje za odstopanja, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, zunaj navedenega območja z omejitvami na ozemlju iste države članice. Ob upoštevanju drugih pogojev bi lahko pristojni organ zadevne države članice dovolil take premike, samo če so bili samci darovalci in samice darovalke gojeni v odobrenih obratih z zarodnim materialom od rojstva ali vsaj tri mesece pred zbiranjem zarodnega materiala, kot je določeno v kodeksu WOAH. V skladu s kodeksom WOAH je primerno določiti tudi obveznost opravljanja testov vsaj enkrat letno za afriško prašičjo kugo pri vseh gojenih prašičih v odobrenih obratih z zarodnim materialom, ki so pooblaščeni za premike pošiljk zarodnega materiala z območja z omejitvami III.

(13)

Člen 14 Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 določa splošne pogoje za odstopanja od posebnih prepovedi v zvezi s premiki pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, zunaj navedenih območij. Člen 14(1), točka (a), navedene uredbe se sklicuje na splošni pogoj iz člena 28(2), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687, v katerem se zahteva, da morajo biti vsi odobreni premiki na zaščitnem območju opravljeni izključno po določenih poteh. Ob upoštevanju drugih vzpostavljenih ukrepov za zmanjšanje tveganja za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, iz te uredbe ter za preprečitev nepotrebnih omejitev bi bilo treba sklicevanje na splošne pogoje za odobritev odstopanj od prepovedi za zaščitno območje iz člena 28 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 nadomestiti s sklicevanjem na splošne pogoje za odobritev odstopanj od prepovedi, ki se nanašajo na ogroženo območje, iz člena 43 navedene delegirane uredbe, v katerem se med drugim zahteva, da se vsi odobreni premiki opravijo z dajanjem prednosti glavnim avtocestam ali glavnim železniškim progam.

(14)

Člen 35 Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 določa posebne pogoje, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, zunaj navedenega območja z omejitvami znotraj iste države članice za namene predelave živalskih stranskih proizvodov s sterilizacijo pod pritiskom ali nekaterimi alternativnimi metodami, za proizvodnjo hrane za hišne živali ter za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v bioplin ali kompost, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1069/2009. Ob upoštevanju učinkovitosti zadevnih metod predelave za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo je v tej uredbi primerno določiti tudi posebne pogoje, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, zunaj navedenega območja z omejitvami znotraj iste države članice za namene predelave živalskih stranskih proizvodov s sterilizacijo pod pritiskom ali nekaterimi alternativnimi metodami, za proizvodnjo hrane za hišne živali ter za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v bioplin ali kompost.

(15)

Člen 44 Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 določa posebne oznake zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, identifikacijske oznake za nekatere proizvode živalskega izvora. Ti proizvodi bi morali biti označeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, z identifikacijsko oznako, ki ni ovalne oblike in je ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Ob upoštevanju pravil iz navedene uredbe in za učinkovito uporabo posebnih pravil za obvladovanje bolezni afriške prašičje kuge v zvezi s premiki nekaterih pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, pridobljenih iz gojenih ali divjih prašičev, znotraj ali z območij z omejitvami ter zaradi jasnosti bi bilo v tej uredbi treba določiti konkretno obliko posebnih oznak ter zagotoviti celovit sklop tehničnih ukrepov za obvladovanje navedene bolezni. Poleg tega bi bilo treba uvesti prehodno obdobje za usklajeno obliko takih posebnih oznak, da bi se upoštevale posebne okoliščine pristojnih organov in nosilcev živilske dejavnosti v državah članicah, ki jih je prizadela afriška prašičja kuga in ki morajo vzpostaviti potrebne ureditve za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.

(16)

Izkušnje, pridobljene v boju proti afriški prašičji kugi v Uniji, kažejo, da so za preprečevanje širjenja navedene bolezni v obratih z gojenimi prašiči potrebni nekateri ukrepi za zmanjšanje tveganja in okrepljeni ukrepi biološke zaščite. Te ukrepe bi bilo treba določiti v Prilogi III k tej uredbi, zajemati pa bi morali obrate, za katere veljajo odstopanja, določena za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III.

(17)

Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2021/605 se je epidemiološko stanje v Uniji glede afriške prašičje kuge v več državah članicah dodatno spremenilo, zlasti pri populacijah divjih prašičev, ki so imele pomembno vlogo pri prenašanju in ohranjanju virusa v Uniji. Kljub ukrepom za obvladovanje bolezni, ki so jih države članice sprejele v skladu s pravili Unije, so divji prašiči še naprej velik vir prenašanja in ohranjanja prisotnosti navedene bolezni v Uniji. Izbruhi navedene bolezni med divjimi prašiči ogrožajo tudi bolezni proste države članice, in sicer zaradi premikov divjih prašičev ali širjenja, ki ga povzroči človek prek stika z okuženimi materiali. Ob upoštevanju trenutnega epidemiološkega stanja v Uniji glede afriške prašičje kuge bi morale države članice sprejeti dobro usklajene in dosledne ukrepe za obvladovanje. Uporabo posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni pred pojavom afriške prašičje kuge je z znanstvenim svetovanjem priporočila tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v znanstvenem mnenju z dne 12. junija 2018 o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih (10) in v znanstvenem poročilu z dne 18. decembra 2019 o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji (11).

(18)

Da bi se torej izognili širjenju afriške prašičje kuge, ki jo širijo divji prašiči, so za preprečitev podvajanja prizadevanj ključni dobro usklajeni ukrepi držav članic. Ta uredba bi zato morala določati obveznost držav članic, da vzpostavijo nacionalne akcijske načrte za divje prašiče, da se prepreči širjenje afriške prašičje kuge v Uniji, in sicer tako, da zagotovijo usklajen in dosleden pristop v vseh državah članicah (nacionalni akcijski načrti). Pri minimalnih zahtevah za nacionalne akcijske načrte bi bilo treba upoštevati znanstveno svetovanje agencije EFSA, zlasti glede preventivnih ukrepov za zmanjšanje in stabiliziranje gostote divjih prašičev pred pojavom navedene bolezni, glede pasivnega spremljanja in glede ukrepov biološke zaščite med lovom na divje prašiče, da se zagotovi usklajen pristop v državah članicah. Te nacionalne akcijske načrte in letne rezultate njihovega izvajanja bi bilo treba predložiti Komisiji in drugim državam članicam.

(19)

Ukrepi za upravljanje divjih prašičev, sprejeti v okviru nacionalnih akcijskih načrtov, bi morali biti združljivi, kadar je to ustrezno, z okoljskimi predpisi Unije, vključno z zahtevami glede varstva narave iz Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Direktive Sveta 92/43/EGS (13).

(20)

Da bi upoštevali nedavni razvoj epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge v Uniji ter nove izkušnje in znanje, pridobljene v Uniji, ter da bi si proaktivno prizadevali odpraviti tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v tej uredbi določiti revidirana in razširjena posebna pravila za obvladovanje bolezni. Izvedbeno uredbo (EU) 2021/605 bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(21)

Izvedbena uredba (EU) 2021/605 se uporablja do 20. aprila 2028. Zaradi trenutnega epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge v Uniji je treba posebne ukrepe za obvladovanje bolezni iz te uredbe ohraniti do navedenega datuma.

(22)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –