(1)

Uredba (EU) 2016/429 določa, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo.

(2)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih morajo pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov izpolnjevati za vstop v Unijo.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop navedenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Natančneje, priloge V, XIV in XV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določajo sezname tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa in mesnih proizvodov perutnine in pernate divjadi v Unijo.

(5)

Argentina je 3. marca 2023 službe Komisije obvestila o izbruhu visokopatogene aviarne influence. Navedeni izbruh je v provinci Río Negro v Argentini in je bil 28. februarja 2023 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(6)

Na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij iz Priloge XIV, del 1, oddelek B, in Priloge XV, del 1, oddelek A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 je določeno, da je dovoljen vstop pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov perutnine in pernate divjadi iz Argentine. Poleg tega se v Prilogi XV, del 1, oddelek A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 trenutno ne zahteva nobena od obdelav za zmanjšanje tveganja za vstop pošiljk mesnih proizvodov perutnine in pernate divjadi iz navedene tretje države v Unijo.

(7)

Zaradi tveganja vnosa visokopatogene aviarne influence v Unijo, povezanega z vstopom pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov perutnine in pernate divjadi iz Argentine, in ker ni jamstev, ki bi omogočala regionalizacijo navedene tretje države, vstop takih pošiljk v Unijo ne bi smel biti več dovoljen. Poleg tega bi bilo treba za vstop pošiljk mesnih proizvodov perutnine in pernate divjadi iz navedene tretje države v Unijo zahtevati obdelavo za zmanjšanje tveganja D v skladu s Prilogo XXVI k Delegirani uredbi (EU) 2020/692.

(8)

Vnose za Argentino na seznamu tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij v tabeli v Prilogi XIV, del 1, in tabeli v Prilogi XV, del 1, oddelek A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo trenutne epidemiološke razmere v navedeni tretji državi.

(9)

Poleg tega so Združene države Amerike obvestile Komisijo o osmih izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini v zveznih državah Florida (1), Illinois (1), Nebraska (1), Pensilvanija (4) in Virginija (1) v Združenih državah Amerike, ki so bili med 21. februarjem 2023 in 28. februarjem 2023 potrjeni z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(10)

Po teh nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence so veterinarski organi Združenih držav Amerike okrog prizadetih obratov vzpostavili 10-kilometrska območja pod nadzorom in izvedli politiko pokončanja za nadzor prisotnosti visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni.

(11)

Združene države Amerike so Komisiji predložile informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju in o ukrepih, ki so jih sprejele za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Komisija je ocenila navedene informacije. Na podlagi navedene ocene in za varovanje zdravstvenega statusa živali v Uniji ne bi smel biti več dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi z območij z omejitvami, ki so jih vzpostavili veterinarski organi Združenih držav Amerike zaradi nedavnih izbruhov visokopatogene aviarne influence, v Unijo.

(12)

Združeno kraljestvo je predložilo posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi z izbruhom visokopatogene aviarne influence v obratu s perutnino v grofiji Leicestershire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 27. oktobra 2022.

(13)

Združeno kraljestvo je predložilo tudi informacije o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Zlasti po navedenem izbruhu navedene bolezni je Združeno kraljestvo izvedlo politiko pokončanja za obvladovanje in omejitev širjenja navedene bolezni, ter dokončalo tudi potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja v okuženem obratu s perutnino na svojem ozemlju.

(14)

Komisija je ocenila informacije, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, in ugotovila, da je bil izbruh visokopatogene aviarne influence v obratu s perutnino odpravljen in da ni več tveganja, povezanega z vstopom v Unijo perutninskega blaga z območja Združenega kraljestva, s katerega je bil vstop perutninskega blaga v Unijo začasno ustavljen po tem izbruhu.

(15)

Priloge V, XIV in XV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Argentini in Združenih državah Amerike bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, ki se uvedejo s to uredbo, začeti veljati čim prej.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 določa, da se dodatek ne odobri za vključitev v fitofarmacevtsko sredstvo, kadar se ugotovi, da njegovi ostanki, kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe, škodljivo vplivajo na zdravje ljudi ali živali, podzemno vodo ali okolje ali da njegova uporaba, kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe, škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljivo vpliva na rastline, rastlinske proizvode ali okolje.

(2)

V skladu s členom 27(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je treba dodatke, ki niso odobreni za vključitev v fitofarmacevtska sredstva, vključiti v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Prvi seznam nesprejemljivih dodatkov je bil določen z Uredbo Komisije (EU) 2021/383 (2) o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1107/2009, ki vsebuje seznam dodatkov, ki niso odobreni za vključitev v fitofarmacevtska sredstva.

(3)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1107/2009 bo morda treba posodobiti glede na nova tehnična in znanstvena spoznanja. Za zagotovitev predvidljivega in enotnega izvajanja člena 27 Uredbe (ES) št. 1107/2009 je primerno določiti natančna pravila za identifikacijo nesprejemljivih dodatkov v istih sredstvih, ki se nato lahko navedejo v posodobljeni različici Priloge III. V ta namen ta uredba določa sklop podrobnih meril za ugotavljanje, ali bi dodatek lahko imel škodljive ali nesprejemljive učinke iz člena 27(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009, s čimer bi se zagotovilo, da dodatki izpolnjujejo varnostne standarde, ki varujejo zdravje ljudi in okolje.

(4)

Dodatki so kemične snovi, ki se lahko uporabljajo za različne namene, med drugim v fitofarmacevtskih sredstvih. Njihovo proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo ureja Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (REACH) (3). Dodatki morajo biti registrirani v skladu z navedeno uredbo, tudi kadar so namenjeni uporabi v fitofarmacevtskih sredstvih. Lahko se identificirajo kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ali zanje veljajo omejitve v skladu z naslovom VIII navedene uredbe.

(5)

Dodatek ne bi smel biti odobren za vključitev v fitofarmacevtska sredstva, kadar je ali mora biti razvrščen kot rakotvoren, mutagen ali strupen za razmnoževanje, kategorija 1A ali 1B. Za usklajeno razvrstitev dodatkov glede na njihovo nevarnost lahko države članice ali proizvajalci, uvozniki ali nadaljnji uporabniki predložijo predloge za usklajeno razvrščanje v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Dodatek prav tako ne bi smel biti odobren za vključitev v fitofarmacevtska sredstva, kadar je identificiran kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 iz drugih razlogov in ne zaradi njegove razvrstitve kot dodatek, ki je rakotvoren, mutagen ali strupen za razmnoževanje, kategorija 1A ali 1B.

(7)

Če torej lastnosti dodatkov, uporabljenih v fitofarmacevtskih sredstvih, povzročajo zaskrbljenost, da bi njihova uporaba v fitofarmacevtskih sredstvih lahko škodljivo vplivala na zdravje ljudi ali živali, bi morale države članice najprej sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z navedenima uredbama, saj so take nevarne lastnosti pomembne tudi za vse druge uporabe zadevnih snovi, nato pa predlagati vključitev dodatkov v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(8)

Poleg tega dodatek ne bi smel biti odobren za vključitev v fitofarmacevtsko sredstvo, kadar je bil identificiran kot obstojno organsko onesnaževalo v skladu z Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Če je bilo za dodatek, uporabljen v fitofarmacevtskih sredstvih, ugotovljeno, da ima lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ali če ni bil odobren kot aktivna snov za uporabo kot sredstvo za konzerviranje med shranjevanjem ali če so bile določene kakršne koli omejitve v skladu z navedeno uredbo, ki vplivajo na uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih, bi bilo treba uporabo dodatka v fitofarmacevtskih sredstvih šteti za nesprejemljivo.

(10)

Zaradi učinkovitosti, doslednosti in predvidljivosti je v zvezi s posebnimi omejitvami iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 primerno zagotoviti, da se take omejitve uporabljajo tudi za vse snovi, ki bi se lahko uporabljale ali se trenutno uporabljajo kot dodatki v fitofarmacevtskih sredstvih.

(11)

Da bi ohranili skladnost z merili za odobritev aktivnih snovi, varoval in sinergistov, bi se morala merila za odobritev aktivnih snovi v zvezi z zdravjem ljudi ali živali in okoljem, kot so določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, če niso že zajeta v drugih merilih za nesprejetje dodatkov, uporabljati tudi za dodatke.

(12)

Potrebno in primerno je določiti pravila o postopku za vključevanje dodatkov v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Opredeliti bi bilo treba informacije, ki jih morajo države članice predložiti v ta namen. Za zagotovitev doslednosti pri ocenjevanju bi morala Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) opraviti tehnično oceno na podlagi obvestila države članice in predložitve ustreznega poročila te države članice o razlogih, zakaj bi dodatek lahko izpolnjeval merila iz te uredbe, v primerih, ko država članica priglasiteljica ni začela ali zaključila nobenega ukrepa v skladu z drugo zakonodajo Unije. Treba je pojasniti, da bi morala imeti Agencija pravico, da od drugih držav članic in po potrebi Evropske agencije za kemikalije zahteva ustrezne informacije.

(13)

V skladu s členom 27(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 lahko Komisija dodatke kadar koli pregleda. Pri tem lahko upošteva tudi ustrezne informacije, ki jih zagotovijo države članice. Zato je treba vzpostaviti postopek, ki bo državam članicam omogočal, da Komisijo obvestijo o dodatkih, ki so že navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1107/2009 in jih bo morda treba črtati iz navedene priloge, ali o pogojih, določenih v navedeni prilogi za dodatke, ki jih bo morda treba spremeniti.

(14)

Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da začasno prepovejo ali omejijo uporabo dodatka na svojem ozemlju na podlagi člena 81(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pod pogoji iz navedenega člena.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Unija je pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (2), ki od vseh članic mednarodne skupnosti zahteva, da sodelujejo pri ohranjanju in upravljanju živih morskih virov.

(2)

Unija je tudi pogodbenica Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (3).

(3)

Unija ima izključno pristojnost na področju ohranjanja morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike. S pooblastili, ki so s tem dodeljena Uniji na notranji ravni, lahko Unija sodeluje v mednarodnih organizacijah, tudi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

(4)

Poljska je pogodbenica Konvencije o ohranjanju in upravljanju virov saja v osrednjem Beringovem morju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). Unija ni pogodbenica Konvencije. Unija na podlagi člena 6(9) Akta o pristopu iz leta 2003 od dne pristopa upravlja sporazume o ribolovu, ki so jih države članice pristopnice sklenile s tretjimi državami. Unija bi zato morala v okviru svojega pravnega reda izvajati vse sklepe, sprejete na podlagi Konvencije.

(5)

V interesu Unije je, da ima pri izvajanju Konvencije učinkovito vlogo. S takšnim ukrepanjem se bo tudi spodbujal usklajen pristop Unije do ohranjanja vrst v vseh oceanih ter okrepila njena zaveza za dolgoročno ohranjanje in trajnostno izrabo ribolovnih virov na svetovni ravni.

(6)

S sklepom z dne 11. aprila 2016 je Svet pooblastil Poljsko, da se v interesu Unije pogaja o spremembi Konvencije, ki bi omogočila sodelovanje Unije kot polnopravne pogodbenice Konvencije. V ta namen je bila Poljska pooblaščena, da predlaga spremembo Konvencije, ki bi omogočila sodelovanje organizacij za regionalno gospodarsko povezovanje in ki bi omogočila Uniji, da postane pogodbenica Konvencije.

(7)

Poljska je oktobra 2016 depozitarju Konvencije predlagala tako spremembo Konvencije.

(8)

Poljsko bi bilo zato treba pooblastiti, da ratificira spremembo Konvencije –

(1)

Sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija podpisala v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2022/1158 (2) ter se začasno uporablja od 29. junija 2022.

(2)

S členom 7(1) Sporazuma je ustanovljen skupni odbor za nadzor in spremljanje uporabe in izvajanja Sporazuma ter redno pregledovanje njegovega delovanja v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

(3)

Člen 7(6) Sporazuma določa, da Skupni odbor sprejme svoj poslovnik. Da se zagotovi ustrezno izvajanje Sporazuma, bi bilo treba sprejeti poslovnik skupnega odbora.

(4)

Sporazum se, kot je določeno v členu 6(1) Sporazuma, uporablja do 30. junija 2023. Skupni odbor pa se sestane najpozneje tri mesece pred prenehanjem veljavnosti Sporazuma, da oceni in odloči o potrebi po njegovem podaljšanju.

(5)

Da bi Unija in Ukrajina še naprej imeli koristi zaradi pozitivnih učinkov Sporazuma na olajševanje cestnega tovornega prometa med Ukrajino in Unijo ter prek njiju ter na zagotavljanje dobro delujočih solidarnostnih koridorjev v okviru vojne agresije Rusije proti Ukrajini, bi ga bilo treba podaljšati do 30. junija 2024.

(6)

Skupni odbor sprejme sklepa o sprejetju svojega poslovnika in potrebi po podaljšanju Sporazuma, vključno z njegovim trajanjem.

(7)

Zato je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru glede sprejetja poslovnika skupnega odbora in podaljšanja Sporazuma, saj bosta njegova sklepa za Unijo zavezujoča.

(8)

Stališče Unije v Skupnem odboru bi zato moralo temeljiti na priloženih osnutkih sklepov –

(1)

Svet se je 12. decembra 2022 dogovoril, da bi bilo treba skupno finančno zgornjo mejo Evropskega mirovnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: Instrument) v obdobju od leta 2024 do leta 2027 zvišati za 2 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Pri tem zvišanju je treba upoštevati zgornjo mejo za plačila, dogovorjeno za leto 2023. Svet je tudi potrdil, da bo zaradi razvoja mednarodnega varnostnega okolja morda treba dodatno zvišati skupno finančno zgornjo mejo Instrumenta do leta 2027. O vsakem nadaljnjem zvišanju soglasno odloči Svet in se določi v spremembi Sklepa Sveta (SZVP) 2021/509 (1). Zvišanje skupne finančne zgornje meje Instrumenta do leta 2027 ne sme preseči 5 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 15. decembra 2022 ponovno poudaril globalno razsežnost Instrumenta in pozdravil dogovor v Svetu z dne 12. decembra 2022, s katerim je zagotovljena njegova finančna vzdržnost.

(3)

Strateški kompas za varnost in obrambo, ki ga je Svet odobril 21. marca 2022, vsebuje poziv, naj se do leta 2023 ponovno ocenita obseg in opredelitev tako skupnih stroškov za okrepitev solidarnosti in spodbujanje sodelovanja v vojaških misijah in operacijah kot tudi stroškov, povezanih z vajami, med drugim ob upoštevanju predlogov v zvezi z zmogljivostjo EU za hitro napotitev. Financiranje upravičenih stroškov vojaške vaje kriznega upravljanja EU 2023 (MILEX 2023) v znesku do 5 000 000 EUR ne posega v prihodnje odločitve glede financiranja skupnih stroškov.

(4)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih od sprejetja Sklepa (SZVP) 2021/509, je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti več prožnosti pri zbiranju in uporabi finančnih prispevkov držav članic ter pri njihovi uporabi v okviru Instrumenta, in sicer je treba omogočati prejemanje in uporabo vnaprejšnjih prispevkov. Prispevki, za katere se država članica odloči, da jih bo plačala vnaprej, ne vplivajo na znesek prispevkov, ki jih mora ta država članica ali druge države članice plačati, ali na zmožnost Instrumenta, da doseže svoje cilje. Takih vnaprejšnjih prispevkov ni mogoče rezervirati za nobene posebne namene.

(5)

Poleg tega je treba uvesti več prožnosti z razširitvijo uporabe začetnega financiranja za ukrepe pomoči, ki jih mora odobriti Odbor Instrumenta. Prispevki države članice za začetno financiranje se ne bodo uporabili za financiranje ukrepov pomoči, pri katerih se bo ta država članica vzdržala v skladu s členom 5(3) Sklepa (SZVP) 2021/509.

(6)

Sklep (SZVP) 2021/509 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Kot je določeno v delu A, oddelek 2, člen 6(1), točka (a), Priloge 31 k sporazumu o trgovini in sodelovanju, bi moral prevoznik s sedežem v drugi pogodbenici pristojnim organom pogodbenice ali, v primeru Unije, države članice, v katero je voznik napoten, predložiti izjavo o napotitvi, pri čemer se od 2. februarja 2022 uporablja večjezični standardni obrazec javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Pristojni organ je lahko kateri koli organ, ustanovljen na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki je prijavljen v sistem IMI in ima posebne pristojnosti v zvezi z uporabo nekaterih pravnih določb.

(2)

Kot je določeno v delu A, oddelek 2, člen 6(1), točka (c), drugi pododstavek, Priloge 31 k sporazumu o trgovini in sodelovanju, sistem IMI omogoča tudi vložitev zahtevkov za pomoč pristojnim organom pogodbenice sedeža ali, v primeru Unije, države članice sedeža, če prevoznik ne predloži zahtevane dokumentacije v osmih tednih od datuma zahtevka.

(3)

Sistem IMI lahko uporabljajo tretje države, če so izpolnjeni pogoji iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1024/2012 in če tretja država, ki ima dostop do sistema IMI, prispeva k njegovim operativnim stroškom.

(4)

Kot je določeno v delu A, oddelek 2, člen 7(5), Priloge 31 k sporazumu o trgovini in sodelovanju, bi moral Specializirani odbor za cestni prevoz določiti tehnične in postopkovne specifikacije za uporabo sistema IMI s strani Združenega kraljestva. Te specifikacije so potrebne, da se prevoznikom in pristojnim organom omogoči povezava s sistemom IMI, s čimer se prevoznikom omogoči predložitev izjav o napotitvi, pristojnim organom pa udeležba pri upravnem sodelovanju, opisanem v uvodnih izjavah 1 in 2. Unija je te specifikacije izvedla z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/2179 (3).

(5)

Kot je določeno v delu A, oddelek 2, člen 7(6), Priloge 31 k sporazumu o trgovini in sodelovanju, bi morala vsaka pogodbenica prispevati k operativnim stroškom sistema IMI. Specializirani odbor za cestni prevoz določi stroške, ki jih krije vsaka pogodbenica. Zato je treba določiti znesek in podrobnosti finančnega prispevka Združenega kraljestva v splošni proračun Unije v zvezi s stroški, nastalimi z njegovo uporabo sistema IMI. Finančni prispevek bo sestavljen iz dveh delov: letnih stroškov vzdrževanja (letni prispevek) in stroškov razvoja (enkratno plačilo) –