(1)

Svet je 5. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 208/2014.

(2)

Na podlagi pregleda Sveta bi bilo treba posodobiti informacije v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 208/2014 o pravici do obrambe in pravici do učinkovitega sodnega varstva.

(3)

Uredbo (EU) št. 208/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Zagotoviti je treba, da se klirinški člani, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti in so upravičeni do nadomestila iz člena 20(1) Uredbe (EU) 2021/23, obravnavajo pošteno. Zato bi morala biti v primeru razdelitve med gotovinskimi plačili in instrumenti, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov, razporeditev med gotovinskimi plačili in temi instrumenti enaka za vse klirinške člane, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti in ki jim je treba izplačati nadomestilo.

(2)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2021/23 lahko pristojni organ CNS od CNS zahteva, da klirinškim članom nadomesti izgube z izdajo instrumentov, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov zadevne CNS. Vendar izdaja takih instrumentov in posledične terjatve glede prihodnjih dobičkov CNS ne bi smele ogroziti uspešnega poslovanja CNS in njene sposobnosti, da zadosti svojim naložbenim potrebam, niti ne bi smele zmanjšati privlačnosti CNS za njene delničarje in zunanje vlagatelje v daljšem obdobju. Za zmanjšanje tega tveganja je primerno določiti, da letne terjatve glede prihodnjih dobičkov CNS ne bi smele presegati 70 % letnega dobička CNS ter da taki instrumenti in terjatve ne bi smeli presegati obdobja, daljšega od desetih let.

(3)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(4)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(1)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upoštevata kapitalska struktura in profil tveganja te CNS, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti, ali je načrt sanacije primeren za zagotovitev ustreznosti finančnih sredstev CNS, vključno z zagotovitvijo pravočasne dokapitalizacije CNS, kjer je to potrebno, in obnovitve njenih predhodno financiranih sredstev ter odpravo morebitne vrzeli v financiranju in likvidnosti.

(2)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upošteva kaskadni pristop CNS k neplačilom, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti, ali so struktura kaskadnega pristopa k neplačilom te CNS in pravila za porazdelitev izgub ustrezni za vse predvidene scenarije izgub zaradi neplačila in ali je ta porazdelitev izgub pravno izvršljiva.

(3)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upošteva kompleksnost organizacijske strukture te CNS, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti, ali so lastniška struktura in ureditve upravljanja te CNS dovolj jasne in izvedljive, da se potrdi izvedljivost načrta sanacije in zagotovi nemoteno izvajanje sanacijskih ukrepov.

(4)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upošteva zamenljivost dejavnosti te CNS, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti, kako je v načrtu sanacije te CNS predvideno, da bi del klirinških storitev CNS ali vse klirinške storitve opravljale druge CNS iz Unije, ki imajo dovoljenje, ali priznane CNS iz tretjih držav, da bi se zmanjšalo tveganje motenj storitev, ki so ključne za realno gospodarstvo in finančno stabilnost.

(5)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upošteva profil tveganja te CNS, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji upoštevati poslovne značilnosti ter upravljavska in pravna tveganja te CNS, da bi ocenili, ali lahko ta CNS hitro in učinkovito sprejme ukrepe iz načrta sanacije, ne glede na posebnosti CNS.

(6)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upošteva pripravljenosti te CNS, da se sooči s težavami, ki bi ogrozile sposobnost njenega uspešnega poslovanja, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti ustreznost scenarijev in kazalnikov, vključenih v načrt sanacije, ob upoštevanju posebnosti te CNS, da se zagotovi verodostojnost ravni pripravljenosti CNS na take težave.

(7)

Ko se za oceno načrta sanacije CNS upošteva poslovni model te CNS, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti primernost določitve kritičnih funkcij v tem načrtu sanacije in način, na katerega načrt sanacije predvideva prodajo sredstev ali poslovnih področij, da se predvidijo učinki aktivacije načrta sanacije na klirinške člane, njihove stranke in posredne stranke ter ureditve zunanjega izvajanja.

(8)

Pri upoštevanju učinka načrta sanacije CNS na nekatere subjekte v zvezi s sporočanjem bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti ustreznost postopkov CNS za sporočanje in razkrivanje za čim bolj pregledno izmenjavo informacij in obvladovanje morebitnih negativnih odzivov trga na težave CNS.

(9)

Pri upoštevanju učinka načrta sanacije CNS na klirinške člane bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti, kako ta CNS ocenjuje kompleksnost svojega klirinškega članstva, da bi predvideli učinek načrta sanacije na stranke in posredne stranke klirinških članov, ter njihove pogodbene obveznosti pri kakršnem koli scenariju sanacije.

(10)

Pri upoštevanju učinka načrta sanacije CNS na povezane tržne infrastrukture bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji preučiti, ali bi lahko izvajanje sanacijskih ukrepov CNS vplivalo na delovanje povezane infrastrukture, da bi ustrezno ocenili učinek načrta reševanja v smislu učinkov na interoperabilnost.

(11)

Pri upoštevanju učinka načrta sanacije CNS na finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, vključno z mesti trgovanja, bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji upoštevati kakršno koli povezavo z mesti trgovanja te CNS, da bi predvideli kakršen koli pomemben vpliv sanacijskih ukrepov na zmožnost mesta trgovanja, da izvede posle ali določa cene.

(12)

Pri upoštevanju učinka načrta sanacije CNS na finančni sistem katere koli države članice in Unije kot celote bi morali pristojni organi in nadzorni kolegiji oceniti učinek sanacijskih ukrepov na subjekte, ki so bistveno povezani s to CNS, klirinške člane in infrastrukture finančnih trgov, da bi upoštevali morebitno tveganje širjenja negativnih vplivov, ki bi lahko izhajalo iz aktivacije načrta sanacije. Upoštevati bi morali tudi ustreznost spodbud, uvedenih z načrtom sanacije, da se zagotovi, da bodo lahko sanacijski ukrepi in instrumenti za porazdelitev izgub optimizirali verjetnost uspešne sanacije s pošteno in sorazmerno porazdelitvijo stroškov med delničarji zadevne CNS, klirinškimi člani in njihovimi strankami.

(13)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(14)

ESMA je v sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in Evropskim odborom za sistemska tveganja pripravil osnutke tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba. ESMA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(1)

Komisija je v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) preučila zahtevo Italije z dne 30. avgusta 2018 za registracijo imena „Grappa della Valle d’Aosta / Grappa de la Vallée d’Aoste“ kot geografske označbe.

(2)

Uredba (EU) 2019/787, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 110/2008, je začela veljati 25. maja 2019. V skladu s členom 49(1) navedene uredbe se poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 o geografskih označbah razveljavi z učinkom od 8. junija 2019.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahteva skladna z Uredbo (ES) št. 110/2008, je glavne specifikacije tehnične dokumentacije v skladu s členom 17(6) navedene uredbe in členom 50(4), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/787 objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Komisija v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2019/787 ni prejela nobenega obvestila o ugovoru.

(5)

Zato bi bilo treba ime „Grappa della Valle d’Aosta / Grappa de la Vallée d’Aoste“ registrirati kot geografsko označbo –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je januarja 2017 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/141 (2), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/659 (3), uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: pribor (fitingi)) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Tajvana. Veljavne protidampinške dajatve znašajo med 30,7 % in 64,9 % za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK ter med 5,1 % in 12,1 % za uvoz izdelkov s poreklom iz Tajvana. Preiskava, na podlagi katere so bile uvedene te dajatve, se je začela oktobra 2015 (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) (4).

(2)

Komisija je januarja 2022 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka obstoječih ukrepov z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije (5). Pregled še poteka.

(3)

Komisija je v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe prejela zahtevek, naj preišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz pribora (fitingov) s poreklom iz Kitajske, z uvozom pribora (fitingov), poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, in naj za ta uvoz uvede registracijo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek).

(4)

Zahtevek je 25. aprila 2022 vložil Obrambni odbor industrije fitingov iz nerjavnega jekla za soležno varjenje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: vložnik).

(5)

Zahtevek je vseboval zadostne dokaze o spremembi v vzorcu trgovanja pri izvozu iz Kitajske in Malezije v Unijo, do katere je prišlo po uvedbi ukrepov za pribor (fitinge) s poreklom iz Kitajske.

(6)

Poleg tega so bili v zahtevku predloženi dokazi, ki kažejo, da je malo verjetno, da je do te spremembe prišlo zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero obstaja zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, z izjemo uvedbe dajatve. Vložnik je namreč trdil, da je bila dejanska proizvodnja izdelka v preiskavi v Maleziji omejena na samo dva proizvajalca, katerih skupni izvoz v Unijo je bil od uvedbe ukrepov za zadevni izdelek ves čas precej manjši od obsega izdelka v preiskavi, izvoženega iz Malezije v Unijo. Glede na dokaze, ki jih je predložil vložnik, se zdi, da je do spremembe prišlo zaradi pretovarjanja zadevnega izdelka s poreklom iz LRK prek Malezije v Unijo. Vložnik je predložil dokaze, ki vzbujajo dvome o obstoju dejanskih proizvodnih zmogljivosti družb v kitajski lasti v Maleziji. Poleg tega je predložil dokaze, da so kitajski proizvajalci odkrito predlagali, da se poreklo zadevnega izdelka spremeni iz kitajskega v malezijsko.

(7)

Zahtevek je poleg tega vseboval zadostne dokaze, da so praksa, postopek ali dejavnost oslabili popravljalne učinke obstoječih protidampinških ukrepov v smislu količin in cen. Zdelo se je, da so bile na trg Unije vnesene znatne količine uvoženega izdelka v preiskavi. Poleg tega je bilo dovolj dokazov, da se je pribor (fitingi) uvažal po škodljivih cenah.

(8)

Nazadnje, zahtevek je vseboval zadostne dokaze, da se je pribor (fitingi), poslan iz Malezije, izvažal po dampinških cenah glede na normalno vrednost, predhodno ugotovljeno za pribor (fitinge) s poreklom iz Kitajske.

(9)

Izdelek, ki ga zadeva morebitno izogibanje, je pribor (fitingi) za varjenje cevi iz različnih vrst avstenitnega nerjavnega jekla, ki ustreza tipom AISI 304, 304L, 316, 316L, 316Ti, 321 in 321H ter njihovim ekvivalentom v drugih normativih, z največjim zunanjim premerom največ 406,4 mm in debelino stene 16 mm ali manj, s povprečno hrapavostjo (Ra) notranje površine najmanj 0,8 mikrometra, brez prirobnice, dokončan ali nedokončan, na dan začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2017/141 uvrščen pod oznaki KN ex 7307 23 10 in ex 7307 23 90 (oznake TARIC 7307231015, 7307231025, 7307239015, 7307239025) in s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Za ta izdelek se uporabljajo trenutno veljavni ukrepi.

(10)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, opredeljenemu v prejšnji uvodni izjavi, le da je poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, in se trenutno uvršča pod isti oznaki KN kot zadevni izdelek (oznake TARIC 7307231035, 7307231040, 7307239035, 7307239040) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(11)

Preiskava je pokazala, da imata pribor (fitingi), izvožen iz Kitajske v Unijo, in pribor (fitingi), poslan iz Malezije, ne glede na to, ali gre za izdelke s poreklom iz Malezije ali ne, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter sta namenjena enakim uporabam, zato se štejeta za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(12)

Pantech Steel Industries Sdn.Bhd (v nadaljnjem besedilu: PSI), ena od družb skupine Pantech, je stopila v stik s Komisijo, da bi se prepričala, da ena od njenih vrst izdelka – dolge cevi za visokofrekvenčno upogibanje – ni vključena v prvotno opredelitev izdelka. Komisija je po analizi predloženega opisa izdelka in posvetovanju z vložnikom potrdila, da visokofrekvenčne dolge cevi niso bile vključene v prvotno opredelitev izdelka.

(13)

Paul Meijering Metalen B.V. (v nadaljnjem besedilu: PMM B.V.), uvoznik Unije, se ni strinjal z obsegom izdelka v preiskavi. Predložil je pripombe o tem in tudi o začetku preiskave ter zahteval zaslišanje pri službah Komisije. Zaslišanje je potekalo 7. julija 2022. Komisija je na zaslišanju pojasnila, da je bil namen preiskave ugotoviti, ali obstaja izogibanje prek Malezije. V okviru te preiskave ni bilo pravne podlage za revizijo obsega ukrepov. Obseg izdelka je bil opredeljen v prvotni preiskavi, ki je pokazala, da so ves pribor (fitingi) v okviru opredelitve izdelka podobni izdelki.

(14)

Potem ko je Komisija obvestila države članice in ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek preiskave v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe, je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/894 (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku preiskave) 8. junija 2022 začela preiskavo in za uvoz pribora (fitingov), poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, uvedla registracijo.

(15)

V uredbi o začetku preiskave je navedeno, da če se med preiskavo poleg prakse, navedene v uvodni izjavi 7 osnovne uredbe, ugotovijo še druge prakse izogibanja iz člena 13 osnovne uredbe, lahko preiskava zajame tudi te prakse.

(16)

Družba PMM B.V. je poudarila, da v zahtevku obstaja razhajanje med izvozom iz Malezije v Unijo za leto 2017 in ustreznim uvozom iz Malezije v Unijo. Prav tako se ni strinjala s trditvijo vložnika, da je edino pojasnilo za razliko med izvozom iz Kitajske v Malezijo in izvozom iz Malezije v Unijo pretovarjanje. Nazadnje je opozorila na manjkajoče sklice v zahtevku.

(17)

Komisija je na zaslišanju iz uvodne izjave 13 pojasnila, da je zahtevek preučila v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe in ugotovila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene oziroma da je na voljo dovolj dokazov za začetek preiskave. V skladu s členom 13(3) osnovne uredbe zahtevek vsebuje informacije, ki so vložniku dostopne pod razumnimi pogoji. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek preiskave („zadostni“ dokazi), se razlikuje od standarda, ki se zahteva za dokončno ugotovitev obstoja izogibanja.

(18)

Razlika v statističnih podatkih za leto 2017 ali trditve o pretovarjanju na podlagi razlike v statističnih podatkih med LRK in Malezijo niso spremenile dejstva, da je bila v zahtevku prikazana jasna sprememba v vzorcu trgovanja med LRK, Malezijo in Unijo. Vložnik je predložil tudi dokaze o praksah pretovarjanja.

(19)

Vendar je Komisija pojasnila, da je namen preiskave odkriti, ali je sprememba v vzorcu trgovanja, tudi med Kitajsko in Malezijo, posledica praks, ki se v skladu s členom 13 osnovne uredbe štejejo za izogibanje in niso omejene na pretovarjanje.

(20)

Glede na navedeno je zahtevek vseboval zadostne dokaze glede dejavnikov iz člena 13(1) osnovne uredbe, ki so v skladu s členom 13(3) upravičili začetek preiskave.

(21)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Za obdobje preiskave so bili zbrani podatki, med drugim z namenom preiskave domnevne spremembe v vzorcu trgovanja po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek ter preiskave obstoja prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni bilo zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti, z izjemo uvedbe dajatve. Podrobnejši podatki so bili zbrani za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje poročanja), da bi se preučilo, ali je uvoz oslabil popravljalni učinek veljavnih ukrepov v smislu cen in/ali količin ter ali je obstajal damping.

(22)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila organe Kitajske in Malezije, znane proizvajalce izvoznike v navedenih državah, industrijo Unije in znane uvoznike v Uniji.

(23)

Poleg tega je misijo Malezije pri Evropski uniji pozvala k predložitvi imen in naslovov proizvajalcev izvoznikov in/ali reprezentativnih združenj, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, poleg malezijskih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je v zahtevku navedel vložnik. Misija Malezije je Komisiji predložila seznam. Komisija je ob začetku preiskave stopila v stik z vsemi družbami.

(24)

Obrazci zahtevkov za izvzetje za proizvajalce/izvoznike v Maleziji ter vprašalniki za proizvajalce/izvoznike na Kitajskem in uvoznike v Uniji so bili na voljo na spletnem mestu GD za trgovino.

(25)

Obrazce zahtevkov za izvzetje so predložili štirje malezijski proizvajalci izvozniki. To so bili:

(26)

Poleg tega so izpolnjen vprašalnik predložile štiri malezijske družbe, povezane z družbo Pantech ali SPI.

(27)

Izpolnjen vprašalnik je predložilo tudi šest uvoznikov Unije. Ena od navedenih družb pribora (fitingov) ni uvažala iz Malezije, zato njen odgovor ni bil nadalje analiziran. Komisija je na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnili uvozniki, navzkrižno preverila trgovinske tokove in imena dobaviteljev iz Malezije.

(28)

Komisija je v postopku preverjanja informacij in statističnih podatkov, ki so jih predložili vložnik in sodelujoče malezijske družbe, opravila posvetovanja na kraju samem z malezijskimi organi, in sicer ministrstvom za trgovino in industrijo, kraljevo carinsko upravo, ministrstvom za finance ter predstavniki prostotrgovinskih območij Klang in Penang.

(29)

Poleg tega je Komisija v skladu s členom 16 osnovne uredbe opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(30)

Komisija je na daljavo navzkrižno preverila naslednje družbe:

(31)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku, določenem v uredbi o začetku preiskave, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vse strani so bile obveščene, da se lahko v primeru nepredložitve vseh ustreznih informacij ali v primeru predložitve nepopolnih, napačnih ali zavajajočih informacij uporabi člen 18 osnovne uredbe in oblikujejo ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev.

(32)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 13 in 16 do 19, je 7. julija 2022 potekalo zaslišanje z uvoznikom Unije PMM B.V. Po razkritju sta 8. in 12. decembra 2022 potekali zaslišanji z družbo MAC oziroma družbo PMM B.V.

(33)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je treba za oceno morebitnega izogibanja analizirati naslednje elemente:

(34)

V zahtevku je bilo navedeno domnevno pretovarjanje zadevnega izdelka iz Malezije v Unijo (glej uvodno izjavo 6).

(35)

V preiskavi niso bili odkriti dokazi, da bi bil kateri koli od štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju poročanja opravili ves izvoz v Unijo (glej uvodno izjavo 39), vključen v prakse pretovarjanja. Komisija je podatke, ki so jih predložile štiri sodelujoče družbe, primerjala s statističnimi podatki, kar je pokazalo, da so družbe v večini obdobja preiskave opravile veliko večino izvoza pribora (fitingov) v Unijo, v obdobju poročanja pa ves tak izvoz. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da nobena od štirih družb ni bila vključena v pretovarjanje. Njihovi nakupi pribora (fitingov) iz LRK so bili minimalni, izdelki pa so se prodajali na domačem trgu v Maleziji. Trditve o pretovarjanju s to preiskavo torej ni bilo mogoče potrditi.

(36)

Vendar je, kot je navedeno v uvodni izjavi 5, zahtevek vseboval zadostne dokaze o spremembi v vzorcu trgovanja pri izvozu iz Kitajske in Malezije v Unijo, do katere je prišlo po uvedbi ukrepov za pribor (fitinge) s poreklom iz Kitajske. Konkretno so bili v zahtevku predloženi dokazi na podlagi uradnih statističnih podatkov o povečanju uvoza pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo in vzporednem povečanju uvoza pribora (fitingov) iz Kitajske v Malezijo (7), kar pomeni spremembo v vzorcu trgovanja, kot se zahteva v skladu s členom 13 osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, so bili poleg tega v zahtevku predloženi dokazi, ki kažejo, da je glede na to, kar je znano o dejanski proizvodnji v Maleziji, malo verjetno, da je do te spremembe prišlo zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero obstaja zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, z izjemo uvedbe dajatve. Glede na zahtevek je do spremembe prišlo zaradi pretovarjanja, ta trditev pa je bila podprta z zadostnimi dokazi, in sicer ponudbami malezijskih družb, ki odkrito predlagajo zagotovitev spremembe porekla kitajskega pribora (fitingov), da bi se izognili protidampinškim dajatvam (8). Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, čeprav v preiskavi niso bili najdeni dokazi, da so malezijske družbe dejansko upoštevale domnevni predlog za preprodajo kitajskega pribora (fitingov), je bila s preiskavo potrjena sprememba v vzorcu trgovanja. Glede na dokaze, zlasti znano dejansko proizvodno zmogljivost v Maleziji, je bilo malo verjetno, da bi do take spremembe prišlo zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero obstaja zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost. Komisija je zato nadaljevala preiskavo.

(37)

Preiskava se je nanašala na vse prakse iz člena 13 osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 15), zato je Komisija analizirala tudi dejavnosti sestavljanja zadevnih družb na podlagi uporabe kitajskih surovin ali polizdelkov.

(38)

Kar zadeva dejavnosti sestavljanja, je Komisija analizirala zlasti, ali so bila izpolnjena merila iz člena 13(2) osnovne uredbe, in sicer:

(39)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25, so štirje proizvajalci izvozniki v Maleziji zaprosili za izvzetje iz ukrepov v primeru njihove razširitve na Malezijo. Med celotnim postopkom so sodelovali tako, da so predložili obrazce zahtevkov za izvzetje in odgovore na pozive k dopolnitvi ter so soglašali s preveritvijo na kraju samem. Stopnja sodelovanja malezijskih proizvajalcev izvoznikov je bila visoka, saj je skupni obseg izvoza pribora (fitingov) v Unijo, ki so ga navedli v predloženih obrazcih zahtevkov za izvzetje, v celoti ustrezal skupnemu obsegu malezijskega uvoza v obdobju poročanja, navedenemu v Eurostatovih statističnih podatkih o uvozu.

(40)

V preglednici 1 je prikazano gibanje uvoza pribora (fitingov) iz Kitajske in Malezije v Unijo v obdobju preiskave.

Preglednica 1

Uvoz pribora (fitingov) v Unijo v obdobju preiskave (v tonah)

(41)

V obdobju preiskave se je skupni obseg uvoza pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo povečal več kot petkrat, in sicer z 297 ton v letu 2014 na 1 626 ton v obdobju poročanja.

(42)

Hkrati se je uvoz iz Kitajske v Unijo zmanjšal za 76 %, in sicer s 3 018 ton v letu 2014 na 719 ton v obdobju poročanja.

(43)

Ker Komisija ni našla dokazov o pretovarjanju štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, malezijski obseg uvoza izdelka v preiskavi iz Kitajske ni bil analiziran.

(44)

Glavni vhodni materiali za proizvodnjo pribora (fitingov) so varjene in brezšivne cevi. Ti vhodni materiali se nato nadalje obdelajo za proizvodnjo varjenega oziroma brezšivnega pribora (fitingov). Brezšivni pribor (fitingi) v obliki kapic se proizvaja tudi iz plošč. Poleg tega je za proizvodnjo varjenega pribora (fitingov) s širokim premerom ena od sodelujočih družb uporabljala prevodno pločevino. Ena od sodelujočih družb pa je v delu obdobja preiskave uvažala tudi polizdelke (cevne priključke) za nadaljnjo obdelavo.

(45)

V preglednici 2 je prikazano gibanje malezijskega uvoza delov, uporabljenih za proizvodnjo pribora (fitingov), iz Kitajske na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložile sodelujoče družbe. Komisija je te podatke primerjala s statističnimi podatki o malezijskem uvozu, ki so jih predložili malezijski organi, in podatki, ki so na voljo v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA) (9). Vendar je bilo ugotovljeno, da so podatki, ki so jih predložile družbe, pri analizi vzorca trgovanja zanesljivejši od statističnih podatkov o uvozu. Zadevne surovine je mogoče v Malezijo uvoziti pod več desetmestnimi carinskimi oznakami, uporabiti pa jih je mogoče tudi v sektorjih, ki so nižje v prodajni verigi, razen pri proizvodnji pribora (fitingov). Komisija je lahko na ravni sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in glede na visoko raven sodelovanja preučila končno uporabo delov in ugotovila, ali so bili ti uporabljeni za poznejši izvoz pribora (fitingov) v Unijo. Zato se je odločila, da se bo oprla na preverjene informacije, ki so jih zagotovile sodelujoče družbe.

Preglednica 2

Uvoz surovin iz Kitajske v Malezijo v obdobju preiskave (v tonah)  (10)

(46)

Podatki v preglednici 2 predstavljajo skupni obseg uvoza vseh surovin/polizdelkov, ki so jih sodelujoči malezijski proizvajalci uvozili iz Kitajske, zajemajo pa 100 % malezijskega izvoza pribora (fitingov) v Unijo v obdobju poročanja.

(47)

V preglednici 2 je prikazano, da se je malezijski uvoz surovin/polizdelkov iz Kitajske v obdobju preiskave znatno povečal, in sicer za skoraj desetkrat. To povečanje je še posebno vidno med letom 2018 in obdobjem poročanja.

(48)

Znatno povečanje obsega uvoza surovin iz Kitajske v Malezijo je kazalo na povečano povpraševanje po teh vhodnih materialih v Maleziji, kar je mogoče vsaj delno pojasniti s povečanjem proizvodnje in izvoza pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo v obdobju preiskave.

(49)

Povečanje izvoza pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo, skupaj s povečanjem kitajskega izvoza delov v Malezijo v istem obdobju, pomeni spremembo v vzorcu trgovanja med Kitajsko, Malezijo in Unijo v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe.

(50)

Po razkritju je družba PMM B.V. navedla, da so bili protidampinški ukrepi zoper pribor (fitinge) s poreklom iz Kitajske uvedeni januarja 2017, uvoz EU iz Malezije pa se je povečeval že v obdobju 2014–2017.

(51)

Družba je pripomnila tudi, da je bilo povečanje malezijskega uvoza vhodnih materialov iz Kitajske v obdobju preiskave precej večje od povečanja malezijskega izvoza pribora (fitingov) v Unijo. Po mnenju družbe PMM B.V. to pomeni, da so malezijski proizvajalci preprosto povečali proizvodnjo pribora (fitingov), pri čemer niso bili nujno osredotočeni na trg Unije.

(52)

Vendar je treba poudariti, da se je preiskava, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov, začela oktobra 2015. Ker lahko začetek protidampinškega postopka sam po sebi vpliva na ravnanje gospodarskih subjektov ter da bi Komisija zagotovila celotno sliko in ustrezno primerjala trgovinske tokove pred začetkom preiskave s trgovinskimi tokovi po začetku preiskave in uvedbi dajatve, se je odločila, da se bo obdobje preiskave sedanje preiskave izogibanja začelo 1. januarja 2014. Povečanje uvoza iz Malezije je bilo namreč vidno že v obdobju 2014–2017. Vendar se je povečanje obsega tega uvoza pospešilo med letom 2017 in obdobjem poročanja, tj. po uvedbi dajatve, kot je določena v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe.

(53)

Popolnoma enak vzorec je bilo mogoče opaziti pri malezijskem uvozu surovin iz Kitajske. Dejstvo, da se povečanje uvoza kitajskih cevi iz nerjavnega jekla v Malezijo ne ujema popolnoma s povečanjem malezijskega izvoza pribora (fitingov) v Unijo, ne spremeni ugotovitve, da se je navedeni izvoz v obdobju preiskave povečal za več kot petkrat, kar skupaj s skoraj desetkratnim povečanjem uvoza vhodnih materialov iz LRK v Malezijo pomeni spremembo v vzorcu trgovanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. Poleg tega, ker se cevi, uvožene iz Kitajske, ne uporabljajo le za proizvodnjo pribora (fitingov), ni bilo popolnega ujemanja.

(54)

Po razkritju je družba MAC trdila tudi, da Komisija ni analizirala ali ovrednotila spremembe v vzorcu trgovanja. Po njenem mnenju dejstvo, da se je uvoz surovin iz LRK v Malezijo povečal za skoraj desetkrat, uvoz pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo pa le za več kot petkrat, pomeni, da je bila v priboru (fitingih), izvoženem v Unijo, uporabljena le približno polovica surovin, uvoženih iz Kitajske v Malezijo. Družba MAC je nadalje trdila, da bi se glede na to, da sta dva sodelujoča izvoznika, za katera je že bilo ugotovljeno, da sta dejanska malezijska proizvajalca, iz Kitajske uvozila le zelo majhen delež surovin, vendar sta po uvedbi dajatve na pribor (fitinge) prav tako povečala izvoz v Unijo, in glede na to, da je bilo na podlagi preverjenih podatkov družbe MAC o prodaji potrjeno, da je bilo skoraj 50 % pribora (fitingov) po teži v družbi MAC prodanih na trgih, ki niso trgi Unije, zdelo, da se ugotovitev Komisije o „spremembi v vzorcu trgovanja“ nanaša predvsem na družbo TP, v nobenem primeru pa ugotovitev ni zadostno obrazložena ali ne temelji na doslednih dokazih.

(55)

Ta trditev je bila zavrnjena. Prvič, v preiskavi na ravni celotne države je bilo na podlagi uradnih statističnih podatkov in preverjenih podatkov, ki so jih predložile sodelujoče družbe, ugotovljeno, da čeprav se je uvoz pribora (fitingov) iz LRK v Unijo znatno zmanjšal, sta se v obdobju preiskave znatno povečala uvoz vhodnih materialov iz LRK v Malezijo in uvoz pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo. Taki dokazi jasno kažejo, da bi bilo mogoče povečano povpraševanje po teh vhodnih materialih v Maleziji vsaj delno pojasniti s povečanjem proizvodnje in izvoza pribora (fitingov) iz Malezije v Unijo v obdobju preiskave (glej uvodno izjavo 48). Drugič, tudi če se upošteva trditev družbe MAC, da je bila v priboru (fitingih), izvoženem v Unijo, uporabljena le približno polovica surovin, uvoženih iz Kitajske v Malezijo, bi še vedno obstajala sprememba v vzorcu trgovanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. Tretjič, poleg analize spremembe v vzorcu trgovanja na ravni celotne države je Komisija spremembo analizirala tudi le na ravni družb MAC in TP na podlagi njunih podatkov, kot so bili preverjeni, in ugotovljena so bila znatna vzporedna povečanja (glej preglednico 3). Glavnina obeh povečanj se pretežno nanaša na družbo MAC, saj je družba TP začela delovati šele v drugi polovici leta 2020 (glej uvodno izjavo 89). Poleg tega je bila večina izvoza družbe MAC v obdobju preiskave v Unijo sestavljena iz delov, uvoženih iz LRK, saj je družba skoraj 100 % svojih surovin uvozila iz Kitajske (glej uvodno izjavo 58). Zato je preiskava na ravni celotne države pokazala jasno spremembo v vzorcu trgovanja. Poleg tega je bilo v preiskavi na ravni družbe na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložila družba, ugotovljeno, da je družba MAC eden od glavnih povzročiteljev navedene spremembe. Družba MAC ni ponudila drugačne analize, obrazložitve ali utemeljitve niti ni navedla, katere druge dokaze bi Komisija morala uporabiti.

(56)

Komisija je najprej analizirala, ali so se dejavnosti sodelujočih družb začele ali znatno okrepile po tem ali neposredno pred tem, ko se je začela protidampinška preiskava, in ali so bili zadevni deli iz države, ki je predmet teh ukrepov.

(57)

Sodelujoče družbe so v obdobju preiskave surovine in dele uvažale iz Kitajske, zato je mogoče, da so dejavnosti sestavljanja/končne izdelave pred odpremo pribora (fitingov) v Unijo izvajale v Maleziji.

(58)

Družbi MAC in TP sta začeli delovati po uvedbi ukrepov za Kitajsko januarja 2017 (leta 2018 oziroma leta 2020). Iz Kitajske sta uvozili skoraj 100 % svojih surovin (11).

(59)

Poleg tega sta se prodaja pribora (fitingov) v Unijo in uvoz surovin iz Kitajske v obeh družbah od njune ustanovitve znatno povečala, vrhunec pa sta dosegla v obdobju poročanja.

(60)

V preglednici 3 so prikazani trendi na podlagi združenih podatkov za obe družbi v zvezi z njunim izvozom pribora (fitingov) v Unijo in njunih uvozom surovin/polizdelkov iz Kitajske med letom 2018 in obdobjem poročanja (12).

Preglednica 3

Kazalniki izvoza in uvoza družb MAC in TP (leto 2018 = 100)

(61)

Položaj drugih dveh družb (Pantech in SPI) je bil popolnoma drugačen. Obe družbi sta pribor (fitinge) proizvajali že pred letom 2014. Vložnika sta obe družbi v svojem zahtevku opredelila kot dejanska proizvajalca (13). Njun izvoz v Unijo se je po uvedbi ukrepov povečal, vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da sta družbi dejanska proizvajalca (glej oddelek 2.5 o preizkusu vrednosti delov). Iz Kitajske so bile v obdobju preiskave uvožene le brezšivne cevi, ki so predstavljale majhen delež njunih surovin/delov, pozneje pa so bile uporabljene za proizvodnjo pribora (fitingov), izvoženega v Unijo.

(62)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se zahteva povezava med zadevno prakso, postopkom ali dejavnostjo in spremembo v vzorcu trgovanja, saj mora do spremembe „priti“ zaradi prakse, postopka ali dejavnosti. Za prakso, postopek ali dejavnost, ki povzroči spremembo v vzorcu trgovanja, mora torej obstajati zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, z izjemo uvedbe dajatve, da se ne bi štela za izogibanje v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(63)

Čeprav so poleg veljavnih ukrepov morda obstajali drugi razlogi za ustanovitev družbe v Maleziji, na primer oskrbovanje malezijskega domačega trga, drugi elementi v zvezi z družbama MAC in TP odločno kažejo na spremembo v vzorcu trgovanja, ki je povezana z uvedbo dajatev:

(64)

Poleg tega je družba TP odvisno podjetje v popolni lasti kitajske družbe Sinotube, ki je del skupine Tsingshan, kitajskega jeklarskega velikana, ki proizvaja širok nabor izdelkov iz jekla, vključno s priborom (fitingi).

(65)

Glede na vse te elemente je Komisija sklenila, da za dejavnosti obdelave družb MAC in TP v dveh proizvodnih obratih (14) v Maleziji ni bilo zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti, z izjemo uvedbe dajatve. Do spremembe v vzorcu trgovanja je prišlo, ker sta družbi začeli delovati in nato znatno povečali dejavnost po uvedbi prvotnih ukrepov.

(66)

Po razkritju je družba MAC trdila, da sta obstajala zadosten vzrok in gospodarska upravičenost za njeno ustanovitev konec leta 2017 ter rast njenih proizvodnih dejavnosti in mednarodnega izvoza v naslednjih letih.

(67)

Konkretno je družba MAC trdila, da je bil razlog za ustanovitev družbe poslovna priložnost, ki nikakor ni bila povezana z uvedbo dajatev v prvotni preiskavi. Družba je prevzela posel dejanskega proizvajalca (KT Fittings) in svoje dejavnosti preusmerila v proizvodnjo iz brezšivnih cevi iz Kitajske. Glede na njene navedbe je družba MAC posel prevzela, da bi izvajala raven obdelave, ki je zadostna, da se lahko izdelki v skladu z nepreferencialnimi pravili Unije o poreklu štejejo za izdelke s poreklom iz Malezije. Ker za družbo KT Fittings niso bile uvedene protidampinške dajatve, je novo vodstvo s prevzemom predhodnikovih strojev, proizvodnega obrata in seznama strank domnevno utemeljilo razloge za prepričanje, da za prihodnjo prodajo družbe MAC ne bo uvedena „dajatev EU na pribor (fitinge)“. Do prehoda s proizvodnje iz varjenih cevi na proizvodnjo iz brezšivnih cevi je domnevno prišlo, ker na tem trgu prevladujeta dva druga, vertikalno povezana malezijska proizvajalca (družbi Pantech in SPI). Po mnenju družbe MAC je vse to pomenilo zadosten vzrok in gospodarsko upravičenost v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, dejstvo, da je bila družba MAC ustanovljena leta 2017, tj. po začetku prvotne preiskave, pa je bilo naključno.

(68)

Poleg tega je družba MAC trdila, da razkritje ni vzbudilo dvomov o njeni celotni proizvodni zmogljivosti in dejanski proizvodnji pribora (fitingov) iz njenih preverjenih nakupov surovin, ki jih potrebuje kateri koli dejanski proizvajalec pribora (fitingov). Kar zadeva proizvodno zmogljivost družbe MAC in njeno dejansko celotno proizvodno linijo iz surovin, se ti nista razlikovali od sistema družb Pantech in SPI.

(69)

Družba MAC je trdila tudi, da med družbama MAC in TP ni bilo dejanske podobnosti ter da je bila trditev v zvezi s tem, da je družba MAC osredotočena na trg Unije, dejansko netočna. 52 % po teži (ali 54 % po vrednosti) prodaje družbe MAC za Unijo ni bilo mogoče šteti za „osredotočenost“ na trg Unije.

(70)

Tudi družba PMM B.V. je svojih pripombah k razkritju poudarila, da je družba MAC „nadaljevanje“ družbe KT Fittings in kot taka „dejanski proizvajalec, ki je proizvajal pribor (fitinge) že dolgo pred obdobjem preiskave“. Enako pripombo je predložila družba Dacapo Stainless B.V. (v nadaljnjem besedilu: DS B.V.), še en uvoznik Unije.

(71)

Komisija je na začetku opozorila, da je na kraju samem med drugimi dejavniki preverila dejansko proizvodnjo, proizvodno zmogljivost in nakupe vhodnih materialov družbe MAC ter da ugotovljena dejstva v zvezi s temi dejavniki niso bila izpodbijana. Iz navedenega izhaja, da je bila v preiskavi v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe ugotovljena razlika med družbami MAC ter SPI in Pantech. Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 87, 98 in 99, je bilo 99,99 % delov, ki jih je družba MAC uporabila v proizvodnji pribora (fitingov), iz LRK, deleža pri družbah Pantech in SPI pa sta bila manjša od 10 % oziroma 30 %. V preiskavi je bilo v zvezi z dejansko podobnostjo med družbama MAC in TP ugotovljeno, da sta se obe družbi ukvarjali s podobno dejavnostjo, saj sta obe večino vhodnih materialov uvozili iz LRK, jim dodali omejeno vrednost in proizvedeni pribor (fitinge) izvažali v Unijo. Poleg tega ugotovitve v zvezi z družbo MAC temeljijo na njenih dejanskih dejavnostih in ne na tem, kaj bi lahko družba MAC hipotetično storila s svojimi stroji in proizvodnim obratom.

(72)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, je v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe vzpostavljena povezava med zadevno prakso, postopkom ali dejavnostjo in spremembo v vzorcu trgovanja, saj mora do spremembe „priti“ zaradi prakse, postopka ali dejavnosti. Za prakso, postopek ali dejavnost, ki povzroča spremembo v vzorcu trgovanja, mora torej obstajati zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, z izjemo uvedbe dajatve, da se ne bi štela za izogibanje v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(73)

Za ustanovitev družbe morda obstajajo utemeljeni razlogi, kot je razpoložljivost usposobljene delovne sile in sredstev. Vendar ni pomembna le ustanovitev zadevne družbe, temveč tudi način njenega delovanja. Povedano drugače, če dejavnost družbe – njena praksa, postopek ali dejavnost – povzroča spremembo v vzorcu trgovanja, se morata v skladu s členom 13(1) preučiti gospodarska upravičenost in ustrezen vzrok za to prakso.

(74)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 87, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je praksa, ki jo izvaja družba MAC, dejavnost sestavljanja v smislu člena 13(2) osnovne uredbe. Družba je načeloma kupovala kitajske brezšivne cevi in jim dodajala majhno vrednost, da jih je preoblikovala v pribor (fitinge), ki ga je prodajala na trgu Unije. Kot je bilo obravnavano v uvodnih izjavah 57 do 60, je bilo poleg tega ugotovljeno, da se je zaradi te prakse spremenil vzorec trgovanja.

(75)

V zvezi z gospodarsko upravičenostjo in zadostnim vzrokom je treba poudariti, da je bila družba MAC podobno kot družba TP ustanovljena po uvedbi dajatev. Poleg tega se je družba MAC, kot je priznala v predloženih pripombah, v nasprotju s svojim predhodnikom – družbo KT Fittings – pri svoji dejavnosti osredotočila na proizvodnjo iz kitajskih brezšivnih cevi. V nasprotju z zadevo, ki je opisana v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/2093 (15) in na katero se sklicuje družba MAC, v preiskavi namreč ni bil ugotovljen poslovni model, temelječ na prodaji malezijskega pribora (fitingov), proizvedenega skoraj izključno iz kitajskih delov, v Unijo, ki bi bil vzpostavljen pred uvedbo dajatev. Poleg tega je bila družba MAC glede na njene predložene pripombe ustanovljena na podlagi pričakovanja, da bo dosegla raven obdelave, ki je zadostna za zagotovitev malezijskega nepreferencialnega porekla, in da bo lahko surovine iz LRK dobavljala na podlagi predhodnih odnosov s kitajskim dobaviteljem. Cilj družbe MAC je bil torej uporabljati skoraj izključno kitajske dele, dodati majhno vrednost in izvažati izdelke s poreklom iz Malezije v Unijo brez plačila protidampinške dajatve na uvoz iz LRK. Kot je namreč družba MAC navedla v svojih pripombah k razkritju, je bil razlog za ustanovitev družbe pridobitev malezijskega nepreferencialnega porekla, kar je oglaševala družba in so zahtevale njene stranke.

(76)

Nazadnje, Komisiji niso bile predložene informacije v zvezi z dejavnostmi družbe KT Fittings pred ustanovitvijo družbe MAC. Vendar niti dejstvo, da je družba MAC prevzela stroje, zaposlene, izkušnje vodstva in bazo strank družbe KT Fittings, niti dejstvo, da družba ni bila usmerjena izključno v trg Unije, ne moreta spremeniti sklepov te preiskave v zvezi z družbo MAC.

(77)

Posledično družbi MAC ni uspelo dokazati, da je obstajal zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost za njeno zadevno prakso, z izjemo uvedbe dajatve.

(78)

Po razkritju je družba MAC trdila, da njena obdelava kitajskih cevi nadalje vodi do spremembe v tarifnih številkah vseh surovin in s tem v skladu z ustreznimi „posebnimi“ pravili EU o poreklu zagotavlja malezijsko poreklo za pribor (fitinge) družbe MAC. Po navedbah družbe MAC je treba pri preiskavah EU proti izogibanju upoštevati pravila EU o poreklu.

(79)

Pravna podlaga za preiskavo proti izogibanju je člen 13 osnovne uredbe in ne carinska zakonodaja v zvezi s poreklom. Sodišče Evropske unije je namreč odločilo, da je edini namen uredbe o razširitvi protidampinške dajatve zagotoviti učinkovitost te dajatve in preprečiti izogibanje tej dajatvi (16). V sodni praksi je pojasnjeno, da uporaba predloga „iz“ namesto „s poreklom iz“ v členu 13 osnovne uredbe pomeni, „da se je zakonodajalec Unije namerno odločil, da odstopi od pravil o poreklu carinskega prava, in da ima zato pojem ‚izvor‘ […] avtonomen in drugačen pomen od pomena pojma ‚poreklo‘ v smislu carinskega prava“ (17). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Po razkritju je družba PMM B.V. predložila pripombe k nekaterim ugotovitvam preiskave v zvezi z družbo TP. Konkretno je navedla, da je družba TP začela delovati skoraj šest let po začetku prvotne preiskave, kar se domnevno ne šteje za izogibanje, kot je opredeljeno v členu 13(2) osnovne uredbe. Poleg tega je družba PMM B.V. pripomnila, da je družba TP leta 2022 v Unijo prodala le 50 % svojega pribora (fitingov), tako da ni bila več usmerjena izključno v trg Unije, kot je to ugotovila Komisija v obdobju poročanja.

(81)

Prvič, poudariti je treba, da ne družba PMM B.V. ne njen pravni zastopnik nista bila pooblaščena, da v tem postopku zastopata družbo TP, in da družba TP po razkritju ni poslala nobenega stališča, s katerim bi izpodbijala ugotovitve preiskave. Drugič, družba PMM B.V. se je v svojih predloženih stališčih sklicevala na zaupno korespondenco z „direktorjem/generalnim direktorjem družbe TP“, ki glede na ugotovitve Komisije ni naveden v upravnem odboru v računovodskih izkazih družbe TP. Tretjič, podatkov za družbo po obdobju poročanja ni bilo mogoče upoštevati, saj jih ni bilo mogoče preveriti. Nazadnje, družba TP je začela delovati v drugi polovici leta 2020 (glej uvodno izjavo 89), tako da je bila zahteva iz člena 13(2) osnovne uredbe jasno izpolnjena, saj se je dejavnost začela in znatno okrepila po tem, ko se je leta 2015 začela prvotna preiskava.

(82)

Družba PMM B.V. je trdila tudi, da se družbi TP in MAC nista ukvarjali s sestavljanjem, temveč s proizvodnjo, zato se v njunem primeru člen 13(2) osnovne uredbe ni uporabljal, saj ne zajema spreminjanja in obdelave surovin za izdelavo drugega izdelka, kot to velja za pribor (fitinge). V podporo tej trditvi sta se sklicevali tudi na uvodno izjavo 20 osnovne uredbe. Po njunem mnenju navedba izraza „zgolj sestavljanje“ v tej uvodni izjavi pomeni, da je treba izraz razlagati ozko.

(83)

Komisija je poudarila, da v osnovni uredbi nista opredeljena izraza „dejavnost sestavljanja“ ali „dejavnost končne izdelave“. Vendar način ubeseditve člena 13(2) osnovne uredbe daje prednost široki razlagi izraza „dejavnost sestavljanja“, saj v skladu s členom 13(2), točka (b), izrecno zajema tudi „dejavnost končne izdelave“. Iz tega sledi, da „dejavnost sestavljanja“ v smislu člena 13(2) ne zajema le dejavnosti, ki vključujejo sestavljanje delov sestavljenega izdelka, temveč lahko vključuje tudi nadaljnjo obdelavo, tj. končno izdelavo izdelka. Sodišče je namreč pri razlagi člena 13(2) osnovne uredbe odločilo, da je treba „[v] skladu z ustaljeno sodno prakso […] za razlago določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki se želijo doseči z ureditvijo, katere del je“ (18).

(84)

Poleg tega je v uvodni izjavi 20 osnovne uredbe navedeno, da bi morala „zakonodaja Unije […] vsebovati določbe za ureditev praks, vključno z zgolj sestavljanjem blaga v Uniji ali tretji državi, katerih glavni cilj je izogibanje protidampinškim ukrepom“. Ta ubeseditev kaže na široko razlago člena 13(2), tako da so zajete vse prakse, katerih glavni cilj je izogibanje dajatvam, tj. „zgolj“ sestavljanje in druge prakse.

(85)

Preiskava je pokazala, da so dejavnosti, ki sta jih izvajali družbi MAC in TP, izpolnjevale vse zahteve iz člena 13(2) osnovne uredbe, v skladu s katerimi se dejavnost sestavljanja šteje za izogibanje. Družba PMM B.V. ni predložila dokaza o nasprotnem. Komisija je zato trditev zavrnila.

(86)

V členu 13(2), točka (b), osnovne uredbe je v zvezi z dejavnostmi sestavljanja ali končne izdelave določeno, da je pogoj za ugotovitev izogibanja ta, da vrednost delov iz držav, ki so predmet ukrepov, predstavlja 60 % ali več celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka ter da je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, manjša od 25 % proizvodnih stroškov.

(87)

Kar zadeva družbo MAC, je bilo 99,99 % vseh delov, ki jih je uporabila družba, v obdobju poročanja iz Kitajske. Vrednost, dodana surovinam, je bila manjša od 15 % proizvodnih stroškov.

(88)

Kar zadeva družbo TP, so bili vsi deli, ki jih je družba uporabila za proizvodnjo pribora (fitingov), v obdobju poročanja uvoženi iz Kitajske.

(89)

Družba TP je začela delovati v drugi polovici leta 2020. Njena izkoriščenost zmogljivosti, kot je bila sporočena, je bila leta 2020 manjša od 5 %, v obdobju poročanja pa je bila manjša od 25 %. Vendar je družba popolno amortizacijo strojev in vse stroške najema (zemljišča in stavbe) nepravilno razporedila kot vrednost, dodano vnesenim delom, k izjemno majhni proizvodni količini.

(90)

Komisija je zato prilagodila navedena stroškovna elementa, da bi razumno izražala dodano vrednost v okviru majhne izkoriščenosti zmogljivosti družbe v obdobju poročanja.

(91)

Poleg tega je Komisija znižala proizvodne stroške (in s tem dodano vrednost) s preverjenimi prihodki od prodaje odpadnega jekla, ki nastane pri proizvodnji pribora (fitingov).

(92)

Nazadnje, uporabljena je bila prilagoditev za spreminjanje zalog dela v teku. S to prilagoditvijo je bilo mogoče ločiti proizvodne stroške, povezane s količino končnih izdelkov, proizvedenih v obdobju poročanja, ter izključiti stroške surovin in obdelave, povezane z izdelki, ki ob koncu obdobja poročanja še niso bili dokončani. Družba ni vodila evidence o delu v teku. Vendar je Komisija lahko ocenila spreminjanje zalog dela v teku na podlagi preverjenega gibanja zalog surovin in končnih izdelkov. Med preverjanjem na kraju samem so bila zbrana ustrezna poročila o zalogah.

(93)

Po prilagoditvah, opisanih v uvodnih izjavah 89 do 92, je bila dodana vrednost, ugotovljena za družbo TP, nižja od 18 % proizvodnih stroškov.

(94)

Po razkritju je družba PMM B.V. (ponovno v imenu „neznanega“ direktorja/generalnega direktorja družbe TP, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 81), zahtevala podrobno razkritje navedenega izračuna dodane vrednosti.

(95)

Vendar je bil zadevni izračun družbi TP že razkrit v okviru posebnega razkritja občutljivih informacij. Družba TP v zvezi s temi ni predložila pripomb.

(96)

Komisija je zato sklenila, da je vrednost delov, kupljenih od Kitajske, za družbi MAC in TP predstavljala 60 % ali več skupne vrednosti delov sestavljenega izdelka in da je bila dodana vrednost, za katero se je povečala vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, nižja od 25 % proizvodnih stroškov, kot to določa člen 13(2), točka (b), osnovne uredbe, da se te dejavnosti lahko štejejo za izogibanje.

(97)

Obe družbi sta proizvajali brezšivni pribor (fitinge) (standardni pribor (19) in kapice) ter varjeni pribor (fitinge). Pri proizvodnji teh izdelkov se uporabljajo tri vrste surovin/delov: brezšivne cevi za proizvodnjo standardnega brezšivnega pribora (fitingov), plošče za proizvodnjo kapic in varjene cevi za proizvodnjo standardnega varjenega pribora (fitingov).

(98)

Družba Pantech je v proizvodnji varjenega pribora (fitingov) povezana vertikalno, kar pomeni, da družba varjene cevi proizvaja sama. Plošče, ki jih je družba uporabljala za proizvodnjo kapic, je prav tako proizvedla sama (z rezanjem varjenih cevi) ali so ji jih večinoma dobavljali lokalni malezijski proizvajalci (20). Družba je iz Kitajske uvozila 100 % brezšivnih cevi. Vendar je proizvodnja brezšivnega pribora (fitingov) predstavljala majhen delež dejavnosti družbe. V skladu s tem so deli, uvoženi iz Kitajske, v obdobju poročanja predstavljali manj kot 10 % vseh delov, uporabljenih v celotni proizvodnji pribora (fitingov).

(99)

Podobno kot družba Pantech je tudi družba SPI v svoji proizvodnji uporabljala svoje varjene cevi (kupljene pri povezanem malezijskem proizvajalcu). Tudi plošče je nabavila na domačem trgu, medtem ko je vse brezšivne cevi uvozila iz Kitajske. Ob upoštevanju strukture proizvodnje družbe so deli, uvoženi iz Kitajske, v obdobju poročanja predstavljali manj kot 30 % vseh delov, uporabljenih v celotni proizvodnji pribora (fitingov).

(100)

Zato deli iz države, ki je bila predmet ukrepov, za družbi Pantech in SPI predstavljajo precej manj od 60 % skupne vrednosti delov.

(101)

Poleg tega sta obe družbi te dejavnosti izvajali že pred uvedbo ukrepov in se tudi nista osredotočali izrecno le na trg Unije. Zato dejavnosti, ki sta jih izvajali družbi Pantech in SPI, niso pomenile izogibanja, kot je določeno v členu 13(2) osnovne uredbe.

(102)

Komisija je v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe preverila, ali je uvoz izdelka v preiskavi oslabil popravljalne učinke trenutno veljavnih ukrepov v smislu količin in cen.

(103)

Količine pribora (fitingov), ki sta ga družbi MAC in TP izvozili v Unijo, so se v obdobju preiskave v absolutnem obsegu znatno povečale in so predstavljale približno 6 % potrošnje Unije v obdobju poročanja. Potrošnja v Uniji je bila ocenjena na več kot 12 000 ton, kar je rezultat vključitve celotnega uvoza pribora (fitingov) vseh porekel v višini več kot 4 000 ton v prodajo Unije, kot jo je navedel vložnik za namene te preiskave in ki znaša več kot 8 000 ton.

(104)

Kar zadeva cene, je Komisija primerjala povprečno neškodljivo ceno, kot je bila določena v prvotni preiskavi, prilagojeno inflaciji, s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami CIF, določenimi na podlagi informacij, ki sta jih predložili družbi MAC in TP, in ustrezno prilagojenimi z vključitvijo stroškov po carinjenju. Ta primerjava cen je pokazala, da sta obe družbi v obdobju poročanja znatno nelojalno znižali ciljne cene Unije (za več kot 50 %). Poleg tega tudi sedanje uvozne cene družb MAC in TP nelojalno nižajo prodajne cene Unije, ki jih je vložnik navedel v zahtevku za leto 2021, ter so tudi nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije za isto leto (21).

(105)

Komisija je zato sklenila, da je uvoz družb MAC in TP iz Malezije oslabil obstoječe ukrepe v smislu količin in cen.

(106)

Po razkritju je družba PMM B.V. navedla, da ni mogoče, da bi količine, ki sta jih družbi MAC in TP izvozili v Unijo, oslabile popravljalni učinek ukrepov, saj so te količine v obdobju poročanja predstavljale le 6 % potrošnje Unije.

(107)

Poleg tega sta družbi PMM B.V. in DS B.V. izpodbijali ugotovitve Komisije o nelojalnem nižanju prodajnih cen in nelojalnem nižanju ciljnih cen v zvezi z izvoznimi cenami družb MAC in TP. Njune trditve temeljijo na primerjavi njunih nabavnih računov od malezijskih izvoznikov in proizvajalcev Unije. Poleg tega sta trdili, da navedenih cen ni mogoče primerjati, saj sta bila malezijski pribor (fitingi) in pribor (fitingi), proizveden v Uniji, različnih standardov in nista zamenljiva.

(108)

Kar zadeva količine, družba PMM B.V. ni predložila utemeljitve, zakaj ni mogoče šteti, da lahko 6 % oslabi popravljalni učinek ukrepov, temveč je le navedla, da „po njenem mnenju 6 % ne pomeni oslabitve v smislu obsega, ker je ta delež premajhen, da bi bilo mogoče govoriti o oslabitvi“. Vsekakor je Komisija menila, da tržni delež v višini 6 % ni nepomemben v smislu obsega. Nasprotno, ta obseg uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da pomeni izogibanje ukrepom, je bil skoraj enako velik kot skupni tržni delež Tajvana v prvotni preiskavi. To je zadostovalo za sklep, da so taki obsegi škodovali industriji Unije, zaradi česar so bili uvedeni ukrepi zoper Tajvan.

(109)

Drugič, Komisija je izračune v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen in nelojalnim nižanjem ciljnih cen opravila na podlagi popolnih naborov podatkov, preverjenih v prostorih družb, ki so predložile izpolnjene vprašalnike/obrazce za izvzetje. Uvozniki Unije do teh podatkov niso imeli dostopa. Izračuni so bili v celoti razkriti malezijskim izvoznikom. Nobeden od njih v zvezi s tem ni predložil pripomb. Poleg tega ni nobeden od dveh uvoznikov Unije, ki sta izpodbijala izračune Komisije, med preiskavo predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato podatkov, ki sta jih predložila po razkritju, Komisija ni mogla preveriti.

(110)

Nazadnje, na podlagi člena 13 osnovne uredbe ne obstaja pravna podlaga za preučitev opredelitve obsega izdelka in zamenljivosti različnih vrst izdelka. Nasprotno, v skladu s členom 13 osnovne uredbe mora Komisija za ugotovitev izogibanja določiti, da so „popravljalni učinki dajatve oslabljeni v smislu cen in/ali količin“. Dajatev iz člena 13 osnovne uredbe je prvotna protidampinška dajatev. Ta dajatev je bila določena na podlagi obsega izdelka v prvotni preiskavi (22). Zato je treba oceno, ali so njeni učinki oslabljeni, opraviti na podlagi enakega obsega.

(111)

Komisija je v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe preučila tudi, ali so obstajali dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno ugotovljenimi za podoben izdelek.

(112)

Komisija je primerjala povprečne izvozne cene pribora (fitingov) iz Malezije v obdobju poročanja, ki so temeljile na preverjenih podatkih družb MAC in TP, z normalnimi vrednostmi, ki so bile v prvotni protidampinški preiskavi ugotovljene za Kitajsko in prilagojene inflaciji.

(113)

Primerjava normalnih vrednosti in izvoznih cen je pokazala, da se je pribor (fitingi), ki sta ga izvažali družbi MAC in TP, v obdobju poročanja izvažal po dampinških cenah.

(114)

Po razkritju je družba PMM B.V. ponovila svoje trditve v zvezi z nezamenljivostjo malezijskega pribora (fitingov) in pribora (fitingov), proizvedenega v Uniji, kar zadeva izračune dampinga.

(115)

Ta trditev je bila zavrnjena na enaki podlagi, kot je pojasnjena v uvodni izjavi 110. Komisija mora namreč v skladu s členom 13 osnovne uredbe za ugotovitev izogibanja določiti, da obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno ugotovljenimi za podobne ali sorodne izdelke. Normalna vrednost, ugotovljena v prvotni preiskavi, je temeljila na prvotnem obsegu izdelka, ki je vključeval pribor (fitinge) različnih standardov.

(116)

Komisija je na podlagi zgornjih ugotovitev sklenila, da so bile protidampinške dajatve, uvedene na uvoz pribora (fitingov) s poreklom iz LRK, predmet izogibanja z uvozom izdelka v preiskavi, ki sta ga družbi MAC in TP poslali iz Malezije.

(117)

Glede na to, da je bila raven sodelovanja visoka in je zajemala ves izvoz v Unijo v obdobju poročanja, da je Komisija sklenila, da sta dve družbi dejanska malezijska proizvajalca, ki nista bila udeležena pri praksah izogibanja in jima je bilo zato odobreno izvzetje, ter da nobena druga družba v Maleziji ni zaprosila za izvzetje, je Komisija sklenila, da bi bilo treba ugotovitve o praksah izogibanja v zvezi z družbama, ki se izogibata, razširiti na ves uvoz iz Malezije, razen na uvoz dejanskih malezijskih proizvajalcev.

(118)

Zato bi bilo treba v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe veljavne protidampinške ukrepe na uvoz pribora (fitingov) s poreklom iz Kitajske razširiti na uvoz izdelka v preiskavi.

(119)

V skladu s členom 13(1), drugi odstavek, osnovne uredbe je primerno razširiti dajatev iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/141, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/659 za „vse druge družbe“, kar je dokončna protidampinška dajatev v višini 64,9 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom carine.

(120)

V skladu s členom 13(3) osnovne uredbe, ki določa, da bi se moral kakršen koli razširjen ukrep uporabljati za uvoz, za katerega je pri vstopu v Unijo veljala registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, je treba za ta registrirani uvoz izdelka v preiskavi v skladu z ugotovitvami te preiskave zaračunati dajatve.

(121)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo za družbi MAC in TP ugotovljeno, da sta bili udeleženi pri praksah izogibanja. Zato tema družbama ni mogoče odobriti izvzetja v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(122)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta bila druga dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, in sicer družbi Pantech in SPI, dejanska proizvajalca pribora (fitingov) v Maleziji in se nista ukvarjala s praksami izogibanja. Ta proizvajalca izvoznika sta vertikalno povezana, sta bila dobro uveljavljena na trgu pred uvedbo prvotnih ukrepov in sta iz Kitajske uvozila le omejene količine surovin.

(123)

Zato bilo treba družbi Pantech in SPI izvzeti iz razširitve ukrepov.

(124)

Uporabo izvzetij bi bilo treba pogojiti s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki mora biti skladen z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ne bo predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev iz uvodne izjave 119.

(125)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo izvzetja, pa ni edini element, ki ga morajo upoštevati carinski organi. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole ter lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.), da preverijo točnost navedb v deklaraciji, in zagotovijo, da je poznejša uporaba izvzetja upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(126)

Komisija je 30. novembra 2022 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na katerih temeljijo navedeni sklepi, ter jih pozvala k predložitvi pripomb.

(127)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 mora Komisija z uredbo določiti mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo v živinoreji.

(2)

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2) so določene farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora.

(3)

Toltrazuril je že vključen v navedeno razpredelnico kot dovoljena snov za vse vrste sesalcev za proizvodnjo živil, kar zadeva mišičje, maščevje (kožo in maščevje v naravnem razmerju pri prašičih), jetra in ledvice, vendar so izključene živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. Poleg tega je navedena snov vključena tudi kot dovoljena snov za perutnino, kar zadeva mišičje, kožo in maščevje, jetra in ledvice. Vendar se snov ne sme uporabljati pri živalih, katerih jajca so namenjena za prehrano ljudi.

(4)

Kraljevina Nizozemska je 29. junija 2021 v skladu s členom 9(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropski agenciji za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložila zahtevek za razširitev obstoječega vnosa za toltrazuril pri perutnini na kokošja jajca.

(5)

Agencija je 9. decembra 2021 v mnenju Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini priporočila določitev MRL za toltrazuril v kokošjih jajcih.

(6)

Agencija mora v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 470/2009 preučiti, ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov v posameznem živilu že določene, uporabijo tudi za drugo živilo, pridobljeno iz iste živalske vrste, oziroma ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov že določene za eno ali več živalskih vrst, uporabijo tudi za druge živalske vrste.

(7)

Agencija je menila, da je ekstrapolacija MRL za toltrazuril v kokošjih jajcih na jajca drugih vrst perutnine primerna.

(8)

Na podlagi mnenja Agencije Komisija meni, da je primerno določiti priporočeno MRL za toltrazuril v perutninskih jajcih.

(9)

Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 37/2010 ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1166 (2) sta bila spremenjena člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1480/2004 (3) in Priloga III k navedeni uredbi. S spremembo so bila iz navedenih določb nenamerno odstranjena sklicevanja na semenski krompir, shranjen na kmetijah, s čimer se je spremenilo njihovo področje uporabe.

(2)

Uredbo (ES) št. 1480/2004 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(3)

Da bi se napaka čim prej odpravila in zagotovila pravna varnost v zvezi s semenskim krompirjem, shranjenim na kmetijah, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –

(1)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)

Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo XI (Elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve in informacijska družba) in Protokol 37 (s seznamom iz člena 101) (v nadaljnjem besedilu: Protokol 37) k Sporazumu EGP.

(3)

Sklep Komisije z dne 11. junija 2019 o ustanovitvi skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra (3) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)

Prilogo XI in Protokol 37 k Sporazumu EGP bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi torej moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

(1)

Svet je 5. marca 2014 sprejel Sklep 2014/119/SZVP (1).

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2014/119/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe proti določenim osebam, subjektom in organom podaljšati do 6. marca 2024. Poleg tega bi bilo treba v Prilogi k Sklepu 2014/119/SZVP posodobiti informacije o pravici do obrambe in pravici do učinkovitega sodnega varstva.

(3)

Sklep 2014/119/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) v svoji Prilogi II določa seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi.

(2)

Za več kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v navedeni seznam, so vsi udeleženci pravočasno odtegnili svojo podporo ali pa se šteje, da so jo pravočasno odtegnili.

(3)

Evropska agencija za kemikalije je v skladu s členom 14(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 objavila razpis za prevzem vloge udeleženca za navedene kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, za katere vloga udeleženca pred tem ni bila prevzeta. Evropska agencija za kemikalije v roku, določenem v členu 14(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, ni prejela nobene priglasitve za navedene kombinacije. Zato se navedene kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov v skladu s členom 20, prvi odstavek, točka (b), Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 ne bi smele odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Na seznamu je tudi 2,2-dibromo-2-cianoacetamid (DBNPA) (št. ES: 233-539-7; št. CAS: 10222-01-2).

(2)

DBNPA je bil ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 4 (za območja s hrano in krmo), kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Za državo članico poročevalko je bila imenovana Danska in njen ocenjevalni pristojni organ je Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 27. decembra 2016 predložil poročilo o oceni z zaključki ocenjevanja. Po predložitvi poročila so na tehničnih sestankih, ki jih je organizirala Agencija, potekale razprave.

(4)

Za pripravo mnenja Agencije o vlogah za odobritev aktivnih snovi je v skladu s členom 75(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 528/2012 odgovoren Odbor za biocidne proizvode. Ta odbor je 25. junija 2019 v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 ob upoštevanju ugotovitev ocenjevalnega pristojnega organa sprejel mnenje Agencije (3) (v nadaljnjem besedilu: mnenje z dne 25. junija 2019).

(5)

Iz mnenja z dne 25. junija 2019 je razvidno, da ima DBNPA na podlagi meril iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2100 (4) lastnosti endokrinega motilca, ki lahko škodljivo učinkuje na ljudi in okolje (neciljne organizme). Zato DBNPA izpolnjuje merilo za izključitev iz člena 5(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 528/2012. V mnenju z dne 25. junija 2019 je bilo poleg tega opredeljeno, da so tveganja za zdravje ljudi in okolje, ki izhajajo iz uporabe reprezentativnega biocidnega proizvoda, predstavljenega v vlogi za odobritev DBNPA za vrsto proizvodov 4, sprejemljiva, če veljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da zaradi izpostavljenosti ljudi in okolja DBNPA ni mogoče izključiti tveganja, povezanega z njegovimi lastnostmi endokrinega motilca.

(6)

Aktivna snov, ki izpolnjuje merilo za izključitev, se v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 lahko odobri le, če je dokazano, da je izpolnjen vsaj eden od pogojev za odstopanje iz navedenega člena. Pri odločitvi, ali se aktivna snov lahko odobri na tej podlagi, se predvsem upošteva, ali so na voljo primerne in zadostne nadomestne snovi ali tehnologije.

(7)

Komisija je ob pomoči Agencije med 11. oktobrom 2019 in 10. decembrom 2019 organizirala javno posvetovanje (v nadaljnjem besedilu: javno posvetovanje), da bi zbrala informacije o tem, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(8)

Komisija je februarja 2020 na seji Stalnega odbora za biocidne proizvode s predstavniki držav članic razpravljala o mnenju z dne 25. junija 2019 in prispevkih z javnega posvetovanja. Države članice je prosila, naj navedejo, ali bi bil na njihovem ozemlju izpolnjen vsaj eden od pogojev iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012, in svoje mnenje obrazložijo. Ugotovljeno je bilo, da je treba podrobneje analizirati informacije, ki jih je predložil vlagatelj med posvetovanjem, da se oceni, ali se lahko šteje, da je pogoj iz člena 5(2), točka (a), izpolnjen. Komisija je 8. julija 2020 v skladu s členom 75(1), točka (g), Uredbe (EU) št. 528/2012 Agencijo (5) prosila, naj revidira svoje mnenje in pojasni, ali je mogoče izpeljati varni prag izpostavljenosti DBNPA kot endokrinemu motilcu, oceni prispevek uporabe DBNPA kot biocidne aktivne snovi k povprečni dnevni količini zaužitega bromida in že prisotni količini bromida v okolju in ugotovi, ali se lahko tveganja za zdravje ljudi in okolje štejejo za sprejemljiva ali ne.

(9)

Odbor za biocidne proizvode je 30. novembra 2021 ob upoštevanju ugotovitev ocenjevalnega pristojnega organa sprejel revidirano mnenje Agencije (6) (v nadaljnjem besedilu: mnenje z dne 30. novembra 2021).

(10)

Iz mnenja z dne 30. novembra 2021 je razvidno, da se za reprezentativni biocidni proizvod, predstavljen v vlogi za odobritev, tveganja, povezana z izpostavljenostjo bromidu iz DBNPA, ki izhaja iz uporabe biocidnih proizvodov vrste proizvodov 4, ki vsebujejo DBNPA, vključno s tveganji zaradi učinkov endokrinih motilcev, štejejo za sprejemljiva za ljudi in okolje, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Zato je brez poseganja v določbe člena 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za biocidne proizvode vrste proizvodov 4, ki vsebujejo DBNPA, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 19(1), točka (b), navedene uredbe.

(11)

Komisija je marca 2022 in junija 2022 na sejah Stalnega odbora za biocidne proizvode s predstavniki držav članic razpravljala o mnenju z dne 30. novembra 2021 in prispevkih z javnega posvetovanja. Države članice je ponovno prosila, naj navedejo, ali bi bil na njihovem ozemlju izpolnjen vsaj eden od pogojev iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012, in naj svoje mnenje obrazložijo. Nobena država članica ni navedla, da bi bili na njenem ozemlju navedeni pogoji izpolnjeni, saj so na voljo alternative, kar je ključni vidik v členu 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(12)

Dejansko so na podlagi zbranih informacij in stališč, ki so jih izrazile države članice, na voljo ustrezne in zadostne nadomestne snovi ali tehnologije. Reprezentativni biocidni proizvod, ki ga je vlagatelj predstavil v vlogi za odobritev, je proizvod, ki ga poklicni/industrijski uporabniki uporabljajo za razkuževanje posod za predelavo hrane (kot so industrijski obrati za proizvodnjo majoneze ali jogurta, fermentacijo piva ali drugih fermentiranih proizvodov). V mnenju z dne 30. novembra 2021 je navedenih več aktivnih snovi kot možnih nadomestnih snovi (7). 26 aktivnih snovi je že odobrenih za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 4, medtem ko se 37 aktivnih snovi še vedno preučuje v okviru delovnega programa za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi v skladu s členom 89 Uredbe (EU) št. 528/2012. Poleg tega so bile po oceni reprezentativnih biocidnih proizvodov, podobnih reprezentativnemu biocidnemu proizvodu, predstavljenemu v vlogi za odobritev DBNPA, v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 odobrene druge aktivne snovi (8). Vlagatelj ni predložil dokaza, da nobene od navedenih aktivnih snovi ni možno uporabiti za enak namen kot DBNPA. Več predstavnikov držav članic je med razpravami v Stalnem odboru za biocidne proizvode navedlo, da noben biocidni proizvod, ki bi vseboval DBNPA, za vrsto proizvodov 4 ni bil registriran v skladu z njihovimi nacionalnimi pravili ali dan na trg na njihovem ozemlju kljub prisotnosti živilskopredelovalne industrije na njihovem ozemlju ter da so na njihovem ozemlju na voljo nadomestne aktivne snovi in biocidni proizvodi za enako ali podobno uporabo, na primer biocidni proizvodi, ki vsebujejo perocetno kislino ali vodikov peroksid.

(13)

Poleg tega se reprezentativni biocidni proizvod, ki ga je predstavil vlagatelj, ne more šteti za proizvod, ki se uporablja v zaprtih sistemih ali pod drugimi pogoji, katerih namen je preprečiti stik z ljudmi in sproščanje v okolje, saj so lahko v skladu z mnenjem z dne 30. novembra 2021 po njegovi uporabi v razkuženih steklenicah tudi po spiranju še vedno prisotni njegovi ostanki, poleg tega lahko pride do izpustov v okolje prek odpadne vode. Čeprav je v mnenju z dne 30. novembra 2021 ugotovljeno, da se lahko tveganja za ljudi in okolje štejejo za sprejemljiva, glede na stališča, ki so jih predstavniki držav članic izrazili v Stalnem odboru za biocidne proizvode, ni ugotovljeno, da se lahko tveganja štejejo za zanemarljiva. Ker so poleg tega na voljo primerne in zadostne nadomestne snovi ali tehnologije, pogoj iz člena 5(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 528/2012 ni izpolnjen.

(14)

Vlagatelj ni predložil posebnih informacij ali utemeljitev, s katerimi bi dokazal, da je DBNPA nujna snov za preprečevanje ali nadzor resne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje. Ker so poleg tega na voljo primerne in zadostne nadomestne snovi ali tehnologije, pogoj iz člena 5(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 528/2012 ni izpolnjen.

(15)

Vlagatelj ni predložil informacij, s katerimi bi dokazal, da bi imela neodobritev DBNPA v primerjavi s tveganji za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, ki izhajajo iz njegove uporabe, nesorazmeren negativni učinek za družbo. Ker so poleg tega na voljo primerne in zadostne nadomestne snovi ali tehnologije, pogoj iz člena 5(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 528/2012 ni izpolnjen.

(16)

To pomeni, da vlagatelj ni dokazal, da je izpolnjen kateri od pogojev iz člena 5(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 528/2012. Zato DBNPA ni primerno odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 4.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Imidakloprid je bil vključen v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18. V skladu s členom 86 Uredbe (EU) št. 528/2012 se torej šteje, da je bil imidakloprid s to uredbo odobren pod pogoji iz Priloge I k Direktivi 98/8/ES.

(2)

Odobritev imidakloprida za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 (v nadaljnjem besedilu: odobritev) se izteče 30. junija 2023. V skladu s členom 13(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 sta bili 23. in 24. decembra 2021 vloženi vlogi za obnovitev odobritve (v nadaljnjem besedilu: vlogi).

(3)

Ocenjevalni pristojni organ Nemčije je 27. aprila 2022 v skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 obvestil Komisijo o svoji odločitvi, da je potrebna popolna ocena obeh vlog. Popolno oceno vloge v skladu s členom 8(1) navedene uredbe ocenjevalni pristojni organ opravi v 365 dneh po njeni validaciji.

(4)

Ocenjevalni pristojni organ lahko v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 po potrebi od vlagatelja zahteva, da predloži dovolj podatkov za izvedbo ocene. V tem primeru se 365-dnevno obdobje prekine za skupno največ 180 dni, razen če je zaradi narave zahtevanih podatkov ali izrednih okoliščin upravičeno daljše obdobje prekinitve.

(5)

Evropska agencija za kemikalije v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 v 270 dneh po prejemu priporočila ocenjevalnega pristojnega organa pripravi mnenje o obnovitvi odobritve aktivne snovi in ga predloži Komisiji.

(6)

Iz razlogov, na katere vlagatelja nimata vpliva, se bo odobritev tako verjetno iztekla pred sprejetjem odločitve o njeni obnovitvi. Zato je primerno datum izteka odobritve odložiti za obdobje, ki je potrebno, da se omogoči preverjanje vlog. Glede na roke ocenjevalnega pristojnega organa za oceno, roke Evropske agencije za kemikalije za pripravo in predložitev mnenja ter obdobje, ki je potrebno za odločitev, ali se odobritev imidakloprida za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 lahko obnovi, je primerno, da se datum izteka odobritve odloži do 31. decembra 2025.

(7)

Po odložitvi datuma izteka odobritve ostaja imidakloprid še naprej odobren za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 pod pogoji iz Priloge I k Direktivi 98/8/ES –

1.

2.