10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/543

z dne 9. marca 2023

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 686/2012 v zvezi z dodelitvijo ocenjevanja aktivnih snovi, katerih odobritev poteče med 31. januarjem 2029 in 1. oktobrom 2035, državam članicam za namene postopka obnovitve

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 19 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 686/2012 (2) se ocenjevanje aktivnih snovi dodeli državi članici poročevalki in državi članici soporočevalki za namene postopka obnovitve. Ker ocenjevanje aktivnih snovi, katerih odobritev poteče med 31. januarjem 2029 in 1. oktobrom 2035, še ni bilo dodeljeno državi članici ali državi članici soporočevalki, je takšno ocenjevanje primerno dodeliti.

(2)	Pri navedeni dodelitvi bi bilo treba zagotoviti uravnoteženo porazdelitev odgovornosti in nalog med državami članicami.

(3)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 686/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 686/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 686/2012 z dne 26. julija 2012 o dodelitvi ocenjevanja aktivnih snovi državam članicam za namene postopka obnovitve (UL L 200, 27.7.2012, str. 5).

PRILOGA

V Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 686/2012 se doda naslednji del E:

„DEL E

Dodelitev ocenjevanja aktivnih snovi, katerih odobritev poteče med 31. januarjem 2029 in 1. oktobrom 2035

Aktivna snov	Država članica poročevalka	Država članica soporočevalka
1-metilciklopropen	DE	EL
2,4-D	DE	EL
2,4-DB	EL	IE
ABE-IT 56	FR	PT
acetamiprid	DE	ES
acibenzolar-S-metil	ES	BE
Ampelomyces quisqualis, sev AQ10	SE	NL
Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24	DE	AT
Bacillus subtilis, sev IAB/BS03	ES	AT
Beauveria bassiana, sev 203	DK	NL
Beauveria bassiana, sev IMI389521	SE	NL
Beauveria bassiana, sev PPRI 5339	SE	NL
benzojska kislina	HU	CZ
karfentrazon-etil	FR	DE
karvon	IT	NL
cerevisan	ES	DE
Clonostachys rosea, sev J1446	HU	AT
Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08	AT	EE
COS-OGA	FR	HR
cihalofop-butil	CZ	BE
cipermetrin	CZ	DE
dimetenamid-P	BE	DE
etofumesat	AT	FI
fenheksamid	BE	CZ
železov fosfat	PL	DK
železov pirofosfat	CZ	FR
flazasulfuron	ES	PL
florasulam	CZ	FR
fluorpirauksifen-benzil	FR	IT
flutianil	DE	EL
foramsulfuron	FR	SK
forklorfenuron	ES	BE
jodosulfuron	BE	FR
iprovalikarb	SE	LV
Isaria fumosorosea, sev Apopka 97	NL	AT
izoksaflutol	SE	BE
laminarin	EL	FR
lavandulil senecioat	SE	NL
malein hidrazid	SI	IT
mefentriflukonazol	ES	FR
mezosulfuron	PL	SE
mezotrion	NL	SK
metalaksil-M	DE	EL
Pepino Mosaic Virus, blagi izolat VC 1	FR	DE
Pepino Mosaic Virus, blagi izolat VX 1	FR	DE
Pasteuria nishizawae Pn1	NL	DK
Pepino mosaic virus, sev CH2, izolat 1906	FI	BE
petoksamid	AT	FR
Phlebiopsis gigantea, sev FOC PG 410.3	EE	FI
Phlebiopsis gigantea, sev VRA 1835	EE	FI
Phlebiopsis gigantea, sev VRA 1984	EE	FI
pikolinafen	LT	IT
propoksikarbazon	SE	BE
piraflufen-etil	DE	FR
piridat	AT	DE
piriproksifen	ES	BE
Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02	EL	AT
siltiofam	NL	IE
natrijev hidrogenkarbonat	AT	FR
sulfosulfuron	IE	SE
tiabendazol	NO	ES
tifensulfuron-metil	FR	DK
tolklofos-metil	FI	SE
tribenuron	FR	SE
Trichoderma atroviride, sev SC1	SI	NL
trifloksistrobin	HR	DE
Verticillium albo-atrum, sev WCS850	NL	SE
zoksamid	BE	PL“

10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/5

DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2023/544

z dne 16. decembra 2022

o spremembi Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri uporabi svinca v aluminijevih zlitinah za strojno uporabo, v bakrovih zlitinah in nekaterih akumulatorjih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (1) in zlasti člena 4(2), točka (b), Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 4(2), točka (a), Direktive 2000/53/ES države članice zagotovijo, da materiali in sestavni deli za vozila, dana v promet po 1. juliju 2003, ne vsebujejo svinca, živega srebra, kadmija ali šestvalentnega kroma.

(2)	V Prilogi II k Direktivi 2000/53/ES so navedeni materiali in sestavni deli za vozila, ki so izvzeti iz prepovedi iz člena 4(2), točka (a), Direktive.

(3)

Komisija je glede na tehnični in znanstveni napredek ocenila izjemo iz vnosa 2(c)(i) Priloge II k Direktivi 2000/53/ES v zvezi z aluminijevimi zlitinami za strojno uporabo. Na podlagi te ocene je bilo ugotovljeno, da so na voljo ustrezne alternative, vendar je potrebno prehodno obdobje za nadomestitev uporabe svinca v vseh materialih in sestavnih delih, ki jih zajema navedena izjema. Uporabo svinca v zadevnih materialih in sestavnih delih, vključno s svincem v obdelanem aluminiju, bi bilo mogoče postopno opustiti do konca leta 2027. Zato je primerno določiti datum izteka veljavnosti navedene izjeme.

(4)

Komisija je glede na tehnični in znanstveni napredek ocenila izjemo iz vnosa 3 Priloge II k Direktivi 2000/53/ES v zvezi z bakrovimi zlitinami. Na podlagi te ocene je bilo ugotovljeno, da še vedno ni na voljo ustreznih alternativ uporabi svinca v materialih in sestavnih delih, ki jih zajema navedena izjema. Ob upoštevanju napredka pri razvoju nadomestkov svinca v zadevnih materialih in sestavnih delih je primerno določiti nov datum za pregled navedene izjeme.

(5)

Komisija je glede na tehnični in znanstveni napredek ocenila izjemo iz vnosa 5(b) Priloge II k Direktivi 2000/53/ES v zvezi z uporabo svinca v akumulatorjih, ki se uporabljajo za namene, ki niso vključeni v vnosu 5(a) navedene priloge, ki se nanaša na akumulatorje v visokonapetostnih sistemih. Na podlagi te ocene je bilo ugotovljeno, da se je mogoče za nekatere namene izogniti uporabi svinca v akumulatorjih, ki se uporabljajo za namene, ki niso vključeni v vnosu 5(a) Priloge II k Direktivi 2000/53/ES, ne pa pri 12-voltnih akumulatorjih. Za uporabo skladnega regulativnega okvira za akumulatorje, vključno s tistimi, ki ne spadajo pod izjemo iz vnosa 5(a) Priloge II k Direktivi 2000/53/ES in tudi niso 12-voltni akumulatorji, je primerno namesto enega vnosa 5(b) določiti dva ločena vnosa 5(b)(i) in 5(b)(ii).

(6)

Vnos 5(b)(i) bi moral določati izjemo pri uporabi svinca v 12-voltnih akumulatorjih in pri uporabi svinca v 24-voltnih akumulatorjih v vozilih za posebne namene, kot so opredeljena v členu 3 Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Ob upoštevanju napredka pri razvoju nadomestkov uporabe svinca v zadevnih akumulatorjih je primerno določiti datum za pregled navedenih izjem.

(7)

Vnos 5(b)(ii) bi moral določati izjemo pri uporabi svinca v akumulatorjih, ki se uporabljajo za druge namene, ki niso vključeni v vnosu 5(a) in vnosu 5(b)(i) Priloge II k Direktivi 2000/53/ES. Na podlagi ocene je bilo ugotovljeno, da se je glede na napredek pri razvoju nadomestkov uporabe svinca v akumulatorjih za take namene mogoče izogniti svinčevim akumulatorjem za navedene namene. Zato je primerno določiti datum izteka veljavnosti navedene izjeme, ki omogoča postopno opuščanje uporabe svinca v zadevnih akumulatorjih.

(8)	Direktivo 2000/53/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga II k Direktivi 2000/53/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. junija 2023. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

(2) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

PRILOGA

„PRILOGA II

Materiali in sestavni deli, ki so izvzeti iz člena 4(2), točka (a)

Največji dovoljeni utežni delež svinca, šestvalentnega kroma in živega srebra je do 0,1 % v homogenem materialu, za kadmij pa do 0,01 % v homogenem materialu.

Rezervni deli, dani v promet po 1. juliju 2003, ki se uporabljajo za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2003, razen uteži za uravnovešanje koles, grafitnih ščetk za elektromotorje in zavornih oblog, so izvzeti iz člena 4(2), točka (a), Direktive 2000/53/ES.

Materiali in sestavni deli

Področje uporabe in datum izteka veljavnosti izjeme

Označiti ali drugače identificirati v skladu s členom 4(2), točka (b)(iv)

Svinec kot zlitinski element

1(a)	Jeklo za strojno uporabo in sestavni deli iz vročega pocinkanega jekla z utežnim deležem svinca do 0,35 %

1(b)	Kontinuirano pocinkana jeklena pločevina z utežnim deležem svinca do 0,35 %

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2016, in rezervni deli za ta vozila

2(a)	Aluminij za strojno uporabo z utežnim deležem svinca do 2 %

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2005

2(b)	Aluminij z utežnim deležem svinca do 1,5 %

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2008

2(c)(i)

Aluminijeve zlitine za strojno uporabo z utežnim deležem svinca do 0,4 %

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2028, in rezervni deli za ta vozila

2(c)(ii)

Aluminijeve zlitine z utežnim deležem svinca do 0,4 % (2), ki niso vključene v vnosu 2(c)(i)

(1)

3.	Bakrove zlitine z utežnim deležem svinca do 4 %

(3)

4(a)	Ležajne skodele in puše

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2008

4(b)	Ležajne skodele in puše v motorjih, prenosih in kompresorjih v klimatskih napravah

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2011

Svinec in svinčeve spojine v sestavnih delih

5(a)	Svinec v akumulatorjih v visokonapetostnih sistemih (4), ki se uporabljajo samo za pogon vozil kategorij M1 in N1

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2019, in rezervni deli za ta vozila

5(b)(i)

Svinec v:

(1)	12-voltnih akumulatorjih

(2)	24-voltnih akumulatorjih v vozilih za posebne namene, kot so opredeljena v členu 3 Uredbe (EU) 2018/858 (7) Evropskega parlamenta in Sveta

(3)

5(b)(ii)

Svinec v akumulatorjih, ki se uporabljajo za namene, ki niso vključeni v vnosu 5(a) ali vnosu 5(b)(i)

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2024, in rezervni deli za ta vozila

6.	Dušilniki nihanj

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2016, in rezervni deli za ta vozila

7(a)	Sredstva za vulkaniziranje in stabilizatorji za elastomere v zavornih ceveh, ceveh za gorivo, ventilacijskih ceveh, elastomerskih/kovinskih delih šasije in nosilnih okvirjih motorjev

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2005

7(b)	Sredstva za vulkaniziranje in stabilizatorji za elastomere v zavornih ceveh, ceveh za gorivo, ventilacijskih ceveh, elastomerskih/kovinskih delih šasije in nosilnih okvirjih motorjev z utežnim deležem svinca do 0,5 %

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2006

7(c)	Veziva za elastomere v prenosnikih moči z utežnim deležem svinca do 0,5 %

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2009

8(a)	Svinec v spajkah za pritrditev električnih in elektronskih sestavnih delov na elektronska tiskana vezja ter svinec v prevlekah priključkov sestavnih delov razen elektrolitskih aluminijastih kondenzatorjev, na nožicah sestavnih delov in na elektronskih tiskanih vezjih

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2016, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(b)	Svinec v spajkah na električnih delih razen na elektronskih tiskanih vezjih ali steklu

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2011, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(c)	Svinec na prevlekah priključkov elektrolitskih aluminijastih kondenzatorjev

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2013, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(d)	Svinec za spajkanje na steklo pri senzorjih masnega pretoka zraka

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2015, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(e)	Svinec v spajkah z visokimi temperaturami taljenja (npr. v svinčevih zlitinah, ki vsebujejo 85 masnih % svinca ali več)

(1)

X (5)

8(f)(i)

Svinec, uporabljen v sistemih prilagojenih nožičnih konektorjev

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2017, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(f)(ii)

Svinec, uporabljen v sistemih prilagojenih nožičnih konektorjev, razen priklopnega dela konektorjev za kabelski snop

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2024, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(g)(i)

Svinec v spajkah za dokončanje stabilnih električnih povezav med polprevodniškim čipom in nosilcem v integriranih paketih mikroelektronskih stikalnih vezij (‚flip chip‘)

Tipi vozil, odobreni pred 1. oktobrom 2022, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(g)(ii)

Svinec v spajkah za dokončanje stabilnih električnih povezav med polprevodniškim čipom in nosilcem v integriranih paketih mikroelektronskih stikalnih vezij (‚flip chip‘), kadar to električno povezavo sestavlja karkoli od naslednjega:

(1)	polprevodniška tehnologija 90 nm ali več,

(2)	polprevodniški čip velikosti 300 mm2 ali več v polprevodniški tehnologiji katere koli velikosti,

(3)	paket nakopičenih čipov velikosti 300 mm2 ali več ali silicijevih povezovalnih plasti v velikosti 300 mm2 ali več.

(1)

Tipi vozil, odobreni od 1. oktobra 2022, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(h)	Svinec v spajkah za pritrditev hladilnih reber na hladilno telo pri sestavih močnostnih polprevodnikov z velikostjo čipa najmanj 1 cm2 projekcijske površine in nominalno gostoto toka najmanj 1 A/mm2 površine silicijevega čipa

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2016, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(i)	Svinec v spajkah na električnih delih na steklu, razen v tistih za spajkanje na laminirano steklo

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2016, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(j)	Svinec v spajkah za spajkanje laminiranega stekla

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2020, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

8(k)	Spajkanje grelnih naprav s tokom toplote 0,5 A ali več za povezano mesto spajkanja na posamezne plošče laminiranega stekla, ki niso debelejše od 2,1 mm. Ta izjema ne zajema spajkanja na kontakte, vgrajene v intermediat.

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2024, in rezervni deli za ta vozila

X (5)

9.	Ležišča ventilov

Kot rezervni deli za tipe motorja, razvite pred 1. julijem 2003

10(a)

Električni in elektronski sestavni deli, ki vsebujejo svinec v steklu ali keramiki, v stekleni ali keramični osnovi, v steklokeramičnem materialu ali v steklokeramični osnovi

Ta izjema ne vključuje uporabe svinca v:

(i)	steklu za žarnice in glazurah vžigalnih svečk,

(ii)	dielektričnih keramičnih materialih sestavnih delov iz točk 10(b), 10(c) in 10(d).

X (6) (za vse sestavne dele, razen piezo elementov v motorjih)

10(b)

Svinec v dielektričnih keramičnih kondenzatorjih, narejenih na osnovi PZT, ki so del integriranih vezij ali diskretnih polprevodnikov

10(c)

Svinec v dielektričnih keramičnih kondenzatorjih z nazivno napetostjo, manjšo od 125 V pri izmeničnem toku ali 250 V pri enosmernem toku

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2016, in rezervni deli za ta vozila

10(d)

Svinec v dielektričnih keramičnih kondenzatorjih, ki v senzorjih ultrazvočnih sonarjev odpravljajo napake, ki so posledica spremembe temperature

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2017, in rezervni deli za ta vozila

11.	Pirotehnična sprožila

Tipi vozil, odobreni pred 1. julijem 2006, in rezervni deli za ta vozila

12.	Termoelektrični materiali, ki vsebujejo svinec, v avtomobilskih električnih napravah za zmanjševanje emisij CO2 z zbiranjem toplote izpušnih plinov

Tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2019, in rezervni deli za ta vozila

Šestvalentni krom

13(a)

Protikorozijski premazi

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2007

13(b)

Protikorozijski premazi za sestave vijakov z maticami za šasije

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 1. julijem 2008

14.

Šestvalentni krom kot protikorozijsko sredstvo hladilnega sistema iz ogljikovega jekla v absorpcijskih hladilnikih v koncentraciji do 0,75 mas. % v hladilni tekočini:

(a)	zasnovani za delovanje (izključno ali delno) z električnim grelnikom s povprečnim odjemom električne energije < 75 W pri konstantnih obratovalnih pogojih;

(b)	zasnovani za delovanje (izključno ali delno) z električnim grelnikom s povprečnim odjemom električne energije ≥ 75 W pri konstantnih obratovalnih pogojih;

(c)	zasnovani za delovanje izključno z neelektričnim grelnikom.

Za (a): tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2020, in rezervni deli za ta vozila

Za (b): tipi vozil, odobreni pred 1. januarjem 2026, in rezervni deli za ta vozila

Živo srebro

15(a)

Sijalke za glavne žaromete

Tipi vozil, odobreni pred 1. julijem 2012, in rezervni deli za ta vozila

15(b)

Fluorescentne cevi v prikazovalnikih instrumentnih plošč

Tipi vozil, odobreni pred 1. julijem 2012, in rezervni deli za ta vozila

Kadmij

16.	Akumulatorji za vozila na električni pogon

Kot rezervni deli za vozila, dana v promet pred 31. decembrom 2008

Opombe k preglednici:

(1) Ta izjema se ponovno pregleda leta 2024.

(2) Velja za aluminijeve zlitine, pri katerih se svinec ne dodaja namenoma, ampak je prisoten zaradi uporabe recikliranega aluminija.

(3) Ta izjema se ponovno pregleda leta 2025.

(4) Sistemi z napetostjo > 75V pri enosmernem toku, kot je določeno v členu 1 Direktive 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).

(5) Razstavljanje, če se v povezavi z vnosom 10(a) prekorači povprečna mejna vrednost 60 gramov na vozilo. Elektronske naprave, ki jih ni namestil proizvajalec na proizvodni liniji, se za namene te opombe ne upoštevajo.

(6) Razstavljanje, če se v povezavi z vnosi 8(a) do 8(k) prekorači povprečna mejna vrednost 60 gramov na vozilo. Elektronske naprave, ki jih ni namestil proizvajalec na proizvodni liniji, se za namene te opombe ne upoštevajo“.

(7) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/19

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2023/549

z dne 6. marca 2023

o dostopu do nekaterih podatkov iz TARGET in njihovi uporabi ter o razveljavitvi Sklepa ECB/2010/9 (ECB/2023/3)

Svet Evropske centralne banke je –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prve in četrte alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve in četrte alinee člena 3.1 in člena 22 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Transevropski sistem bruto poravnave v realnem času (TARGET2) trenutno ureja Smernica ECB/2012/27 (1). Z 20. marcem 2023 bo sistem TARGET2 nadomeščen s TARGET, tretjo generacijo plačilnih sistemov v eurih s poravnavo v centralnobančnem denarju. TARGET ureja Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/912 o novi generaciji transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET) (ECB/2022/8) (2), Smernica ECB/2012/27 pa se z učinkom od 20. marca 2023 razveljavlja. Komponente TARGET so pravne naslednice ustreznih komponent sistema TARGET2.

(2)	Tako kot sistem TARGET2 je tudi TARGET pravno strukturiran kot množica sistemov bruto poravnave v realnem času, vsak od njih pa je komponenta, ki jo upravlja centralna banka Eurosistema (CB Eurosistema). S Smernico (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) se pravila komponent TARGET čim bolj usklajujejo.

(3)

Komponente sistema TARGET2, katerih lastnice in upravljavke so CB Eurosistema, so bile za namene Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) skupaj določene kot sistemsko pomembni plačilni sistemi (3). Pričakuje se, da bodo ustrezne komponente TARGET kot plačilni sistemi, ki nadomeščajo prej navedene komponente sistema TARGET2, prav tako sodile na področje uporabe Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) in morale izpolnjevati pregledniške zahteve iz navedene uredbe.

(4)	Člen 28(1) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) določa za vsako centralno banko (CB) nekatere obveznosti glede zaupnosti, in sicer, da mora kot zaupne obravnavati plačilne informacije, ki pripadajo udeležencem, ki imajo pri tej CB TARGET račune.

(5)	Člen 28(3) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) vsaki CB omogoča, da za nekatere namene razkrije plačilne informacije v zvezi z udeležencem, pridobljene v okviru delovanja zadevne komponente TARGET.

(6)

Kadar CB za zagotavljanje učinkovitega delovanja TARGET ne zadostuje uporaba združenih podatkov o plačilih v TARGET, bi morale CB imeti dostop do podatkov, pridobljenih iz TARGET, o posameznih transakcijah udeležencev v vseh komponentah TARGET, vključno z imetniki naslovljive BIC. Dostop vseh CB do teh podatkov o posameznih transakcijah je potreben tudi pri izvajanju javnih nalog Eurosistema kot preglednika TARGET, kadar uporaba združenih podatkov o plačilih v TARGET ne zadostuje. Poleg tega je dostop vseh CB do teh podatkov o posameznih transakcijah potreben tudi za izvajanje analiz, s katerimi se podpirajo funkcije makrobonitetnega nadzora, finančne stabilnosti, finančne integracije, tržnih operacij, reševanja in denarne politike ter enotni mehanizem nadzora, v skladu z načelom ločenosti.

(7)

Dostop CB do podatkov o posameznih transakcijah vseh udeležencev bi bilo treba omejiti na obseg, ki je potreben, da se CB omogoči izvajanje kvantitativnih analiz transakcijskih tokov med udeleženci ali numeričnih simulacij postopka poravnave v TARGET, v skladu s členom 28(3) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) in določbami, s katerimi se navedeni člen izvaja, iz takega dostopa pa bi bilo treba izvzeti vse informacije o strankah udeležencev, razen če so te stranke imetniki naslovljive BIC.

(8)

Kadar CB kvantitativne analize in numerične simulacije izvajajo v vlogi upravljavcev TARGET, bi morale biti te analize in simulacije namenjene zlasti za zagotavljanje učinkovitosti ustroja TARGET, podporo pri izpolnjevanju pregledniških pričakovanj, analiziranje operativnih izpadov v TARGET, analiziranje vzorcev plačevanja in ravni likvidnosti, spremljanje učinkov njegovih mehanizmov oblikovanja cen ter izdelavo analiz stroškov in koristi dodatnih funkcij in storitev. Kadar CB te kvantitativne analize in numerične simulacije izvajajo v vlogi preglednic TARGET, bi morale biti namenjene zlasti za analiziranje in spremljanje tveganj v TARGET ter podporo pri izvajanju rednih in izrednih pregledniških ocen glede izpolnjevanja veljavnih standardov. Kadar jih CB izvajajo v podporo drugim ključnim funkcijam centralne banke, bi morale biti namenjene zlasti za analiziranje gibanj na denarnem trgu, ocenjevanje finančne integracije v euroobmočju, spremljanje stanj centralnih bank in porazdelitev likvidnosti.

(9)

Najpomembneje je, da se varuje zaupnost podatkov o posameznih transakcijah. Zato bi bilo treba dostop do podatkov o posameznih transakcijah in njihovo uporabo omejiti na majhno skupino imenovanih zaposlenih iz CB. Odbor za tržno infrastrukturo (MIB) bi moral kot dodatek k pravilom poklicnega ravnanja in zaupnosti, ki veljajo za zaposlene v CB, oblikovati posebna pravila za dostop do podatkov o posameznih transakcijah in njihovo uporabo. CB bi morale zagotoviti, da njihovi imenovani zaposleni ta pravila spoštujejo, Odbor za tržno infrastrukturo pa bi moral to spoštovanje spremljati.

(10)	Odbor za tržno infrastrukturo bi moral imeti možnost, da objavi informacije, ki izhajajo iz uporabe podatkov o posameznih transakcijah, če te informacije ne omogočajo neposredne ali posredne identifikacije udeležencev ali njihovih strank.

(11)	Analitično okolje TARGET Eurosistemu omogoča izvajanje kvantitativnih analiz in numeričnih simulacij z uporabo podatkov o posameznih transakcijah.

(12)

Poleg člena 28(3) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8), ki se nanaša na podatke o posameznih transakcijah, člen 28(5) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) določa, da lahko CB uporabijo, razkrijejo ali objavijo plačilne informacije v zvezi z udeležencem ali njegovimi strankami za statistične, zgodovinske, znanstvene ali druge namene pri izvajanju svojih javnih funkcij ali funkcij drugih javnih subjektov, ki se jim informacije razkrijejo, pod pogojem, da to ne omogoča neposredne ali posredne identifikacije udeleženca ali njegovih strank. Brez poseganja v pravico CB, da uporabijo, razkrijejo ali objavijo take informacije v skladu z navedenim členom, bi moral ravnanje CB usklajevati Odbor za tržno infrastrukturo.

(13)	Uporabo določb tega sklepa bi bilo treba razširiti na priključene nacionalne centralne banke (NCB), in sicer s sporazumom med priključenimi NCB in CB Eurosistema –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sklep ureja dostop do nekaterih podatkov iz TARGET in njihovo uporabo, kakor je določeno v členu 3 in za namene iz člena 3.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Smernice (EU) 2022/912 (ECB/2022/8).

Člen 3

Dostop do nekaterih podatkov iz TARGET in njihova uporaba

1. V skladu s členom 28(3) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) lahko CB za kvantitativne analize in numerične simulacije, kolikor je to potrebno, dostopajo do podatkov o posameznih transakcijah, pridobljenih iz TARGET od vseh udeležencev vseh komponent TARGET, in jih uporabljajo za naslednje namene:

(a)	zagotavljanje učinkovitega delovanja TARGET in pregleda TARGET;

(b)	izvajanje analiz, potrebnih za funkcije makrobonitetnega nadzora, finančne stabilnosti, finančne integracije, tržnih operacij, reševanja in denarne politike;

(c)	izvajanje analiz, potrebnih za enotni mehanizem nadzora, v skladu z načelom ločenosti.

2. Dostop do podatkov iz odstavka 1 in njihova uporaba se omejita:

(a)	za zagotavljanje učinkovitega delovanja in pregleda TARGET na pet zaposlenih, ki se ukvarjajo z delovanjem TARGET, in pet zaposlenih, ki se ukvarjajo s pregledom TARGET, pri čemer ima vsaka skupina ločen dostop do podatkov;

(b)	za analize iz odstavka 1, točki (b) in (c), na skupino do 15 zaposlenih, ki opravljajo raziskave, katere delo usklajujejo vodje oddelkov za raziskave v Evropskem sistemu centralnih bank.

3. Zaposlene iz odstavka 2 imenujejo CB. Kadar se za namene odstavka 2 imenuje zaposleni s področja delovanja ali raziskav, to imenovanje odobri Odbor za tržno infrastrukturo (MIB). Imenovanje zaposlenih s področja pregleda za namene odstavka 2(a) odobri Odbor za tržno infrastrukturo in plačila (MIPC). Postopki iz tega člena se po potrebi uporabljajo tudi za njihovo zamenjavo.

4. Odbor za tržno infrastrukturo določi posebna pravila, s katerimi se jamči zaupnost podatkov o posameznih transakcijah. CB zagotovijo, da njihovi zaposleni, imenovani v skladu z odstavkoma 2 in 3, ta pravila spoštujejo. V primeru nespoštovanja teh posebnih pravil, ki jih je določil Odbor za tržno infrastrukturo, CB zagotovijo, da zaposleni, imenovani v skladu z odstavkom 3, ne morejo več dostopati do podatkov iz odstavka 1 in jih ne uporabljajo. Odbor za tržno infrastrukturo spremlja spoštovanje določb tega odstavka.

5. Svet ECB lahko odobri dostop tudi drugim uporabnikom in za tak dostop Svet ECB določi natančna pravila. V tem primeru Odbor za tržno infrastrukturo spremlja njihovo uporabo podatkov in zlasti njihovo spoštovanje pravil o zaupnosti, kakor jih je določil Odbor za tržno infrastrukturo in kakor so določena v členu 28 dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8).

Člen 4

Analitično okolje TARGET

1. Za izvajanje kvantitativnih analiz in numeričnih simulacij iz člena 3(1) se vzpostavi analitično okolje TARGET. Sestavljata ga analitično okolje in orodje za simulacijo.

2. Analitično okolje razvije in vzdržuje ECB. Orodje za simulacijo razvije in vzdržuje Suomen Pankki. Analitično okolje in orodje za simulacijo obsegata potrebno tehnično infrastrukturo, orodja za pridobivanje podatkov, orodje za simulacijo in analitično programsko opremo.

3. ECB in Suomen Pankki s CB Eurosistema skleneta sporazum, ki ureja storitve in tehnične specifikacije analitičnega okolja TARGET. Ta sporazum vključuje priključene NCB.

Člen 5

Objava in razkritje

1. Odbor za tržno infrastrukturo lahko objavi informacije, ki izhajajo iz uporabe podatkov o posameznih transakcijah, če ni mogoče neposredno ali posredno identificirati udeležencev ali njihovih strank.

2. Odbor za tržno infrastrukturo usklajuje razkrivanje in objavljanje plačilnih informacij s strani CB v skladu s členom 28(5) dela I Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8).

Člen 6

Razveljavitev

Sklep ECB/2010/9 se razveljavi z učinkom od 20. marca 2023.

Člen 7

Začetek veljavnosti

1. Ta sklep začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta sklep se uporablja od 20. marca 2023.

V Frankfurtu na Majni, 6. marca 2023

Predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) Smernica Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2012/27) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).

(2) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/912 z dne 24. februarja 2022 o novi generaciji transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET) in razveljavitvi Smernice 2013/47/EU (ECB/2012/27) (ECB/2022/8) (UL L 163, 17.6.2022, str. 84).

(3) Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23.7.2014, str. 16).

10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/23

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/550

z dne 8. marca 2023

o nacionalnih programih podpore pri načrtovanju trajnostne mobilnosti v mestih

(notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 1524)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V evropskem zelenem dogovoru (1) je določen cilj, ki je doseči podnebno nevtralno gospodarstvo EU do leta 2050. Za uresničitev tega cilja bo potrebno 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu. V okviru Strategije za trajnostno in pametno mobilnost (2) so bili predlagani ukrepi za pomoč pri doseganju tega cilja, vključno z ukrepi za spodbujanje trajnostne, pametne, varne in zdrave mobilnosti v mestih.

(2)

V sporočilu o novem okviru EU za mobilnost v mestih (3) so prednostno obravnavane bolj trajnostne rešitve za promet – kolektivni in javni prevoz, skupna mobilnost, hoja in kolesarjenje –, da bi se povečala njihova uporaba za boljšo in energijsko učinkovitejšo mobilnost od vrat do vrat ter sočasno prispevalo k zdravju in dobremu počutju državljanov.

(3)

Trajnostna mobilnost v mestih prispeva k vrsti evropskih politik, ki so namenjene spodbujanju nizkoemisijske in brezemisijske (4) mobilnosti ter izboljšanju kakovosti zraka in varnosti v cestnem prometu ter hkrati prinašajo posredne koristi za zdravje in dobro počutje državljanov. Učinkovito načrtovanje mobilnosti v mestih lahko pripomore k napredku pri povezanih evropskih in nacionalnih politikah neposredno na lokalni ravni. Kot je poudarjeno v sporočilu o dolgoročni viziji za podeželska območja EU (5) in spremljajočem akcijskem načrtu EU za podeželje, je boljše povezovanje mobilnosti v mestih, primestjih in na podeželju bistveno za spodbujanje trajnostnih rešitev za mobilnost.

(4)

S svežnjem o mobilnosti v mestih iz leta 2013 (6) so bili uvedeni načrti za trajnostno mobilnost v mestih kot okvir, namenjen mestom za načrtovanje in izvajanje ukrepov v odziv na izzive politike mobilnosti v mestih na celotnem funkcionalnem mestnem območju. Komisija od takrat spodbuja obširno uporabo načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki predstavljajo temelj evropske politike mobilnosti v mestih. Ta koncept in z njim povezane evropske smernice za načrte za trajnostno mobilnost v mestih obsežno uporabljajo lokalni organi, načrtovalci in deležniki. Izkazalo se je, da je učinkovito, zanesljivo in prožno orodje, na katero se lahko mesta zanesejo pri načrtovanju ukrepov za mobilnost v mestih.

(5)

Evropsko računsko sodišče je v Posebnem poročilu št. 06/2020: Trajnostna mobilnost v mestih v EU (7) poudarilo, da so države članice in njihova mesta odgovorni za upravljanje politik mobilnosti v mestih v skladu z načelom subsidiarnosti. Sodišče je ugotovilo, da lokalni ukrepi za mobilnost v mestih niso bili vedno skladni s cilji trajnostne mobilnosti v mestih. Nacionalni programi podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih bi prispevali k izboljšanju povezav med konceptom načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in lokalnimi načrti za trajnostno mobilnost v mestih.

(6)

V revidirani uredbi o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) (8) je predlagano, da se za urbana vozlišča v omrežju TEN-T sprejme načrt za trajnostno mobilnost v mestih v skladu z zahtevami iz Priloge V k tej uredbi ter zberejo ustrezni podatki o mobilnosti v mestih, ki se predložijo Komisiji. Kar zadeva zahteve glede zbiranja in sporočanja podatkov, bosta v nadaljnjem izvedbenem aktu določena seznam kazalnikov trajnostne mobilnosti v mestih in metodologija za njihov izračun. Po sprejetju bodo to edine zavezujoče zahteve, povezane z načrti za trajnostno mobilnost v mestih, na ravni EU. V okviru nacionalnih programov podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih bo urbanim vozliščem v omrežju TEN-T na voljo strokovno znanje za pomoč pri izpolnjevanju teh zahtev.

(7)

Mesta se soočajo z izzivi pri uporabi kazalnikov za spremljanje napredka pri svojih ukrepih za trajnostno mobilnost v mestih. Za zbiranje podatkov so potrebni upravni in finančni viri, mesta pa imajo pogosto težave pri dostopu do razpoložljivih podatkov, ki jih hranijo nacionalni in regionalni organi ter drugi organi. Države članice bi morale olajšati izmenjavo in uporabo zbranih podatkov s centralnimi točkami dostopa in decentraliziranimi podatkovnimi prostori. To bo mestom pomagalo izboljšati sisteme spremljanja v prihodnjih letih.

(8)

Vsem mestom je na voljo tudi zbirka nezavezujočih smernic za načrte za trajnostno mobilnost v mestih (9) in referenčnih gradiv, pripravljenih v okviru projektov, ki jih sofinancira EU, ter namenjenih podpori mestom pri pripravi in izvajanju njihovih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih. Mesta so pozvana, naj ta nabor informacij uporabijo v skladu s svojimi potrebami. Skupina strokovnjakov Komisije za mobilnost v mestih (10) bi morala pomagati pri dopolnjevanju in racionalizaciji zbirke nezavezujočih smernic za načrte za trajnostno mobilnost v mestih.

(9)	Države članice bi morale podpreti mesta pri pripravi načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, da bi jim pomagale izboljšati kakovost njihovih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in usklajenost teh načrtov z okvirom EU.

(10)	Mesta ostajajo končno odgovorna za razvoj, sprejetje in izvajanje svojih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih ter za izvajanje ukrepov v okviru teh načrtov –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1. NAMEN IN PODROČJE UPORABE

1.1 Uvod

S svežnjem o mobilnosti v mestih iz leta 2013 je bil uveden koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih (11), na katerem temelji okvir, ki je namenjen mestom in regijam za reševanje izzivov politike mobilnosti v mestih. Koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih je treba posodobiti, da bo odražal nove strategije EU in vključeval nove prednostne naloge politike. To je predstavljeno v Prilogi k temu priporočilu v obliki koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih.

Smernice za načrte za trajnostno mobilnost v mestih temeljijo na konceptu načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in vsebujejo napotke za mesta o postopku za pripravo in izvajanje teh načrtov.

Komisija v zadnjem desetletju spodbuja uporabo tega koncepta, številna mesta po vsej EU pa ga obširno prostovoljno uporabljajo pri načrtovanju prehoda na privlačno, vključujočo in trajnostno mobilnost v mestih.

Mesta, ki uporabljajo koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, menijo, da je učinkovito, celovito in prožno orodje, ki presega upravne meje mest in zajema celotno „funkcionalno mestno območje“ ob upoštevanju povezav z zaledjem, tokov vozačev ter povezav med mesti in podeželjem.

V delovnem dokumentu služb Komisije o novem okviru EU za mobilnost v mestih (12) je poudarjeno, da so načrti za trajnostno mobilnost v mestih usklajen okvir za dolgoročno načrtovanje, ki vključuje vse zadevne strani. Odpornost koncepta se je pokazala zlasti med pandemijo COVID-19, saj so bila številna mesta z načrtom za trajnostno mobilnost v mestih sposobna hitro in učinkovito prilagoditi svoje politike mobilnosti. Pozneje so lahko lažje spreminjala svoje sisteme mobilnosti kot mesta brez primerljivih načrtov. V številnih primerih so bili nujni postopki in postopki za odpornost že opisani v obstoječih načrtih za trajnostno mobilnost v mestih.

Kljub temu je bila v oceni svežnja o mobilnosti v mestih iz leta 2013 kot velika pomanjkljivost ugotovljeno dejstvo, da se uporaba načrtov za trajnostno mobilnost v mestih med državami članicami razlikuje. Številna mesta še vedno nimajo načrta za trajnostno mobilnost v mestih, kakovost obstoječih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih pa se močno razlikuje. Obstaja tudi očitno neravnovesje med državami članicami glede splošne pokritosti mest z načrti za trajnostno mobilnost v mestih.

To priporočilo je zato naslovljeno na države članice.

1.2 Potreba po ukrepanju na ravni držav članic

Ocena svežnja o mobilnosti v mestih iz leta 2013 je temeljila na obsežnih izkušnjah, ki so bile pridobljene pri uporabi koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih po letu 2013, ter je pokazala, da se zlasti v malih in srednje velikih mestih še vedno pojavljajo težave glede zmogljivosti in strokovnega znanja ter pomanjkanja sodelovanja in podpore na nacionalni ravni.

To kaže na splošno potrebo po zagotavljanju skladnosti s konceptom načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in usklajevanju različnih dejavnosti, ki jih izvajajo mesta in mestna območja za pripravo, izvajanje in spremljanje svojih načrtov za mobilnost.

Kot je poudarjeno v novem okviru EU za mobilnost v mestih, je treba okrepiti upravljanje in odgovornost na nacionalni ravni, da se vzpostavi okvir podpore za boljšo uskladitev načrtov za trajnostno mobilnost v mestih s konceptom načrtov za trajnostno mobilnost v mestih ob upoštevanju lokalnih okoliščin, praks načrtovanja in institucionalnih ureditev v skladu z načelom subsidiarnosti.

1.3 Povezava z omrežjem TEN-T

Predlog revidirane uredbe o omrežju TEN-T (13) vključuje krepitev vloge mest kot ključnih vozlišč za trajnosten, varen, učinkovit in multimodalen prevoz po vsej Evropi in zunaj nje. Komisija je predlagala, naj države članice do 31. decembra 2025 zagotovijo sprejetje načrta za trajnostno mobilnost v mestih za urbana vozlišča v omrežju TEN-T in zberejo ustrezne podatke o mobilnosti v mestih, da bi se omogočilo učinkovito delovanje omrežja TEN-T.

Pri urbanih vozliščih bi bilo treba upoštevati vpliv različnih ukrepov za mobilnost v mestih na prometne tokove potnikov in tovora v omrežju TEN-T. Ukrepi bi morali biti namenjeni zagotavljanju nemotenega tranzita, obvoza ali medsebojne povezave skozi urbana vozlišča in okrog njih, tudi za brezemisijska vozila. Ukrepi bi morali prispevati k zmanjševanju zastojev, povečanju modalnega deleža javnega prevoza in aktivnih načinov potovanja, izboljšanju varnosti v cestnem prometu in odpravljanju ozkih grl, ki vplivajo na prometne tokove v omrežju TEN-T.

Zato je namen tega priporočila tudi zagotoviti dodatno podporo državam članicam in mestom pri tem, kako se pripraviti na izpolnjevanje predlaganih zahtev glede urbanih vozlišč.

To priporočilo ne posega v prihodnje sprejetje revidirane uredbe o omrežju TEN-T na podlagi navedenega predloga in morebitne obveznosti v zvezi z načrtom za trajnostno mobilnost v mestih, ki jih vsebuje ta predlog.

1.4 Usklajevanje na lokalni ravni za ustvarjanje sinergij med sektorskimi pristopi in pristopi prostorskega načrtovanja

Za razvoj načrtov za trajnostno mobilnost v mestih je potreben celosten pristop, ki obravnava dve področji: vključitev mobilnosti v mestih v načrtovanje omrežja prometnega sistema („omrežni pristop“) in vključitev v medsektorsko strategijo za trajnostni razvoj mest („lokalni pristop“).

Promet je bistven del učinkovitega in uspešnega pristopa k celostnemu prostorskemu načrtovanju na mestni in lokalni ravni. Načrte za trajnostno mobilnost v mestih bi bilo zato treba pripraviti in izvajati ob doslednem upoštevanju lokalnih in regionalnih načrtov za mobilnost, prostorskih načrtov in ustreznih sektorskih načrtov. Poleg boljšega usklajevanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih s cilji sektorske politike se s tem zmanjša tudi upravno breme za lokalne organe.

Države članice bi morale zagotoviti združljivost ciljev sektorske politike z načrtovanjem mobilnosti v mestih in skladnost med njimi, in sicer s:

—

podpiranjem mest pri vključevanju evropskih in nacionalnih ciljev v lokalne mestne politike, strategije in dokumente za načrtovanje, kot so načrti za trajnostno mobilnost v mestih, načrti za trajnostno mestno logistiko, akcijski načrti za trajnostno energijo in podnebje, pogodbe v zvezi s podnebjem in sporazumi o zelenih mestih,

—

obravnavanjem potreb in posebnosti mest in mestnih območij v okviru krovnih nacionalnih ali regionalnih strategij in v dokumentih za načrtovanje, kot so nacionalni in regionalni prometni načrti, nacionalni okviri politike za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, nacionalni energetski in podnebni načrti, strategije javnega zdravja in strategije trajnostnega razvoja mest,

—	obravnavanjem potreb in posebnosti mest in mestnih območij v okviru nacionalnih ukrepov v zvezi z evropskimi in mednarodnimi zavezami, kot so evropski semester in delovni načrti za koridor jedrnega omrežja TEN-T.

2. Nacionalni program podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih

2.1 Cilji

Komisija poziva vse države članice, naj vzpostavijo nacionalni program podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih, ki bo namenjen podpiranju mest, krepitvi upravljanja in povečanju nacionalnega usklajevanja, načrtovanju in zagotavljanju izvajanja politik trajnostne mobilnosti v mestih ter izboljšanju usklajevanja med regijami in mesti ter med mestnimi in podeželskimi območji.

2.2 Obseg programa

Nacionalni programi podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih bi morali vključevati ukrepe za:

—

razvoj nacionalnih smernic za načrtovanje mobilnosti v mestih na podlagi posodobljenega koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, predstavljenega v Prilogi k temu priporočilu Komisije, in ob upoštevanju smernic za načrte za trajnostno mobilnost v mestih (14), v katerih so celostno obravnavani mobilnost potnikov, tovorni promet in logistika,

—	zagotavljanje tehnične pomoči in strokovne podpore,

—	razvoj nacionalnega pristopa za vsa mesta v zvezi s pripravo in izvajanjem načrtov za trajnostno mobilnost v mestih ob sodelovanju s primestnimi in podeželskimi območji v okolici mesta ter vključitvi celotnega funkcionalnega mestnega območja (mesto in njegovo območje dnevnih migracij),

—	spodbujanje nacionalne mreže regij in mest k vzajemnemu učenju in izmenjavi dobrih praks, vključno z najbolj oddaljenimi regijami EU in drugimi oddaljenimi območji ter otoškimi, obrobnimi in redko poseljenimi območji,

—	izvajanje programa usposabljanja za mesta, vključno s programom za krepitev zmogljivosti,

—	zagotavljanje finančne podpore mestom za zaposlovanje in ohranjanje upravne zmogljivosti ter začasno zaposlovanje strokovnjakov za podporo,

—	organizacijo in usklajevanje kampanj obveščanja in dejavnosti, povezanih z načrti za trajnostno mobilnost v mestih,

—	ozaveščanje o informacijah in smernicah, objavljenih na portalu evropske opazovalne skupine za mobilnost v mestih (15),

—

pregled načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in svetovanje glede izboljšanja kakovosti teh načrtov v skladu s konceptom načrtov za trajnostno mobilnost v mestih; to bo olajšalo oblikovanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, kadar so ti potrebni kot pogoj za javno ali zasebno financiranje,

—	pregled nacionalnega zakonodajnega okvira za odkrivanje ovir pri razvoju učinkovitih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih,

—	pomoč ustreznim organom pri izboljšanju usklajevanja v zvezi z zagotavljanjem prometne infrastrukture in storitev na funkcionalnem mestnem območju,

—

pomoč lokalnim organom pri povezovanju prostorskega načrtovanja z načrti za trajnostno mobilnost v mestih in izboljšanju usklajenosti med temi načrti in prostorskim načrtovanjem ter pomoč tem organom pri izboljšanju usklajenosti in sinergij z akcijskimi načrti za trajnostno energijo in podnebje, načrti za trajnostno mestno logistiko ter drugimi ustreznimi načrti,

—	krepitev spremljanja izvajanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih tako, da se vzpostavijo mehanizmi za merjenje napredka pri doseganju ciljev teh načrtov,

—	izračun kazalnikov trajnostne mobilnosti v mestih v skladu z metodologijo Komisije (16), usklajevanje in podporo pri zbiranju podatkov ter olajšanje izmenjave in uporabe nacionalnih, regionalnih ali zasebnih podatkov, potrebnih za izračun kazalnikov mobilnosti v mestih, ter dostopa do njih,

—	spremljanje napredka pri doseganju ciljev sektorske politike, vključno z razogljičenjem in varnostjo v cestnem prometu; podporo mestom pri razvoju mehanizmov za zbiranje razčlenjenih podatkov, tudi po spolu,

—	redno posodabljanje oddelkov o mestih in nacionalnih načrtih na portalu evropske opazovalne skupine za mobilnost v mestih,

—	podporo pri izvajanju delov misije za podnebno nevtralna in pametna mesta, ki se nanašajo na mobilnost v mestih.

Obseg programa podpore bi bilo treba določiti v sodelovanju z mesti in regijami ter ga redno pregledovati glede na potrebe teh mest in regij ter povratne informacije, ki jih pošljejo.

2.3 Financiranje in zagotavljanje kakovosti

Načrti za trajnostno mobilnost v mestih so učinkovit okvir za načrtovanje in izvajanje javnih ali zasebnih naložb v mobilnost v mestih.

Države članice bi morale sprejeti ukrepe za obveščanje in podporo glede možnosti financiranja, da se izboljša kakovost načrtov za trajnostno mobilnost v mestih ter da se bolje uskladijo s konceptom načrtov za trajnostno mobilnost v mestih.

Postopke v zvezi z načrti za trajnostno mobilnost v mestih je mogoče podpreti s številnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi instrumenti podpore in financiranja, kot so:

—	Instrument za povezovanje Evrope,

—	Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, vključno s programoma INTERREG in URBACT,

—	Obzorje Evropa, vključno z misijami in ukrepi programa CIVITAS,

—	program InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter načrt REPowerEU,

—	program za digitalno Evropo,

—	Sklad za pravični prehod,

—	sklad za inovacije,

—	Instrument za tehnično podporo, ki državam članicam EU zagotavlja prilagojeno tehnično strokovno znanje,

—	nacionalne sheme,

—	zasebno financiranje (npr. zelene obveznice).

Poleg tega skupnost znanja in inovacij na področju mobilnosti v mestih v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo nudi podporo državam članicam, regijam in mestom pri izvajanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih.

2.4 Upravljanje programov za načrte za trajnostno mobilnost v mestih na nacionalni ravni

Države članice bi morale določiti nacionalni urad za upravljanje programov za načrte za trajnostno mobilnost v mestih kot informacijsko točko za zadeve, ki so povezane s temi načrti ter se nanašajo na mesta in mestna območja. Te urade bi bilo treba vzpostaviti v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi.

Zaposleni v uradih bi morali imeti ustrezno tehnično strokovno znanje, uradom pa bi morali biti na voljo pravni, finančni in človeški viri za razvoj in izvajanje nacionalnega programa podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih.

Ti uradi bi morali biti nevtralni in delovati pregledno ter v svoje delo vključevati regije, mesta in podeželska območja. Svetovati bi jim morala skupina strokovnjakov, ki bi jo sestavljali predstavniki ustreznih ministrstev, regij, mest, podeželskih območij, akademskih krogov in drugih ustreznih deležnikov na področju mobilnosti v mestih.

Ta skupina strokovnjakov bi lahko imela ključno vlogo pri oblikovanju in ocenjevanju nacionalnega programa podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih ter pri potrjevanju nacionalnih smernic za načrte za trajnostno mobilnost v mestih in bi delovala kot neodvisen forum strokovnjakov, ki bi pripomogel k zagotavljanju ustreznega izvajanja evropskih in nacionalnih smernic za načrte za trajnostno mobilnost v mestih. Države članice bi se morale opreti na obstoječe podporne sheme za mesta. Uradi za upravljanje programov bi morali združiti obstoječe sheme, ki se izvajajo na podnacionalni in regionalni ravni, da se zagotovi usklajen pristop, pri čemer bi bile zajete tudi posebne omejitve v zvezi z oddaljenimi in obrobnimi območji ter najbolj oddaljenimi regijami.

Uradi bi lahko delovali v okviru ministrstva, agencije ali specializiranega organa, odvisno od upravne ureditve države članice. Regionalni uradi bi lahko dopolnjevali nacionalne urade, zlasti v večjih državah članicah ali državah članicah z zvezno ureditvijo.

V skladu z načelom subsidiarnosti bi morala mesta ostati končno odgovorna za razvoj, sprejetje in izvajanje svojih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih.

2.5 Sodelovanje nacionalnih uradov za upravljanje programov z Evropsko komisijo

Nacionalni uradi za upravljanje programov bi morali delovati kot glavna kontaktna točka držav članic s Komisijo za izmenjavo informacij in usklajevanje v zvezi s podpornimi storitvami za načrte za trajnostno mobilnost v mestih.

Podpiranje izvajanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih je ena od glavnih nalog skupine strokovnjakov za mobilnost v mestih, ustanovljene po sprejetju novega okvira EU za mobilnost v mestih, v katero so vključeni predstavniki držav članic, regij, mest in drugih deležnikov, ki v njej razpravljajo o politiki EU na področju mobilnosti v mestih, kar vključuje načrte za trajnostno mobilnost v mestih. Nacionalni uradi za upravljanje programov bi se morali zato zelo dobro usklajevati s predstavniki svojih držav članic v skupini strokovnjakov in dejavno prispevati k skupini.

2.6 Obveščanje Evropske komisije o ukrepih

Države članice so pozvane, naj Komisijo obvestijo o ukrepih, ki jih vsako leto sprejmejo na podlagi tega priporočila. Informacije bi bilo treba prvič poslati eno leto po sprejetju tega priporočila.

Posredovane informacije bi morale vključevati:

—	vsebino nacionalnega programa podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih,

—	kontaktne podatke nacionalnega urada za upravljanje programa za načrte za trajnostno mobilnost v mestih,

—	vsebino delovnega načrta nacionalnega urada za upravljanje programa podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih,

—	povzetek letnih poročil o izvajanju delovnega načrta (vključno z merljivim napredkom pri ključnih kazalnikih uspešnosti, ključnimi mejniki ter morebitnimi ugotovljenimi težavami in predvidenimi blažilnimi ukrepi) in pridobljene izkušnje.

3. Naslovniki

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 8. marca 2023

Za Komisijo

Adina VĂLEAN

članica Komisije

(1) COM(2019) 640 final.

(2) COM(2020) 789 final.

(3) COM(2021) 811 final.

(4) Direktiva (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 188, 12.7.2019, str. 116).

(5) COM(2021) 345 final.

(6) COM(2013) 913 final.

(7) Posebno poročilo št. 06/2020: Trajnostna mobilnost v mestih v EU: bistvenega izboljšanja ni mogoče doseči brez zavezanosti držav članic.

(8) COM(2021) 812 final.

(9) Smernice za načrte za trajnostno mobilnost v mestih vključujejo smernice za oblikovanje in izvajanje načrta za trajnostno mobilnost v mestih ter dodatno referenčno gradivo, ki so na voljo na portalu opazovalne skupine za mobilnost v mestih ELTIS: https://www.eltis.org/mobility-plans/topic-guides.

(10) Sklep Komisije C(2022) 5320 z dne 28. julija 2022 o ustanovitvi skupine strokovnjakov Komisije za mobilnost v mestih; skupina strokovnjakov za mobilnost v mestih.

(11) Glej Prilogo k sporočilu Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (COM(2013) 913 final).

(12) COM(2021) 811 final.

(13) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (COM(2021) 812 final).

(14) Smernice za oblikovanje in izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki so na voljo na portalu opazovalne skupine za mobilnost v mestih ELTIS: https://www.eltis.org/mobility-plans/sump-guidelines.

(15) https://www.eltis.org/mobility-plans/topic-guides

(16) https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/clean-transport-urban-transport/sumi_en

PRILOGA

Posodobljen koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih

1. Uvod

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih je strateški načrt, namenjen zadovoljitvi potreb ljudi in podjetij v mestih in njihovi okolici po mobilnosti za boljšo kakovost življenja. Je enotni okvir za reševanje vseh skupnih izzivov mobilnosti v mestih na celotnem funkcionalnem mestnem območju. Načrt za trajnostno mobilnost v mestih zagotavlja celovit, prožen in odporen pristop, ki temelji na viziji, in se uporablja kot dolgoročni načrt za mobilnost ter vključuje svežnje ukrepov za obravnavanje kratkoročnih splošnih in posamičnih ciljev, doseganje katerih je mogoče pospešiti v odziv na spreminjajoče se potrebe.

Komisija od leta 2013 spodbuja obširno uporabo načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki so temelj njene politike mobilnosti v mestih. To odraža potencial načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, da pripomorejo k reševanju skupnih izzivov mest in regij pri prehodu na trajnostno mobilnost v mestih in zagotavljanju boljše kakovosti življenja. Lokalni organi so bili v okviru svežnja o mobilnosti v mestih iz leta 2013 (1) pozvani, naj načrtom za trajnostno mobilnost v mestih namenijo osrednjo pozornost v okviru svojih pristopov k reševanju vprašanj mobilnosti v mestih. V povezavi s tem so bile objavljene smernice EU za podporo lokalnim organom v celotnem postopku v zvezi z načrti za trajnostno mobilnost v mestih.

V sodelovanju s skupnostjo za načrtovanje mobilnosti v mestih so bili v zadnjih nekaj letih oblikovani številni nasveti in smernice, pozneje pa je bil mestom in deležnikom na spletnem mestu opazovalne skupine EU za mobilnost v mestih dan na voljo sklop dopolnilnih smernic glede posebnih vidikov v zvezi z načrti za trajnostno mobilnost v mestih (2). Na voljo je tudi orodje za samoocenjevanje, ki mestom pomaga razumeti prednosti in pomanjkljivosti njihovih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih (3).

Prvotni koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih (4) je bil oblikovan v okviru svežnja o mobilnosti v mestih iz leta 2013 in je zajemal osem glavnih vodilnih načel. Ta načela so bila ohranjena v sedanjem konceptu načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, hkrati pa je bil koncept posodobljen, kjer je bilo to potrebno.

1.1 Ozadje

V skladu z novo Leipziško listino (5) morajo „[m]esta […] oblikovati celostne in trajnostne strategije razvoja mest ter zagotoviti njihovo izvajanje za celotno mesto, od njegovih funkcionalnih območij do sosesk v njem“.

Načrtovanje trajnostne mobilnosti v mestih je zato odločilno za učinkovito in trajnostno mobilnost v mestih, vključno z urbanimi vozlišči v omrežju TEN-T, pomembno pa je tudi za splošno delovanje omrežja ter zagotavljanje odziva in odpornosti v primeru velikih izzivov.

Predlaga se, da bi morala urbana vozlišča izpolnjevati bistvene zahteve, povezane z načrtom za trajnostno mobilnost v mestih, iz Priloge V k predlogu Komisije za revidirano uredbo o omrežju TEN-T (6). Ta koncept ne posega v nobene zavezujoče obveznosti za urbana vozlišča v zvezi s sprejetjem načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in vsebino teh načrtov, določene v prihodnji revidirani uredbi o omrežju TEN-T. Ta koncept temelji na teh predlaganih zahtevah, hkrati pa vsebuje več informacij in priporočene elemente, ki so potrebni za razvoj načrta za trajnostno mobilnost v mestih, ne glede na to, ali je mesto urbano vozlišče ali ne.

1.2 Razlogi za posodobitev koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih

Ob upoštevanju pomembnih dogodkov iz zadnjih nekaj let in praktičnih izkušenj, pridobljenih v zadnjem desetletju z izvajanjem koncepta, je ta koncept zdaj mogoče posodobiti, da bodo lahko načrti za trajnostno mobilnost v mestih učinkoviteje prispevali k uresničevanju vse ambicioznejših prometnih, podnebnih, zdravstvenih ter družbenih ciljev in zavez EU.

Sedanje politične smernice so določene zlasti v evropskem zelenem dogovoru (7), Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost (8) ter novem okviru EU za mobilnost v mestih (9). Komisija je v svežnju „Pripravljeni na 55“ (10) ter svežnju o zeleni in učinkoviti mobilnosti in načrtu REPowerEU (11) nedavno predstavila ustrezne zakonodajne predloge. Najpomembnejše je, da mora koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih bolje vključevati podnebne in energetske vidike, hkrati pa obravnavati varnost, vključenost in dostopnost ter vidike lokalnega prometa, ki so povezani s tovornim prometom in logistiko.

Natančneje, v novem okviru EU za mobilnost v mestih je navedeno, da bi bilo treba v okviru posodobljenega koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih jasno poudariti, da je prednostna naloga prednostna obravnava trajnostnih rešitev, vključno z aktivno in skupno mobilnostjo ter kolektivnim in javnim prevozom (tudi za povezave med mesti in podeželjem), pri čemer bi bilo treba v celoti vključiti vidike odpornosti in načrte za trajnostno mestno logistiko, ki temeljijo na brezemisijskih vozilih in rešitvah. Koncept bi bilo treba dodatno dopolniti, pri čemer bi bilo treba predvideti potrebo po posebnih kazalnikih in zahtevah glede načrtov za trajnostno mobilnost za urbana vozlišča v omrežju TEN-T (12).

Nazadnje se morajo orodja za načrtovanje na področjih mobilnosti, energije, trajnostnosti in rabe zemljišč bolj medsebojno dopolnjevati. Tako bodo v revidiranem konceptu tudi ustvarjene tesnejše povezave med načrti za trajnostno mobilnost v mestih in drugimi ustreznimi mestnimi načrti v zvezi z energijo in podnebjem, zlasti akcijskimi načrti za trajnostno energijo in podnebje.

2. Koncept načrtov za trajnostno mobilnost v mestih

Ta koncept je priporočeni pristop k načrtom za trajnostno mobilnost v mestih, namenjen mestnim območjem vseh velikosti. Načrt za trajnostno mobilnost v mestih bi bilo treba oblikovati in izvajati v skladu z naslednjimi vodilnimi načeli.

2.1 Jasni in merljivi cilji

Glavni cilj načrta za trajnostno mobilnost v mestih je povečati dostopnost funkcionalnega mestnega območja (13), ki mu je namenjen, ter zagotoviti visokokakovostno, varno in trajnostno mobilnost z nizkimi emisijami na tem območju, do njega in čezenj. Zlasti bi morala biti z njim podprta brezemisijska mobilnost in izvajanje sistema mestnega prometa, ki prispeva k boljši splošni uspešnosti prometnega omrežja, zlasti z razvojem infrastrukture za nemoten promet brezemisijskih vozil, multimodalnih vozlišč potniškega prometa za izboljšanje povezav na začetnem in zadnjem delu poti ter multimodalnih tovornih terminalov za mestna območja.

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih bi moral zato vključevati posebne cilje za podporo razvoju sistema mestnega prometa, ki:

—	je varen, dostopen, cenovno ugoden in vključujoč za vse uporabnike, vključno s prikrajšanimi skupinami ter invalidi in osebami z zmanjšano mobilnostjo, ter v katerega so vključeni vidik spola in demografske spremembe;

—

izpolnjuje vse potrebe uporabnikov po mobilnosti, vključno s kolesarjenjem in hojo, mestno logistiko, tokovi tovornega in potniškega prometa na dolge razdalje v omrežju TEN-T ter tokovi s primestnih in podeželskih območij v okolici mesta, s čimer je pokrito celotno funkcionalno mestno območje (mesto in njegovo območje dnevnih migracij);

—	izpolnjuje zahteve glede trajnostnosti, varstva podnebja in odpornosti, pri čemer so uravnotežene potrebe po zagotavljanju ekonomske vzdržnosti, socialne enakosti ter varovanja zdravja in okolja;

—

optimizira učinkovitost sistemov mobilnosti v mestih ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti ter zunanjih učinkov različnih vrst prevoza, povezanih zlasti z zastoji, onesnaževanjem zraka in obremenitvijo s hrupom, emisijami CO2, smrtnimi žrtvami in poškodbami v prometu ter njihovim vplivom na biotsko raznovrstnost;

—	prispeva k večji privlačnosti mestnega okolja, tudi tako, da pripomore k boljši skupni uporabi javnega prostora;

—	povečuje kakovost življenja in prinaša koristi za javno zdravje v skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN (14) ter zagotavlja varnost, zanesljivost in udobnost infrastrukture in storitev mestnega prometa za vse, tudi za ranljive skupine v družbi in ženske;

—

izboljšuje varnost in varovanje v prometu, zlasti za aktivne in ranljive udeležence v cestnem prometu (npr. pešce, kolesarje, starejše, otroke, invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo), ter izboljšuje storitve in javne prostore ob prizadevanju za uresničitev Vizije nič (15) na področju varnosti v mestnem cestnem prometu v skladu z izjavo iz Vallette (16);

—

zmanjšuje vse vire onesnaževanja zaradi prometa, kot so onesnaževanje zraka, obremenitev s hrupom, trdni delci in mikroplastika, ter emisije toplogrednih plinov iz prometa, in povečuje energijsko učinkovitost prometa, da bi bila dosežena brezemisijska mobilnost v mestih v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost (17), akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje (18) ter podnebnimi pravili, ob upoštevanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, načrtov za kakovost zraka ter lokalnih akcijskih načrtov za trajnostno energijo in podnebje;

—	prispeva k boljši povezljivosti in splošni uspešnosti vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ter evropskega prometnega sistema kot celote, tako za potnike kot tudi za prevoz blaga.

2.2 Dolgoročna vizija in jasen načrt za izvedbo

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih je dolgoročna strategija za prihodnji razvoj funkcionalnega mestnega območja in s tem povezane prometne infrastrukture in storitev multimodalne mobilnosti ali pa je povezan s tako obstoječo strategijo. Vključuje tudi načrt za kratkoročno izvedbo strategije. Vključiti bi ga bilo treba v celostni pristop k trajnostnemu razvoju mest ter ga povezati z ustrezno rabo zemljišč, prostorskim načrtovanjem in načrtovanjem sektorskih politik (npr. za podnebje in energijo).

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih bi zato moral vsebovati naslednje:

—	časovni razpored in proračunski načrt z ustrezno opredeljenimi viri za potrebno financiranje; načrt za izvedbo bi moral v najboljšem primeru zajemati 3–10 let;

—	jasno opredeljene odgovornosti in vire, vključno z viri, za katere je bilo ugotovljeno, da jih potrebuje posamezni akter.

2.3 Ocena sedanje in prihodnje uspešnosti

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih bi moral temeljiti na natančni oceni sedanje in prihodnje uspešnosti sistema mestnega prometa, podpreti pa bi ga bilo treba s celovitim sistemom spremljanja, ki bi zajemal naslednje:

—	analizo stanja ter izhodiščni in končni scenarij, pri čemer bi se najprej celovito pregledalo trenutno stanje in določilo izhodišče, na podlagi katerega bo mogoče meriti prihodnji napredek; vključevati bi moral tudi oceno učinka predlaganih ukrepov;

—

posebne splošne in posamične cilje: v okviru načrta za trajnostno mobilnost v mestih bi bilo treba opredeliti posebne in dosegljive cilje glede uspešnosti, ki so povezani z analizo stanja in so ambiciozni v smislu cilja načrta za trajnostno mobilnost v mestih in splošnih ciljev. Po potrebi bi bilo treba določiti tudi merljive specifične cilje, ki bi temeljili na realni oceni izhodišča in razpoložljivih virih ter odražali posebne splošne cilje;

—	kazalnike uspešnosti, ki bi po možnosti temeljili na kazalnikih trajnostne mobilnosti v mestih (19) in s katerimi bi se opisalo sedanje stanje sistema mestnega prometa ter spremljal napredek pri doseganju zastavljenih ciljev.

2.4 Celostni razvoj vseh vrst prevoza ob prednostni obravnavi najbolj trajnostnih vrst prevoza

V okviru načrta za trajnostno mobilnost v mestih bi bilo treba spodbujati multimodalni prevoz z združevanjem različnih vrst prevoza in ukrepov, namenjenih omogočanju nemotene in trajnostne mobilnosti. Načrt bi moral vključevati ukrepe za povečanje modalnega deleža bolj trajnostnih oblik prevoza, kot so javni prevoz, aktivna mobilnost, skupna mobilnost (20), brezemisijska mestna logistika ter po potrebi promet po celinskih plovnih poteh in pomorski promet.

Vključevati bi moral tudi ukrepe za spodbujanje brezemisijske mobilnosti, zlasti v zvezi z zagotavljanjem okolju prijaznejšega mestnega voznega parka, ter zmanjšanje zastojev in izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zlasti za ranljive udeležence v cestnem prometu.

V načrtu je predstavljen celovit sklop tehničnih in infrastrukturnih ukrepov, ukrepov, ki temeljijo na politiki, in mehkih ukrepov za izboljšanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti v zvezi z navedenimi in posebnimi cilji.

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih bi zato moral zajemati naslednje:

—	storitve javnega in kolektivnega prevoza ter skupno mobilnost s posebno strategijo za izboljšanje njihove kakovosti, pokritosti, varnosti, povezanosti in dostopnosti;

—	nemotorizirani promet z načrtom za povečanje privlačnosti in varnosti hoje, kolesarjenja in mikromobilnosti, da bi se vzpostavilo celovito in visokokakovostno omrežje;

—	multimodalnost, da bi se bolje povezali različni načini prevoza potnikov in blaga;

—	varnost v mestnem cestnem prometu, pri čemer je cilj uresničiti Vizijo nič v zvezi s smrtnimi žrtvami in hudimi poškodbami, zlasti med ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, vključno s pešci in kolesarji;

—

zmanjševanje zastojev in optimizacijo uporabe infrastrukture, povezane z ukrepi za upravljanje parkirišč, vključno z optimizacijo polnilne infrastrukture ter preučitvijo možnosti, da bi se več prometnih površin in mestnega prostora namenilo za nemotorizirane načine prevoza ali uporabo, ki ni povezana s prometom;

—

mestno logistiko, vključno z dostavo na dom in upravljanjem voznega parka gospodarskih vozil (npr. taksiji), z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti ob zmanjševanju zunanjih učinkov, kot so emisije toplogrednih plinov, onesnaževala, hrup in zastoji (načrt za trajnostno mobilnost v mestih in vsak poseben načrt za trajnostno mestno logistiko bi morala biti med seboj usklajena na celosten način);

—	načrte za upravljanje mobilnosti z ukrepi za prehod na bolj trajnostne vzorce mobilnosti za vozače, potrošnike in študente (vključno s tistimi, ki prihajajo iz okoliških primestnih in podeželskih območij) v sektorjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, maloprodaja in turizem/prireditve;

—

digitalizacijo, vključno z inteligentnimi prometnimi sistemi (ITS), kot so multimodalne digitalne storitve mobilnosti, ki omogočajo lažji dostop do informacij, rezervacij, plačila za potovanje in prevzema vozovnic za vse načine prevoza, ter zbiranje podatkov (na primer iz zbirk velepodatkov in od zasebnih prevoznikov, umetne inteligence, digitalnih dvojčkov, interneta stvari itd.), da bi se podprli priprava, izvajanje in spremljanje ukrepov, vključenih v načrt za trajnostno mobilnost v mestih.

2.5 Celostni pristop k mobilnosti potnikov ter mestnemu tovornemu prometu in logistiki

Mestno logistiko in povezave s tovornim prometom na dolge razdalje bi bilo treba v celoti upoštevati in vključiti v načrt za trajnostno mobilnost v mestih, da se zagotovi sistematičen pristop k vsem vidikom mobilnosti v mestu ter doseže cilj brezemisijske mestne logistike in dostave na zadnjem delu poti. Posebna vprašanja mestne logistike bi bilo mogoče obravnavati v namenskem in usklajenem načrtu za trajnostno mestno logistiko.

Za zadevna mestna območja bi bilo treba v okviru načrta za trajnostno mobilnost v mestih ustrezno upoštevati vpliv različnih mestnih ukrepov na tokove potniškega in tovornega prometa ter vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), da se zagotovi nemoten tranzit, obvoz ali medsebojna povezava skozi urbana vozlišča in okrog njih, tudi za brezemisijska vozila. Načrt bi moral vključevati zlasti ukrepe za zmanjšanje zastojev, izboljšanje varnosti v cestnem prometu in odpravo ozkih grl, ki vplivajo na prometne tokove v omrežju TEN-T.

2.6 Participativni pristop in usklajevanje z drugimi ustreznimi pobudami

Oblikovanje in izvajanje načrta za trajnostno mobilnost v mestih bi morala temeljiti na celostnem in participativnem pristopu z visoko stopnjo sodelovanja, usklajevanja in posvetovanja med različnimi ravnmi upravljanja in ustreznimi organi. Vključiti bi bilo treba tudi splošno javnost, predstavnike civilne družbe in gospodarske akterje.

Lokalni organi za načrtovanje bi morali v ta namen vzpostaviti ustrezne strukture in postopke.

Ta postopek bi moral zajemati zlasti:

—	primerno sodelovanje ustreznih akterjev na funkcionalnem mestnem območju, kot so prebivalci, predstavniki organizacij civilne družbe in gospodarski akterji, pri oblikovanju in izvajanju načrta od samega začetka in med celotnim postopkom, da se zagotovi visoka stopnja sprejemanja in podpore;

—

medsektorsko posvetovanje in sodelovanje na lokalni in regionalni ravni, da se zagotovita skladnost in dopolnjevanje z lokalnimi in regionalnimi politikami, strategijami in ukrepi, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na rabo zemljišč in prostorsko načrtovanje, načrte za ozelenitev mest (21), energijo, zdravje, izobraževanje, socialne storitve, kazenski pregon in policijsko delo;

—	tesno sodelovanje z ustreznimi organi, pristojnimi za zagotavljanje prometne infrastrukture in storitev na funkcionalnem mestnem območju (sosednja mestna, primestna in podeželska območja), ter na različnih vladnih in upravnih ravneh.

2.7 Spremljanje, pregledovanje, poročanje in zagotavljanje kakovosti

Načrt za trajnostno mobilnost v mestih bi moral vključevati splošne in posamične cilje ter kazalnike, na katerih temeljita sedanja in prihodnja uspešnost sistemov mestnega prometa, vsaj v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, zastoji, smrtnimi žrtvami in hudimi poškodbami v cestnem prometu, modalnim deležem ter dostopom do storitev mobilnosti, vsebovati pa bi moral tudi podatke o onesnaževanju zraka in obremenitvi s hrupom v mestih. Izvajanje načrta za trajnostno mobilnost v mestih bi bilo treba spremljati z uporabo teh kazalnikov uspešnosti.

Lokalni organi bi morali zlasti vzpostaviti mehanizme za spremljanje napredka pri doseganju ciljev svojih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in po potrebi pravočasno sprejeti popravne ukrepe. Države članice bi morale podpirati mesta pri tej nalogi ter zagotoviti kakovost načrta za trajnostno mobilnost v mestih in njegovo skladnost z zahtevami koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih v skladu s priporočilom Komisije o nacionalnih programih podpore načrtom za trajnostno mobilnost v mestih.

Napredek pri doseganju krovnega cilja in posebnih ciljev načrta za trajnostno mobilnost v mestih bi bilo treba redno ocenjevati z uporabo izbranih kazalnikov rezultatov (22). Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe, da se zagotovi pravočasen dostop do ustreznih podatkov in statistik. Pregled izvajanja načrta za trajnostno mobilnost v mestih bi moral temeljiti na poročilu o spremljanju.

Za podporo spremljanju bi bilo treba spodbujati uporabo napovedi, da bi se predvideli prihodnje potrebe in izzivi. Take napovedi je mogoče podpreti z digitalnimi orodji, kot so lokalni digitalni dvojčki.

2.8 Usmerjanje in podpora na evropski ravni

Evropska komisija bo še naprej zagotavljala informacije o načrtih za trajnostno mobilnost v mestih prek Evropskega lokalnega transportnega informacijskega servisa – evropske opazovalne skupine za mobilnost (23). Te informacije vključujejo smernice v zvezi s postopkom za načrte za trajnostno mobilnost v mestih in referenčno gradivo o posebnih vidikih teh načrtov (24).

Skupina strokovnjakov Komisije za mobilnost v mestih (25), ustanovljena po sprejetju novega okvira EU za mobilnost v mestih, bo pomagala dopolniti in racionalizirati to gradivo.

(1) COM(2013) 913 final.

(2) https://www.eltis.org/mobility-plans/sump-guidelines

(3) https://www.eltis.org/resources/tools/sump-self-assessment-tool

(4) Priloga 1 k sporočilu Komisije z naslovom Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar%3A82155e82-67ca-11e3-a7e4-01aa75ed71a1.0011.02/DOC_4&format=PDF).

(5) https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/brochure/new_leipzig_charter/new_leipzig_charter_en.pdf

(6) COM(2021) 812/2.

(7) COM(2019) 640 final.

(8) COM(2020) 789 final.

(9) COM(2020) 811 final.

(10) COM(2021) 550 final.

(11) COM(2022) 230 final.

(12) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (COM(2021) 812 final).

(13) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Glossary:Functional_urban_area#:~:text=Short%20definition%3A%20a%20functional%20urban,city%20(OECD%2C%202012)

(14) https://www.undp.org/sustainable-development-goals

(15) https://ec.europa.eu/transport/themes/strategies/news/2019-06-19-vision-zero_en

(16) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9994-2017-INIT/sl/pdf

(17) COM(2020) 789 final.

(18) https://environment.ec.europa.eu/strategy/zero-pollution-action-plan_sl

(19) https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/clean-transport-urban-transport/sumi_en

(20) Skupna mobilnost v tem dokumentu pomeni souporabo vrst prevoza, kot so souporaba vozil za najem (npr. koles, skirojev, avtomobilov), skupna vožnja/sopotništvo (tj. več potnikov v enem vozilu) ter storitve potniškega prevoza po naročilu (npr. storitve na poziv, kot so taksiji).

(21) https://environment.ec.europa.eu/topics/urban-environment/urban-greening-platform_en

(22) Kot so kazalniki trajnostne mobilnosti v mestih, ki so na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/transport/themes/urban/urban_mobility/sumi_en.

(23) https://www.eltis.org/mobility-plans

(24) https://www.eltis.org/mobility-plans/topic-guides, https://www.eltis.org/mobility-plans/practitioner-briefings.

(25) Skupina E03863 (https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&groupID=3863).

10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/40

SKLEP št. 2020/05 REGIONALNEGA USMERJEVALNEGA ODBORA PROMETNE SKUPNOSTI

o pravilih o povračilu stroškov oseb, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti in so na sestanke povabljene kot strokovnjaki [2023/556]

REGIONALNI USMERJEVALNI ODBOR PROMETNE SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti ter zlasti člena 24(1) in člena 35 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se pravila o povračilu stroškov oseb, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti in so na sestanke povabljene kot strokovnjaki.

Navedena pravila so določena v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Sarajevu, 29. julija 2020

Za regionalni usmerjevalni odbor

predsednik

PRILOGA

PRAVILA O POVRAČILU STROŠKOV OSEB, KI NISO ZAPOSLENE V STALNEM SEKRETARIATU PROMETNE SKUPNOSTI IN SO NA SESTANKE POVABLJENE KOT STROKOVNJAKI

Člen 1

1. Ta pravila se uporabljajo za naslednje osebe, za katere se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „zunanji strokovnjaki“:

(a)	vse osebe, ki niso zaposlene v prometni skupnosti in so povabljene, naj v odboru ali delovni skupini predstavijo specifično strokovno mnenje, ne glede na lokacijo sestanka;

(b)	vse osebe, odgovorne za spremljanje invalidne osebe, ki spada pod točko (a).

2. Zunanji strokovnjaki so lahko strokovnjaki iz zasebnega sektorja ali vladni strokovnjaki:

(a)

strokovnjaki iz zasebnega sektorja so posamezniki, ki zastopajo civilno družbo ali delajo za zasebno organizacijo ali podjetje in so bili povabljeni, naj s prometno skupnostjo delijo svoje osebno strokovno znanje ali na specifičnem področju zastopajo svojo organizacijo, ne pa zaradi zagovarjanja interesov določene države;

(b)	vladni strokovnjaki so posamezniki, ki so bili povabljeni kot predstavniki nacionalnega, regionalnega ali lokalnega javnega organa države članice EU ali pogodbenice iz jugovzhodne Evrope ali ki jih je tak organ imenoval.

Člen 2

Stalni sekretariat ni odgovoren za materialno, nematerialno ali fizično škodo, ki jo zunanji strokovnjaki ali osebe, odgovorne za spremljanje invalidnega zunanjega strokovnjaka, utrpijo med potovanjem v kraj sestanka ali nastanitvijo v tem kraju, razen če je mogoče to škodo neposredno pripisati stalnemu sekretariatu.

Prometna skupnost zlasti ni odgovorna za nesreče, v katere so vpleteni zunanji strokovnjaki, ki na sestanek pripotujejo z lastnim prevoznim sredstvom.

Člen 3

1. Vsi zunanji strokovnjaki so upravičeni do povračila potnih stroškov za potovanje od kraja, navedenega v povabilu (službeni ali domači naslov), do kraja sestanka z najprimernejšim prevoznim sredstvom glede na razdaljo. Na splošno je to potovanje z vlakom v drugem razredu za potovanja, krajša od 400 km (v eno smer glede na uradno razdaljo po železnici), in zračni prevoz v ekonomskem razredu za razdalje 400 km ali več.

2. Direktor stalnega sekretariata (v nadaljnjem besedilu: direktor) si posebej prizadeva zagotoviti tako organizacijo sestankov, da lahko zunanji strokovnjaki izkoristijo najugodnejše cene prevoza. Zlasti pozorno pregleda vse zahtevke za povračilo stroškov, ki vključujejo neobičajno drage lete. Pri tem ima pravico, da opravi vsa preverjanja, ki bi lahko bila potrebna, in od zunanjih strokovnjakov zahteva za to potrebna dokazila. Kadar se to zdi utemeljeno, ima tudi pravico, da znesek za povračilo stroškov omeji na znesek, ki se običajno uporablja za običajno potovanje od kraja dela ali bivališča zunanjega strokovnjaka do kraja sestanka.

3. Potni stroški se povrnejo po predložitvi izvirnih dokazil: vozovnic in računov, pri spletnih rezervacijah pa izpisa elektronske rezervacije in vstopnih kuponov za odhodno potovanje. Iz predloženih dokazil morajo biti razvidni razred uporabljenega prevoznega sredstva, čas potovanja in plačani znesek.

4. Za potovanje z zasebnim vozilom se povrnejo stroški v višini cene prevoza z vlakom v drugem razredu.

5. Če za pot ni železniških povezav, se stroški potovanja z zasebnim vozilom povrnejo po stopnji 0,22 EUR na km.

6. Stroški za taksi se ne povrnejo.

Člen 4

1. Dnevnica, ki se izplača za vsak dan sestanka, je določena kot pavšalna stopnja in je namenjena pokritju vseh odhodkov v kraju sestanka, na primer vključno s hrano in lokalnim prevozom (avtobus, tramvaj, podzemna železnica, taksi, parkirnine, cestnine itd.), ter turističnega in nezgodnega zavarovanja.

2. Dnevnica znaša 92,00 EUR.

3. Če je kraj odhoda, naveden v povabilu, od kraja sestanka oddaljen 100 km ali manj, se dnevnica zniža za 50 %.

4. Zunanji strokovnjaki, ki morajo eno ali več noči preživeti v kraju sestanka, ker se čas sestankov ne sklada z voznim redom letov ali vlakov (1), so upravičeni do nadomestila za nastanitev. To nadomestilo znaša 100,00 EUR na noč. Število noči ne sme preseči števila dni, ko potekajo sestanki, h kateremu se prišteje 1 dan.

5. Izjemoma se lahko izplačata dodatno nadomestilo za nastanitev in dnevnica, če bi podaljšanje bivanja zunanjemu strokovnjaku omogočilo, da zniža stroške prevoza za več, kolikor znašata ti nadomestili.

6. Direktor lahko na podlagi utemeljene odločitve zunanjim strokovnjakom na zelo visoki ravni zviša dnevnico in/ali nadomestilo za nastanitev za 50 %.

Člen 5

Kadar se ob upoštevanju stroškov, ki jih imajo invalidni zunanji strokovnjaki zaradi invalidnosti ali oseba, ki jih spremlja, zdi, da so nadomestila iz člena 4 očitno nezadostna, se stroški povrnejo na zahtevo direktorja po predložitvi dokazil.

Člen 6

1. Če v povabilu in zahtevi za organizacijo sestanka ni navedeno drugače, so strokovnjaki iz zasebnega sektorja upravičeni do dnevnice za vsak dan sestanka, in če je ustrezno, do nadomestila za nastanitev, če predložijo častno izjavo, da podobne dnevnice ali nadomestil za isti obisk ne prejemajo že od druge ustanove. Direktor zagotovi, da je vsebina povabila skladna z vsebino zahteve za organizacijo sestanka.

2. Vladni strokovnjaki prejmejo dnevnico za vsak dan sestanka, in če je ustrezno, nadomestilo za nastanitev, če je to določeno v ustreznem poslovniku odbora ali delovne skupine in če predložijo častno izjavo, da podobne dnevnice ali nadomestil za isti obisk ne prejemajo že od svoje uprave.

3. Direktor lahko na podlagi utemeljene odločitve in ob predložitvi dokazil odobri povračilo stroškov, ki so jih zunanji strokovnjaki imeli zaradi posebnih navodil, ki so jih prejeli v pisni obliki.

4. Vsa povračila potnih stroškov, dnevnice in nadomestila za nastanitev se nakažejo na en sam bančni račun na zunanjega strokovnjaka.

5. Povračila stroškov vladnih strokovnjakov se nakažejo na bančni račun, odprt v imenu vlade, enega od njenih ministrstev ali javnega organa, če za to ne obstaja kakršno koli odstopanje vlade, katerega od njenih ministrstev ali javnega organa.

Člen 7

1. Ne glede na to, ali so zunanji strokovnjaki upravičeni do povračila stroškov, se sestanka udeležijo največ en vladni strokovnjak na pogodbenico iz jugovzhodne Evrope in na državo članico EU ter nekaj strokovnjakov iz zasebnega sektorja, katerih število je enako številu vladnih strokovnjakov.

2. Direktor lahko na podlagi utemeljene odločitve odstopa od pravila iz odstavka 1 v primeru skupnih sestankov več odborov ali delovnih skupin.

Člen 8

1. Nalog za plačilo se pripravi na podlagi zahtevka za povračilo stroškov, ki ga ustrezno izpolnita in podpišeta zunanji strokovnjak in tajnik sestanka, odgovoren za potrditev prisotnosti zunanjega strokovnjaka.

2. Zunanji strokovnjaki tajniku sestanka pošljejo dokumente, potrebne za povračilo stroškov, po pošti, telefaksu oziroma elektronski pošti največ 30 koledarskih dni po zadnjem dnevu sestanka, pri čemer se upošteva poštni žig oziroma datum pošiljanja.

3. Stalni sekretariat zunanjim strokovnjakom povrne stroške v 30 koledarskih dneh.

4. Če zunanji strokovnjak ne more zagotoviti ustrezne utemeljitve, ki jo direktor sprejme na podlagi utemeljene odločitve, neizpolnitev obveznosti iz odstavka 2 razreši prometno skupnost vseh obveznosti povračila potnih stroškov ali plačila nadomestil.

Člen 9

1. Potni stroški se povrnejo v eurih, če je to ustrezno, po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan sestanka.

2. Dnevnice, in če je to ustrezno, nadomestilo za nastanitev se povrnejo v eurih po pavšalni stopnji, ki je veljala na dan sestanka.

Člen 10

Ta pravila začnejo veljati na dan, ki sledi dnevu njihovega sprejetja.

(1) Praviloma se od zunanjih strokovnjakov ne sme zahtevati:

—	da iz kraja dela ali bivališča ali kraja, v katerem poteka sestanek, odidejo pred 7. uro (postaja ali drug način prevoza) ali 8. uro (letališče);

—	da v kraj, v katerem poteka sestanek, prispejo po 21. uri (letališče) ali 22. uri (postaja ali drug način prevoza).

10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/48

SKLEP št. 2021/02 REGIONALNEGA USMERJEVALNEGA ODBORA PROMETNE SKUPNOSTI

o pravilih o povračilu stroškov oseb, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti in so vabljene k sodelovanju na sestankih prometne skupnosti [2023/560]

REGIONALNI USMERJEVALNI ODBOR PROMETNE SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti in zlasti člena 35 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se pravila o povračilu stroškov oseb, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti in so vabljene k sodelovanju na sestankih prometne skupnosti, navedena v Prilogi.

Stalni sekretariat prometne skupnosti pravila po njihovem sprejetju objavi na spletišču prometne skupnosti.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Sarajevu, 7. junija 2021

Za regionalni usmerjevalni odbor

predsednik

PRILOGA

PRAVILA O POVRAČILU STROŠKOV OSEB, KI NISO ZAPOSLENE V STALNEM SEKRETARIATU PROMETNE SKUPNOSTI IN SO VABLJENE K SODELOVANJU NA SESTANKIH PROMETNE SKUPNOSTI

1. Področje uporabe

1.1

Ta pravila se uporabljajo za osebe, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stalni sekretariat) in so vabljene k sodelovanju na katerem koli sestanku prometne skupnosti iz pravila 1.2.

1.2

Ta pravila se uporabljajo za sestanke naslednjih sestav, odborov in drugih forumov prometne skupnosti:

(a)	sestanke ministrskega sveta, regionalnega usmerjevalnega odbora, tehničnih odborov in socialnega foruma;

(b)	sestanke odbora za proračun;

(c)	sestanke projektnih skupin, usklajevalnih skupin in drugih delovnih teles, ustanovljenih s sklepi ministrskega sveta, ter sestanke regionalnega usmerjevalnega odbora;

(d)	konference, delavnice in druge forume, ki jih organizira stalni sekretariat v zvezi z delovnim programom prometne skupnosti;

(e)	druge sestanke, organizirane v okviru izvajanja Pogodbe o prometni skupnosti (razprave na visoki ravni, delavnice itd.);

(f)	izbirne postopke za delovna mesta, ki jih objavi prometna skupnost (člani izbirne komisije), ter

(g)	izbirne postopke za delovna mesta, ki jih objavi prometna skupnost (kandidati).

1.3

Do povračila stroškov po teh pravilih je upravičen le en predstavnik na ministrstvo, regulativni organ, agencijo, subjekt ali drugega upravičenca. Vendar lahko direktor stalnega sekretariata prometne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: direktor) na podlagi utemeljene odločitve odstopa od tega pravila, če je hkrati organiziranih več sestankov iz pravila 1.2.

1.4

Ta pravila zajemajo le povračilo potnih stroškov in stroškov nastanitve. Udeleženci niso upravičeni do izplačila dodatnih zneskov, kot so dnevnice.

2. Potni stroški

2.1

Vsi udeleženci so upravičeni do povračila potnih stroškov za potovanje od kraja, navedenega v povabilu (službeni ali domači naslov), do kraja sestanka z najprimernejšim prevoznim sredstvom glede na razdaljo. Na splošno je to potovanje z vlakom v drugem razredu za potovanja, krajša od 400 km (v eno smer glede na uradno razdaljo po železnici), in zračni prevoz v ekonomskem razredu za razdalje 400 km ali več.

2.2

Direktor si prizadeva zagotoviti tako organizacijo sestankov, da lahko udeleženci izkoristijo najugodnejše cene prevoza.

2.3

Potni stroški se povrnejo le po predložitvi izvirnih dokazil.

2.4

Če prevoz z letalom ali vlakom ni na voljo ali ni stroškovno učinkovit, se odobri potovanje z avtobusom ali osebnim avtomobilom.

2.5

Stroški potovanja z zasebnim vozilom se povrnejo po stopnji 0,22 EUR na km.

2.6

Stroški prevoza s taksijem se povrnejo le, če lokalni javni prevoz ni na voljo.

2.7

Potni stroški se povrnejo v višini do 700 EUR.

3. Stroški nastanitve

3.1

Udeleženci so upravičeni do povračila stroškov nastanitve. Stroški nastanitve so stroški, ki nastanejo zaradi prenočevanja v kraju sestanka, ker se čas sestankov ne sklada z voznim redom letov ali vlakov. Stroški nastanitve se povrnejo v višini do 120 EUR na noč. Število nočitev ne sme preseči števila dni, ko potekajo sestanki, h kateremu se prišteje 1 dan.

3.2

Če to predhodno odobri direktor, se lahko udeležencem izjemoma povrnejo stroški nastanitve za dodatno nočitev v kraju sestanka, če bi podaljšanje bivanja udeležencu omogočilo, da zniža stroške prevoza za več, kolikor znašajo stroški dodatne nočitve.

3.3

Udeleženci niso upravičeni do povračila drugih stroškov, povezanih z bivanjem v hotelu, kot so stroški za internet, telefon, fotokopiranje, minibar in nevključen zajtrk.

4. Nakup vozovnic in plačilo nastanitve

4.1

Udeleženci, ki so povabljeni na sestanek iz pravila 1.2, točke (a) do (e), načeloma sami rezervirajo vozovnice in nastanitev. Rezervacije se opravijo čim prej, da se lahko zagotovi najugodnejša cena. Stalni sekretariat rezervira potovanje ali nastanitev v imenu udeležencev ali vnaprej plača stroške le izjemoma in v skladu s pravilom 6.

4.2

Za udeležence, ki so povabljeni na sestanek iz pravila 1.2, točki (f) in (g), potovanje in nastanitev organizira stalni sekretariat.

5. Postopek povračila stroškov

5.1

Za povračilo potnih stroškov in stroškov nastanitve udeleženci predložijo zahtevek za povračilo stroškov (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za povračilo). Zahtevek za povračilo:

(a)	se predloži na obrazcu iz Dodatka 1;

(b)	se predloži stalnemu sekretariatu v elektronski obliki najpozneje 15 koledarskih dni po datumu zadevnega sestanka ter

(c)

priložijo se mu vsa izvirna dokazila, kot so vozovnice in računi ali, v primeru spletne rezervacije, izpis elektronske rezervacije in vstopnih kuponov za odhodno potovanje, ki dokazujejo nastale stroške, na njih pa mora biti naveden razred uporabljenega prevoznega sredstva, čas potovanja in plačani znesek.

5.2

Korespondenca v zvezi s povračili se pošlje stalnemu sekretariatu na elektronski naslov finance@transport-community.org.

5.3

Povračilo se izplača v eurih. V zvezi z njim se uporablja menjalni tečaj, ki velja na dan sestanka.

5.4

Povračila se izvršijo z bančnim nakazilom na bančni račun institucije ali organizacije, ki imenuje udeleženca, pri čemer se uporabijo podatki o bančnem računu, predloženi v skladu s pravilom 5.5. Povračilo se lahko izvede na zasebni bančni račun udeleženca, če navedena institucija ali organizacija to pisno zahteva.

5.5

Podatki o bančnem računu, ki jih je treba predložiti za namene pravila 5.4, vsebujejo naslednje informacije v zvezi z upravičencem: ime in naslov imetnika računa, ime banke, številko bančnega računa (IBAN) in kodo SWIFT (BIC).

6. Predplačilo potnih stroškov in stroškov nastanitve

6.1

Institucija ali organizacija, ki udeleženca imenuje, lahko stalnemu sekretariatu izjemoma predloži zahtevek za predplačilo potnih stroškov ali stroškov nastanitve v zvezi z udeležencem, vabljenim na sestanek iz pravila 1.2, točke (a) do (e). Tak postopek vključuje rezervacijo potovanja in nastanitve, ki jo opravi stalni sekretariat.

6.2

Zahtevki za predplačilo se predložijo na obrazcu iz Dodatka 2 in se vsaj 21 koledarskih dni pred datumom sestanka pošljejo stalnemu sekretariatu na elektronski naslov finance@transport-community.org.

6.3

Če je zahtevek predložen v skladu s pravilom 6.2, ga lahko direktor odobri. Če je zahtevek predložen prepozno, ga lahko direktor zavrne.

6.4

Po odobritvi zahtevka v skladu s pravilom 6.3 in ob upoštevanju osnutka dnevnega reda sestanka stalni sekretariat rezervira potovanje in nastanitev za zadevnega udeleženca. Stalni sekretariat udeležencu po elektronski pošti pošlje potrdila o rezervaciji vozovnice in nastanitve.

6.5

Če udeleženec zaprosi za predplačilo potnih stroškov, se s tem zaveže, da se bo udeležil sestanka.

6.6

Če se udeleženec iz razlogov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati prometni skupnosti, ne more udeležiti sestanka, institucija ali organizacija, ki ga je imenovala, stalnemu sekretariatu povrne stroške, ki nastanejo v zvezi z organizacijo potovanja (npr. stroške rezerviranih vozovnic, vključno s stroški odpovedi).

7. Upravne in končne določbe

7.1

Direktor je odgovoren za pravilno izvajanje teh pravil.

7.2

Stalni sekretariat pet let hrani evidence, dokumente in dokazila v zvezi s povračili po teh pravilih, vključno z dokumenti v zvezi z izjemno obravnavo.

Dodatek 1

ZAHTEVEK ZA POVRAČILO POTNIH STROŠKOV

1.	PODATKI O SESTANKU Opis sestanka:

Kraj:

Datum:

Število dni:

2.	UDELEŽENEC::

PRIIMEK:

IME:

INSTITUCIJA/ORGANIZACIJA:

NAZIV

DRŽAVA:

E-NASLOV:

TELEFON:

3.	BANČNI PODATKI – navedite celotno številko IBAN in kodo SWIFT (BIC)

IME IN NASLOV IMETNIKA RAČUNA (INSTITUCIJA): (v tem polju navedite ime lastnika bančnega računa / prejemnika plačila)

IME BANKE

Številka računa

Številka IBAN

Koda SWIFT (BIC)

4.	NASTANITEV

Od:

Do:

DATUMI BIVANJA

Skupno število nočitev v hotelu (največ 120 EUR/noč)

Priložite kopijo računa hotela.

5.	POTNI STROŠKI

Letalo, vlak, avtobus na dolge razdalje, lokalni javni prevoz itd.

RAZRED

ZNESEK

VALUTA

V EUR

Itinerar

Če je potrebno, nadaljujte na novem listu. Priložite kopijo razpoložljivih računov, vključno z vstopnimi kuponi za letalo / vozovnicami za vlak / avtobusnimi vozovnicami.

OSEBNI AVTOMOBIL

Do: (povratek)

Priloženo dokazilo o razdalji (opis poti iz zemljevida Google Maps ali

ViaMichelin.com ali Rome2Rio.com, ki se predloži v obliki PDF ali JPG)

KM v obe smeri:

Skupaj EUR:

TAKSI (če lokalni javni prevoz ni bil na voljo) – obvezna predložitev računov, potrebna dodatna utemeljitev

Znesek

Valuta

V EUR

SKUPNI ZAHTEVANI ZNESEK v EURIH:

Druge opombe:

Potrjujem, da je ta zahtevek za povračilo potnih stroškov resnični obračun potnih stroškov, ki sem jih imel/-a. Za te stroške nisem in ne bom prejel/-a povračila iz nobenega drugega vira niti nisem vključil/-a nobenih stroškov, ki so bili ali bodo plačani neposredno iz drugega vira.

Datum:

PODPIS UDELEŽENCA:

Dodatek 2

ZAHTEVEK ZA PREDPLAČILO POTNIH STROŠKOV

1.	Podatki o potniku – izpolnite VSA polja, označena z {* }

Priimek*:

Ime*:

Ime organizacije/institucije*:

Funkcija:

Številka potnega lista* (potrebna za namene rezervacije):

Telefonska številka:

E-naslov:

Naslov in kraj sestanka:

Datumi sestanka:

Od:

Do:

Potek potovanja:

Odhod iz:

Prihod v:

2.	Zahtevek za rezervacijo – označite ustrezno okence

POTOVANJE ☐ NASTANITEV ☐

POMEMBNE OPOMBE ZA UDELEŽENCE:

—	Ta obrazec je podlaga za organizacijo potovanja, za katero v imenu potnika poskrbi stalni sekretariat prometne skupnosti. Vnaprej ga odobri neposredno nadrejena oseba potnika, nato pa se v skenirani obliki pošlje na elektronski naslov stalnega sekretariata: finance@transport-community.org.

—	Potnik je sam odgovoren za pravilnost predloženih podatkov in je tudi v celoti odgovoren za nepopolne ali napačne podatke, ki bi lahko povzročili odpoved, nezmožnost potovanja, spremembo podatkov o rezervaciji ali dodatne povezane stroške.

—	Dodatni stroški (uporaba minibara v hotelu, parkirnine, dodatne nočitve itd.) se ne povrnejo.

—	Potnik mora kot dokazilo o potovanju hraniti vse vstopne kupone in potovalne vozovnice, po vrnitvi pa mora skenirane kopije poslati na zgoraj navedeni elektronski naslov.

—	Stalni sekretariat organizira potovanja v okviru razpoložljivih potovalnih in nastanitvenih ponudb na trgu, ki ustrezajo omejitvam in cenam iz pravil o povračilu.

—

Podpisani/-a potrjuje, da je seznanjen/-a z določbo o povračilu iz pravila 6.6 pravilnika o povračilu stroškov: Če se udeleženec iz razlogov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati prometni skupnosti, ne more udeležiti sestanka, institucija ali organizacija, ki ga je imenovala, stalnemu sekretariatu povrne stroške, ki nastanejo v zvezi z organizacijo potovanja (npr. stroške rezerviranih vozovnic, vključno s stroški odpovedi).

Podpis: ________________

Datum: _____________________

Odobritev vodje institucije/organizacije, ki imenuje udeleženca: _____________ Datum: __________

3.	ZA INTERNO UPORABO V STALNEM SEKRETARIATU PROMETNE SKUPNOSTI

Ocenjeni stroški (v EUR)

Razpoložljivost proračunskih sredstev

Letalska vozovnica / vozovnica za vlak / avtobusna vozovnica / osebni avtomobil

DA ☐ NE ☐

Finančni uradnik / računovodja:

Nastanitev

SKUPAJ:

ODOBRITEV DIREKTORJA:

☐ Odobreno ☐ Neodobreno

Št. proračunske obveznosti:

10.3.2023

Uradni list Evropske unije

L 73/58

SPREMEMBE PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE POSLOVNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA

SPLOŠNO SODIŠČE –

na podlagi člena 224 svojega poslovnika;

na podlagi Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča;

ob upoštevanju sprememb Poslovnika, ki jih je Splošno sodišče sprejelo 30. novembra 2022 (1);

ob upoštevanju, da nova pravila o nerazkritju podatkov javnosti, o skupnih obravnavah in o videokonferenci za obravnave upravičujejo ustrezno dopolnitev in prilagoditev nekaterih točk praktičnih določb za izvajanje;

ob upoštevanju, da je poleg tega v interesu strank in sodišča zaželeno, da se izboljša berljivost določb o formalni strukturi tožbe in seznama prilog, da bi se zmanjšalo število primerov, v katerih je treba zahtevati odpravo pomanjkljivosti;

ob upoštevanju, da bi bilo treba pojasniti način izvajanja nekaterih nalog sodnega tajništva, predvsem tistih, ki se nanašajo na vodenje vpisnika, vodenje spisa in vpogled v spis, zlasti glede na spremembe, ki so bile uvedene v času zdravstvene krize;

ob upoštevanju, da imata digitalizacija sodnega postopka in uvedba kvalificiranega elektronskega podpisa sodb in sklepov Splošnega sodišča v letu 2022 različne posledice, ki jih je treba upoštevati, zlasti glede določb v zvezi s tarifo sodnega tajništva in arhiviranjem izvirnikov sodnih odločb –

SPREJME TE SPREMEMBE PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE POSLOVNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA:

Člen 1

Praktične določbe za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (2) se spremenijo tako:

(1)	v točki 1 se besedilo „ter hrambo pečatov Splošnega sodišča.“ nadomesti z besedilom „ter hrambo pečatov Splošnega sodišča in vodenje arhiva.“;

(2)

v točki 10 se besedilo „Opravijo se v jeziku postopka in vsebujejo podatke za identifikacijo akta, zlasti dan vložitve in dan vpisa, opravilno številko zadeve in vrsto akta.“ nadomesti z besedilom „Opravijo se v jeziku postopka. Vsebujejo zlasti dan vložitve in dan vpisa, opravilno številko zadeve in vrsto akta.“;

(3)

po točki 10 se kot točka 10a vstavi to besedilo:

„10a.

Dan vložitve, naveden v točki 10 zgoraj, je – odvisno od primera – dan iz člena 5 Odločbe Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018, dan, ko je sodno tajništvo akt prejelo, dan iz točke 7 zgoraj ali dan iz člena 3, druga alinea, Odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2016. V primerih iz člena 54, prvi odstavek, Statuta je dan vložitve, naveden v točki 10 zgoraj, dan vložitve procesnega akta prek e-Curie pri sodnem tajniku Sodišča ali, če gre za vložitev iz člena 147(6) Poslovnika, dan vložitve akta pri sodnem tajniku Sodišča.“;

(4)	besedilo točk 12, 13 in 14 se nadomesti s „[črtano]“;

(5)	v točki 20 se besedilo „Zadeva, ki jo Sodišče vrne v razsojanje po razveljavitvi ali preveritvi, dobi številko“ nadomesti z besedilom „Zadeva, ki jo Sodišče vrne v razsojanje po razveljavitvi, dobi prejme številko“.

(6)

besedilo točke 21 se nadomesti s tem besedilom:

„21.

Zaporedna številka zadeve in stranke se navedejo v procesnih aktih, korespondenci o tej zadevi in v objavah in publikacijah Splošnega sodišča ter dokumentih in informacijah, ki se nanašajo na zadevo in so dostopni javnosti. V primeru nerazkritja podatkov na podlagi členov 66 in 66a Poslovnika se navedba strank ustrezno prilagodi.“;

(7)

besedilo točk 22 in 23 se nadomesti s tem besedilom:

„22.

Spis v zadevi vsebuje procesne akte, po potrebi z njihovimi prilogami, vse druge dokumente, ki se bodo upoštevali pri odločitvi o zadevi, korespondenco s strankami in dokaz o vročitvi. Po potrebi vsebuje tudi izpiske iz zapisnikov zasedanja senatov, zapisnik sestanka s strankami, poročilo za obravnavo, zapisnik o obravnavi in zapisnik o naroku za izvedbo pripravljalnega ukrepa ter odločitve in ugotovitve, ki jih je sprejelo sodno tajništvo v tej zadevi.

23.	Vsak dokument, ki je vložen v spis v zadevi, mora biti označen s številko vpisnika iz točke 10 zgoraj in s tekočo številko. Poleg tega mora biti na procesnih aktih, ki jih vložijo stranke, in na morebitnih prepisih teh aktov naveden dan vložitve in dan vpisa v vpisnik v jeziku postopka.“;

(8)

v točki 28 se besedilo „Zaprt spis vsebuje seznam vseh dokumentov, vloženih v spis v zadevi, z označbo njihove številke in naslovnico z označbo zaporedne opravilne številke zadeve, strank in datuma zaprtja zadeve.“ nadomesti z besedilom „Zaprt spis vsebuje seznam vseh dokumentov, vloženih v spis v zadevi, in ugotovitev sodnega tajnika, ki potrjuje popolnost spisa.“;

(9)	besedilo naslova E.2. se nadomesti s tem besedilom: „E.2. Vpogled v spis in pridobitev prepisov spisa v zadevi“;

(10)

besedilo točke 30 se nadomesti s tem besedilom:

„30.	Zastopniki glavnih strank lahko v prostorih sodnega tajništva vpogledajo v spis v zadevi, vključno v upravne spise, predložene pred Splošnim sodiščem.“;

(11)

besedilo točk 32 in 33 se nadomesti s tem besedilom:

„32.	V združenih zadevah imajo ob upoštevanju člena 68(4) Poslovnika zastopniki vseh strank pravico do vpogleda v spise v zadevah, na katere se nanaša združitev. Vendar se ta pravica do vpogleda ne uporablja, kadar je organizirana skupna obravnava v skladu s členom 106a Poslovnika.

33.	Oseba, ki je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi člena 147 Poslovnika brez sodelovanja odvetnika, ima pravico do vpogleda v spis, ki se nanaša na brezplačno pravno pomoč. Kadar je za njeno zastopanje določen odvetnik, ima pravico do vpogleda v ta spis samo ta zastopnik.“;

(12)

za točko 36 se kot točki 36a in 36b vstavi to besedilo:

„36a.

Sodni tajnik stranki na njeno zahtevo izda prepis dokumentov iz spisa v zadevi, po potrebi v nezaupni različici, in izpiske iz vpisnika.

36b.	Sodni tajnik lahko na zahtevo tretje osebe izda prepis sodb ali sklepov, le če te odločbe niso že javno dostopne in ne vsebujejo zaupnih podatkov, ter izpiske iz vpisnika.“;

(13)

besedilo točk pod naslovom F. se nadomesti s tem besedilom:

„37.

Izvirniki sodb in sklepov Splošnega sodišča se podpišejo s kvalificiranim elektronskim podpisom. Shranjeni so v elektronski obliki, ki je ni mogoče spreminjati, v kronološkem zaporedju na posebnem strežniku, namenjenem dolgoročnemu arhiviranju. Elektronski prepis overjene različice sodbe ali sklepa se natisne in vloži v spis v zadevi.

38.

[črtano]

39.

[črtano]

40.

Sklepi o popravi sodbe ali sklepa, sodbe ali sklepi o razlagi sodbe ali sklepa, sodbe, izdane na podlagi ugovora zoper zamudno sodbo, sodbe ali sklepi, izdani na podlagi ugovora tretjega ali predloga za obnovo postopka, ki so podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom, so shranjeni na posebnem strežniku, namenjenem dolgoročnemu arhiviranju, skupaj in neločljivo z zadevno sodbo ali sklepom Splošnega sodišča, podpisanima s kvalificiranim elektronskim podpisom, na eni strani, in z dokumentom s pojasnili, ki ga podpiše sodni tajnik, na drugi strani.

40a.

Kadar sta bila sodba ali sklep Splošnega sodišča lastnoročno podpisana, se odločba Splošnega sodišča o popravi, razlagi ali obnovi postopka, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, navede na robu zadevne sodbe ali sklepa. Prepis overjene različice odločbe, podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom, se natisne in priloži izvirniku sodbe ali sklepa v papirni obliki.

40b.

Kadar je bila v zvezi z odločbo Splošnega sodišča, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, izdana odločba Sodišča o pritožbi, se ta odločba hrani skupaj in neločljivo v papirni obliki z različico zadevne sodbe ali sklepa Sodišča, kot je bila posredovana sodnemu tajništvu Splošnega sodišča, na eni strani, in s pojasnili, ki jih podpiše sodni tajnik, na robu odločbe Splošnega sodišča na drugi strani.

40c.

Odločbe Splošnega sodišča, podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom, v zvezi s katerimi je Sodišče izdalo odločbo o pritožbi, so shranjene na posebnem strežniku, namenjenem dolgoročnemu arhiviranju, skupaj in neločljivo z različico zadevne sodbe ali sklepa Sodišča, kot je bila posredovana sodnemu tajništvu Splošnega sodišča, na eni strani, in z dokumentom s pojasnili, ki ga podpiše sodni tajnik, na drugi strani.“;

(14)	besedilo naslova G. in besedilo točke 41 se nadomestita s „[črtano]“;

(15)

besedilo točk od 45 do 50 se nadomesti s tem besedilom:

„45.	Kadar se v skladu s členom 37 Poslovnika izda izpisek iz vpisnika, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 15 EUR za vsak izpisek.

46.	Kadar se stranki na njeno zahtevo v skladu s členom 38(1) Poslovnika izda prepis akta ali izvleček iz spisa v zadevi, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 40 EUR za vsak izdani dokument.

47.	Kadar se stranki na njeno zahtevo v skladu s členoma 38(1) ali 170 Poslovnika izda overjen prepis sklepa ali sodbe zaradi izvršitve, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 50 EUR na overjen prepis.

48.	Kadar se tretji osebi na njeno zahtevo v skladu s točko 36b izda prepis sodbe ali sklepa, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 40 EUR na prepis.

49.

[črtano]

50.	Kadar je stranka ali predlagatelj intervencije večkrat kršil zahteve iz Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, se sodnemu tajniku v skladu s členom 139(c) Poslovnika plača sodna taksa, ki ne sme presegati zneska 7 000 EUR.“;

(16)	v točki 51 se besedilo „sodni tajnik zahteva te zneske od stranke, ki se ji naložijo v plačilo.“ nadomesti s tem besedilom: „sodni tajnik zahteva te zneske od dolžnika, ki se mu naložijo v plačilo.“;

(17)	v točki 53 se besedilo „sodni tajnik zahteva te zneske od stranke ali tretje osebe, ki se ji naložijo v plačilo.“ nadomesti s tem besedilom: „sodni tajnik zahteva te zneske od dolžnika, ki se mu naložijo v plačilo.“;

(18)

besedilo naslova C. in točke pod tem naslovom se nadomestijo s tem besedilom:

„C. Nerazkritje podatkov javnosti

71.

[črtano]

72.	Predlog za nerazkritje na podlagi člena 66 ali člena 66a Poslovnika se vloži z ločeno vlogo. V njem je treba natančno navesti podatek oziroma podatke, na katere se nanaša predlog. Predlog za nerazkritje podatkov iz člena 66a Poslovnika mora biti obrazložen.

73.	Za ohranitev učinkovitosti nerazkritja podatkov iz členov 66 in 66a Poslovnika je treba predlog za nerazkritje podatkov vložiti takoj ob vložitvi procesnega akta, ki vsebuje zadevne podatke. Polni učinek nerazkritja podatkov je namreč ogrožen, če so bili podatki že objavljeni na spletu.“;

(19)	besedilo naslova D. in točke pod tem naslovom se nadomestijo s „[črtano]“;

(20)	v točki 81 se besedilo „(d) v obliki, v skladu s katero so vse strani oštevilčene z naraščajočimi zaporednimi številkami.“ nadomesti z besedilom „(d) z zaporednim oštevilčenjem strani (na primer: strani od 1 do 50).“;

(21)

po točki 81 se kot točka 81a vstavi to besedilo:

„81a.

Glavni namen opomb je napotitev na dokumente, ki so navedeni v procesnem aktu. Niso pa namenjene razvijanju navajanih tožbenih razlogov in trditev.“;

(22)	v točki 82 se stavek „Seznam prilog mora biti naveden na koncu procesnega akta“ nadomesti s stavkom „Seznam prilog mora biti naveden na koncu procesnega akta z oštevilčenjem strani ali brez.“;

(23)

besedilo točke 83 se nadomesti s tem besedilom:

„83.

Seznam prilog mora za vsako prilogo vsebovati:

(a)	številko priloge (z uporabo črke in številke; na primer: A.1, A.2 … za priloge k vlogi; B.1, B.2 … za priloge k odgovoru na tožbo; C.1, C.2 … za priloge k repliki; D.1, D.2 … za priloge k dupliki);

(b)	kratek opis priloge z navedbo njene vrste (na primer: „dopis“ z navedbo datuma, avtorja in naslovnika);

(c)	navedbo začetka in konca vsake priloge po zaporedni številki strani prilog (na primer: strani od 43 do 49 prilog);

(d)	navedbo številke odstavka, v katerem je priloga prvič navedena in v katerem je utemeljena njena predložitev.“;

(24)

besedilo točk od 85 do 87 se nadomesti s tem besedilom:

„85.	K procesnemu aktu se smejo priložiti samo tisti dokumenti, ki so navedeni v besedilu procesnega akta in seznamu prilog ter so potrebni za dokazovanje in pojasnjevanje njegove vsebine.

86.

Priloge, priložene k procesnemu aktu, morajo biti predložene v obliki, ki olajšuje elektronski vpogled v dokumente s strani Splošnega sodišča in preprečuje vsako možnost zmede. Zato je treba upoštevati te zahteve:

(a)	vsaka priloga je oštevilčena v skladu s točko 83(a) zgoraj;

(b)	priporočljiva je napoved priloge na posebni spremni strani;

(c)	prilogam k procesnemu aktu se zaporedno oštevilčijo strani (na primer: od 1 do 152) od prve strani prve priloge (ne seznama prilog), vključno s spremnimi stranmi in morebitnimi prilogami k prilogam;

(d)	priloge morajo biti lahko berljive.

87.	Vsako sklicevanje na predloženo prilogo mora vsebovati navedbo njene številke, kakor je navedena v seznamu prilog, in navedbo procesnega akta, skupaj s katerim je priloga predložena (na primer: priloga A.1 k tožbi).“;

(25)

besedilo točk od 92 in 94 se nadomesti s tem besedilom:

„92.	Sodni tajnik zavrne, v celoti ali delno, vpis procesnih aktov in, glede na okoliščine primera, dokazil, ki niso predvideni v Poslovniku, v vpisnik in njihovo vložitev v spis v zadevi. V primeru dvoma se sodni tajnik glede odločitve obrne na predsednika.

93.	Razen v primerih, ki so izrecno določeni v Poslovniku, in brez poseganja v člen 46(2) Poslovnika in točko 100 spodaj sodni tajnik zavrne vpis procesnih aktov ali dokazil, ki so sestavljeni v jeziku, ki ni jezik postopka, v vpisnik in njihovo vložitev v spis v zadevi.

94.	Kadar stranka izpodbija celotno ali delno zavrnitev sodnega tajnika, da se procesni akt ali dokazilo vpiše v vpisnik in vloži v spis v zadevi, sodni tajnik vprašanje predloži predsedniku, da odloči, ali je treba zadevni akt ali dokazilo sprejeti.“;

(26)	besedilo točk 98 in 99 se nadomesti s „[črtano]“;

(27)	v točki 101 se stavek „Če tožba ni dopolnjena, jo je mogoče v skladu s členi 78(6), 177(6) in 194(5) Poslovnika zavreči kot nedopustno.“ nadomesti s stavkom „Če tožba ni dopolnjena, jo je mogoče v skladu s členoma 78(6) in 177(6) Poslovnika zavreči kot nedopustno.“;

(28)

po točki 104 se kot točka 104a vstavi to besedilo:

„104a.

Seznam prilog in morebitno kazalo se ne upoštevata pri določanju dopustnosti dolžine vloge.“;

(29)	besedilo naslova „A1. Direktne tožbe“ se nadomesti z besedilom „A1. Direktne tožbe (razen tistih, ki se nanašajo na zadeve s področja intelektualne lastnine)“;

(30)	besedilo naslova „B1. Direktne tožbe“ se nadomesti z besedilom „B1. Direktne tožbe (razen tistih, ki se nanašajo na zadeve s področja intelektualne lastnine)“;

(31)	v točki 116 se besedilo „je treba predložiti dokumente iz členov 51(2) in (3)“ nadomesti z besedilom „je treba po potrebi predložiti dokumente iz členov 51(2) in (3)“;

(32)	besedilo točke 117 se nadomesti s „[črtano]“;

(33)

v točki 119 se besedilo zadnje alinee „– da se po elektronski pošti v obliki navadne elektronske datoteke, pripravljene z uporabo programske opreme za oblikovanje besedila, pošlje na naslov GC.Registry@curia.europa.eu z navedbo zadeve, na katero se nanaša.“ nadomesti z besedilom „– da se ob vložitvi tožbe posreduje prek e-Curie z navedbo zadeve, na katero se nanaša.“.

(34)	besedilo točke 122 se nadomesti s tem besedilom: „Za lažjo oblikovno pripravo tožbe si lahko zastopniki strank ogledajo dokument ‚Pregledni seznam – Tožba‘ in vzorec tožbe, ki sta na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.“;

(35)	v točki 127 se besedilo „Točki 116 in 117 zgoraj se uporabljata“ nadomesti z besedilom „Točka 116 se uporablja“;

(36)	v točki 134 se besedilo „Točke od 113 do 115, 117 in od 120 do 122 zgoraj“ nadomesti z besedilom „Točke od 113 do 115 in od 120 do 122 zgoraj“;

(37)	v točki 138 se besedilo „Točke 117, 125 in 126 zgoraj“ nadomesti z besedilom „Točki 125 in 126 zgoraj“;

(38)

besedilo točke 144 se nadomesti s tem besedilom:

„144.

Sodno tajništvo vsaj en mesec pred obravnavo pošlje strankam vabilo na obravnavo, brez poseganja v primere, v katerih okoliščine upravičujejo, da se jih povabi v krajšem roku. Kadar Splošno sodišče odloči, da opravi skupno obravnavo za več zadev na podlagi člena 106a Poslovnika, so v vabilu na obravnavo navedene zlasti zadeve, na katere se ta obravnava nanaša.“;

(39)

po točki 147 se kot točka 147a vstavi to besedilo:

„147a.

Kadar Splošno sodišče odloči, da opravi skupno obravnavo za več zadev na podlagi člena 106a Poslovnika, se skrajšano poročilo za obravnavo, sestavljeno v jeziku postopka vsake od teh zadev vroči vsem strankam, ki so bile vabljene na to obravnavo.“;

(40)

po točki 152 se kot točka 152a vstavi to besedilo:

„152a.

Kadar namerava stranka vložiti predlog za odobritev izjeme od jezikovne ureditve na podlagi člena 45(1)(c) ali (d) Poslovnika, da se na obravnavi uporabi jezik, ki ni jezik postopka, mora ta predlog vložiti čim prej po prejemu vabila.“;

(41)

v točki 162 se besedilo „Za podajanje svojih navedb ima vsaka glavna stranka na voljo 15 minut, vsak intervenient pa 10 minut (v združenih zadevah ima vsaka glavna stranka 15 minut za vsako od zadev in vsak intervenient 10 minut za vsako od zadev)“ nadomesti z besedilom „Za podajanje svojih navedb ima vsaka glavna stranka na voljo 15 minut, vsak intervenient pa 10 minut (na obravnavi v združenih zadevah ali na skupni obravnavi ima vsaka glavna stranka 15 minut za vsako od zadev in vsak intervenient 10 minut za vsako od zadev)“;

(42)

besedilo točke 165 se nadomesti s tem besedilom:

„165.

Kadar več strank zagovarja enako stališče pred Splošnim sodiščem (zlasti pri intervencijah, združenih zadevah ali zadevah, katerih podobnosti upravičujejo izvedbo skupne obravnave), so njihovi zastopniki pozvani, naj se pred obravnavo uskladijo, da bi se izognili kakršnemu koli ponavljanju navedb. Vendar morajo zastopniki zadevnih strank skrbeti za to, da zavzamejo stališče le za stranke, ki jih zastopajo, in da spoštujejo člen 84 Poslovnika, ki določa pogoje, pod katerimi se lahko pred Splošnim sodiščem navede nov razlog med postopkom.“;

(43)

besedilo točke 167 se nadomesti s tem besedilom:

„167.

V skladu s členom 85(3) Poslovnika lahko glavne stranke izjemoma predložijo dokaze še med obravnavo. V tem primeru se svetuje, da se zagotovi zadostno število izvodov (vključno, po potrebi, v nezaupni različici za interveniente). Druge stranke se izrečejo o njihovi dopustnosti in vsebini.“;

(44)

za točko 167 se vstavi nov naslov:

„Ca. Sodelovanje na obravnavi prek videokonference

Ca. 1. Prošnja za izvedbo videokonference

167a.

Če zastopnik stranke ne more fizično sodelovati na obravnavi, na katero je vabljen, zaradi zdravstvenih razlogov (na primer zaradi zadržanosti, ki je posledica osebnih zdravstvenih razlogov ali omejitve gibanja zaradi epidemije), varnostnih razlogov ali drugih resnih razlogov (na primer zaradi stavke v letalskem prometu), mora zastopnik zadevne stranke z ločeno vlogo vložiti obrazloženo prošnjo za sodelovanje na obravnavi prek videokonference.

167b.

Da bi lahko Splošno sodišče prošnjo učinkovito obravnavalo, mora biti vložena takoj, ko je razlog za zadržanje znan, in mora vsebovati:

—	natančno in utemeljeno navedbo narave navedenega zadržanja,

—	podatke o kontaktni osebi, s katero se bodo lahko pred obravnavo po potrebi opravili tehnični preizkusi in preizkusi tolmačenja,

—	morebitno zaporedno številko zadnje zadeve, v kateri je zastopnik sodeloval na obravnavi prek videokonference pred Splošnim sodiščem ali Sodiščem.

167c.

Vsaka prošnja za izvedbo videokonference se vroči drugim strankam v zadevi.

167d.

Sodno tajništvo o odločitvi predsednika senata o prošnji za izvedbo videokonference obvesti stranko, ki je vložila to prošnjo, in druge stranke v zadevi.

167e.

Če se s to odločitvijo prošnji ugodi, tehnične službe Sodišča Evropske unije navežejo stik s kontaktno osebo, katere podatke je zastopnik predhodno navedel v svoji prošnji, da se lahko čim prej organizirajo tehnični preizkusi in preizkusi tolmačenja, ki jih mora zastopnik nujno opraviti.

167f.

Če so preizkusi uspešni, je obravnavo dejansko mogoče organizirati prek videokonference, o čemer so stranke obveščene. Če preizkusi niso uspešni, so stranke obveščene o posledicah glede ohranitve ali preložitve obravnave.

Ca. 2. Tehnični pogoji

167g.

Za uporabo videokonference za obravnave je potrebna visoka kakovost zvoka in slike ter popolnoma stabilna povezava, kar se oceni med preizkusom pred obravnavo. Zato morajo biti izpolnjene te tehnične zahteve:

—	dovoljene so samo povezave, ki uporabljajo klicna protokola H.323 in SIP. H.323 in SIP sta protokola, ki se uporabljata posebej za vzpostavljanje videokonferenčnih klicev ter zagotavljata optimalno stabilnost in varnost povezav,

—	uporaba programske platforme ali katerega koli drugega sistema za seje, ki temelji izključno na računalniški aplikaciji, ni dovoljena,

—	povezovanje prek mobilnih naprav, kot so prenosni računalniki, tablični računalniki ali pametni telefoni, ni dovoljeno.

167h.

Če zastopnik sodeluje na obravnavi prek videokonference, lahko uporablja samo jezik, v katerem je v skladu s pravili iz Poslovnika upravičen nastopati, in ima brez poseganja v prihodnji razvoj dostop samo do tolmačenja v ta jezik.

Ca. 3. Praktična priporočila za zastopnike, ki nastopajo prek videokonference

167i.

Praktična priporočila za zastopnike, ki nastopajo prek videokonference, so na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.“;

(45)	v točki 168 se besedilo „po elektronski pošti (interpret@curia.europa.eu).“ nadomesti z besedilom „po elektronski pošti (interpretation@curia.europa.eu).“;

(46)

po točki 172 se kot točka 172a vstavi to besedilo:

„172a.

Kadar se na podlagi člena 106a Poslovnika opravi skupna obravnava za več zadev, se zapisnik, ki ima enako vsebino za vse upoštevne zadeve, vloži v spis vsake od zadev v jeziku postopka zadeve.“;

(47)

po točki 184 se kot točka 184a vstavi to besedilo:

„184a.

Intervenient ne more vložiti predloga za zaupno obravnavanje v razmerju do drugih strank v postopku.“;

(48)

besedilo točke 225 se nadomesti s tem besedilom:

„225.

V predlogu za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb je treba navesti, prvič, predmet spora, ter jasno in jedrnato dejanske in pravne razloge, na katerih temelji tožba v postopku v glavni stvari in ki na prvi pogled izkazujejo njeno utemeljenost (fumus boni juris). V njem mora biti, drugič, zelo natančno naveden predlagani ukrep oziroma predlagani ukrepi. V njem morajo biti, tretjič, obrazloženo in dokumentirano navedene okoliščine, ki dokazujejo nujnost.“;

(49)

po točki 225 se kot točka 225a vstavi to besedilo:

„225a.

V skladu s členom 156(4), drugi stavek, Poslovnika je treba v predlogu za izdajo začasne odredbe navesti vse razpoložljive dokaze in dokazne predloge za utemeljitev izdaje začasnih odredb. Tako mora imeti sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, na voljo konkretne in natančne navedbe, podprte s podrobnimi in po potrebi overjenimi listinskimi dokazi ali dokaznimi predlogi, ki dokazujejo položaj, v katerem je stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, in omogočajo oceno posledic, ki bi verjetno nastale ob nesprejetju predlaganih odredb.“;

(50)

besedilo točke 227 se nadomesti s tem besedilom:

„227.

Za omogočenje nujne obravnave predloga za izdajo začasne odredbe ta predlog načeloma ne sme biti daljši od 25 strani, ob tem pa se upoštevajo zadevno področje in okoliščine zadeve.“;

(51)

Priloga 1 se spremeni tako:

(a)	v uvodnem delu se besedilo „v skladu s členi 78(6), 177(6) in 194(5) Poslovnika“ nadomesti z besedilom „v skladu s členoma 78(6) in 177(6) Poslovnika“;

(b)	naslov prvega stolpca „Direktne tožbe“ nadomesti z „Direktne tožbe (razen zadev s področja intelektualne lastnine)“;

(c)

besedilo pod točko (a) v prvem in drugem stolpcu se nadomesti s tem besedilom:

„(a)	predložitev dokumenta (iz člena 51(2) Poslovnika), razen če je bil takšen dokument že predložen za odprtje uporabniškega računa e-Curia (člen 51(2) Poslovnika)“;

(d)	v točki (b) se besedilo v prvem in drugem stolpcu „novejšega dokaza o pravnem obstoju“ nadomesti z besedilom „dokaza o pravnem obstoju“;

(e)	v točki (g) se besedilo v drugem stolpcu „in naslovov, ki so jih te navedle za namene vročanja“ nadomesti z besedilom „in naslovov, ki so jih te navedle za namene vročanja, če to upravičujejo okoliščine“;

(52)

Priloga 2 se spremeni tako:

(a)	v točki (a) se besedilo „(člen 21, prvi odstavek, Statuta; členi 76(a), 177(1)(a) in 194(1)(a) Poslovnika)“ nadomesti z besedilom „(člen 21, prvi odstavek, Statuta; člen 76(a) in člen 177(1)(a) Poslovnika)“;

(b)	v točki (b) se besedilo „(členi 76(b), 177(1)(b) in 194(1)(b) Poslovnika)“ nadomesti z besedilom „(člen 76(b) in člen 177(1)(b) Poslovnika)“;

(c)	v točki (h) se besedilo „(točka 86(d) teh praktičnih določb za izvajanje)“ nadomesti z besedilom „(točka 86(c) teh praktičnih določb za izvajanje)“;

(53)

Priloga 3 se spremeni tako:

(a)	besedilo točke (a) se nadomesti s tem besedilom: „predložitev potrdila iz člena 51(2) Poslovnika za vse druge dodatne odvetnike, razen če je bil takšen dokument že predložen za odprtje uporabniškega računa e-Curia (člen 51(2) Poslovnika)“;

(b)	v točki (c) se besedilo „(člen 46(2) Poslovnika; točka 99 teh praktičnih določb za izvajanje)“ nadomesti z besedilom „(člen 46(2) Poslovnika)“.

Člen 2

Te spremembe Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati začnejo 1. aprila 2023.

V Luxembourgu, 1. februarja 2023

Sodni tajnik

E. COULON

Predsednik

M. VAN DER WOUDE

(1) UL L 44 z dne 14.2.2023, str. 8.

(2) UL L 152 z dne 18.6.2015, str. 1, kakor so bile spremenjene (UL L 217 z dne 12.8.2016, str. 78, UL L 294 z dne 21.11.2018, str. 23, popr. UL L 296 z dne 22.11.2018, str. 40).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 73

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 10. marec 2023

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/543 z dne 9. marca 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 686/2012 v zvezi z dodelitvijo ocenjevanja aktivnih snovi, katerih odobritev poteče med 31. januarjem 2029 in 1. oktobrom 2035, državam članicam za namene postopka obnovitve ( 1 )	1
		DIREKTIVE
	*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2023/544 z dne 16. decembra 2022 o spremembi Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri uporabi svinca v aluminijevih zlitinah za strojno uporabo, v bakrovih zlitinah in nekaterih akumulatorjih ( 1 )	5
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2023/545 z dne 7. marca 2023 o imenovanju treh članov in dveh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Zvezne republike Nemčije	12
	*	Sklep Sveta (EU) 2023/546 z dne 7. marca 2023 o imenovanju člana in dveh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Republike Slovenije	14
	*	Sklep Sveta (EU) 2023/547 z dne 7. marca 2023 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Italijanske republike	16
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/548 z dne 6. marca 2023 o neizdaji dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov UL Hydrogen Peroxide Family 1 v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 1372)	17
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/549 z dne 6. marca 2023 o dostopu do nekaterih podatkov iz TARGET in njihovi uporabi ter o razveljavitvi Sklepa ECB/2010/9 (ECB/2023/3)	19
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Komisije (EU) 2023/550 z dne 8. marca 2023 o nacionalnih programih podpore pri načrtovanju trajnostne mobilnosti v mestih (notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 1524)	23
		NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
	*	Sklep št. 2019/1 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti (po pisnem posvetovanju) o sprejetju proračuna prometne skupnosti za leto 2019 [2023/551]	34
	*	Sklep št. 2019/2 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti (po pisnem posvetovanju s člani regionalnega usmerjevalnega odbora) o direktorju stalnega sekretariata prometne skupnosti [2023/552]	36
	*	Sklep št. 2019/3 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti [2023/553] z dne 5. junija 2019 o:	37
	*	Sklep št. 2020/2 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti (po posvetovanju s člani regionalnega usmerjevalnega odbora) o direktorju stalnega sekretariata prometne skupnosti [2023/554]	38
	*	Sklep št. 2020/3 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti (po posvetovanju s člani regionalnega usmerjevalnega odbora) o namestnici direktorja stalnega sekretariata prometne skupnosti [2023/555]	39
	*	Sklep št. 2020/05 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti o pravilih o povračilu stroškov oseb, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti in so na sestanke povabljene kot strokovnjaki [2023/556]	40
	*	Sklep št. 2020/7 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti o imenovanju neodvisnega zunanjega revizorja za izvedbo letne revizije za proračunsko leto 2019 [2023/557]	44
	*	Sklep št. 2020/08 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti o ustanovitvi tehničnega odbora za prevoz nevarnega blaga [2023/558]	45
	*	Sklep št. 01/2021 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti (po pisnem posvetovanju) o sprejetju proračuna prometne skupnosti za leto 2021 [2023/559]	46
	*	Sklep št. 2021/02 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti o pravilih o povračilu stroškov oseb, ki niso zaposlene v stalnem sekretariatu prometne skupnosti in so vabljene k sodelovanju na sestankih prometne skupnosti [2023/560]	48
	*	Sklep št. 2021/03 regionalnega usmerjevalnega odbora prometne skupnosti o pravilih o povračilu potnih stroškov in stroškov selitve osebja stalnega sekretariata prometne skupnosti ob nastopu in prenehanju zaposlitve [2023/561]	54
	*	Spremembe praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča	58

Proračunska vrstica	Znesek (v EUR)
Plače uradnikov	750 000
Prispevek za zdravstveno/pokojninsko zavarovanje uradnikov	200 000
Operativni stroški sekretariata (vključno s fiksnimi izdatki / potovanji / organizacijo zasedanj)	330 000
Pisarniška oprema IT in pohištvo (ki nista zajeta v sporazumu o sedežu)	100 000
Stroški zaposlovanja (objava in povračilo stroškov kandidatom)	100 000
Skupaj	1 480 000
Rezerva (približno: 10 %)	150 000
Skupni seštevek	1 630 000
Od tega: prispevek EU (80 %) (*1)	1 304 000
Prispevek WB6 (20 %: razčlenitev po državah je določena v Prilogi V k Pogodbi)	326 000

		Popravki
	*	Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2023/387 z dne 20. februarja 2023 v podporo globalnemu mehanizmu za poročanje o nedovoljenem konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu zaradi zmanjšanja tveganja njunega preusmerjanja ali nedovoljenega prenosa (iTrace V) ( UL L 53, 21.2.2023 )	67


	(1) Besedilo velja za EGP.