15.2.2023

Uradni list Evropske unije

L 47/1

UREDBA SVETA (EU) 2023/331

z dne 14. februarja 2023

o spremembi nekaterih uredb Sveta o omejevalnih ukrepih, da se vstavijo določbe o humanitarni izjemi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija lahko proti fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom, uvrščenim na seznam, uvede omejevalne ukrepe, vključno z zamrznitvijo sredstev in gospodarskih virov. Taki ukrepi se uveljavijo z uredbami Sveta.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov (VSZN) je 9. decembra 2022 sprejel Resolucijo 2664 (2022). Odstavek 1 te resolucije uvaja izjemo od sankcij, ki vključujejo zamrznitev sredstev, ki jo naložijo Varnostni svet ali njegovi odbori za sankcije, in sicer se ta izjema uporablja za nekatere akterje za humanitarno pomoč in druge dejavnosti, ki podirajo osnovne človeške potrebe. Za namene te uredbe odstavek 1 Resolucije 2664 (2022) pomeni humanitarno izjemo.

(3)	Za uveljavitev Resolucije 2664 (2022) v pravu Unije je Svet 14. februarja 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/338 (1).

(4)	V Resoluciji 2664 (2022) je poudarjeno, da v primerih, ko je humanitarna izjema v nasprotju s prejšnjimi resolucijami, ta nadomesti te prejšnje resolucije v delu, ki zajema to nasprotje. Vendar je v Resoluciji 2664 (2022) pojasnjeno, da odstavek 1 Resolucije VSZN 2615 (2021) ostaja v veljavi.

(5)

Resolucija 2664 (2022) zahteva, da si izvajalci, ki delujejo na podlagi humanitarne izjeme, razumno prizadevajo, vključno s krepitvijo strategij in postopkov za obvladovanje tveganj in potrebno skrbnost, za zmanjšanje koristi, prepovedanih s sankcijami, ki bi jih zaradi neposrednega ali posrednega zagotavljanja pomoči ali preusmerjanja lahko imele osebe ali subjekti, uvrščeni na seznam v skladu z ustrezno uredbo.

(6)	Spremembe spadajo na področje uporabe Pogodbe, zato je zlasti zaradi zagotovitve njihove enotne uporabe v vseh državah članicah potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije.

(7)	Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 (2), (ES) št. 305/2006 (3), (EU) št. 356/2010 (4), (EU) št. 224/2014 (5), (EU) št. 1352/2014 (6) in (EU) 2022/2309 (7) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba Sveta (ES) št. 1210/2003 se spremeni:

(1)

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„4. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za dajanje na razpolago sredstev ali gospodarskih virov, potrebnih za pravočasno zagotovitev humanitarne pomoči ali v pomoč drugim dejavnostim, ki podpirajo osnovne človeške potrebe, kadar tako humanitarno pomoč in druge dejavnosti izvajajo:

(a)	Združeni narodi, vključno z njihovimi programi, skladi ter drugimi subjekti in organi, pa tudi njihove specializirane agencije in povezane organizacije;

(b)	mednarodne organizacije;

(c)	humanitarne organizacije, ki imajo status opazovalke v Generalni skupščini Združenih narodov, in člani teh humanitarnih organizacij;

(d)

dvostransko ali večstransko financirane nevladne organizacije, ki sodelujejo v načrtih Združenih narodov za humanitarni odziv, načrtih za pomoč beguncem, drugih pozivih Združenih narodov ali humanitarnih grozdih, ki jih usklajuje Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA);

(e)	zaposleni, prejemniki nepovratnih sredstev, hčerinske družbe ali izvajalski partnerji subjektov iz točk (a) do (d), ko in kolikor delujejo v tej vlogi, ali

(f)	ustrezni drugi akterji, ki jih določi Odbor za sankcije.“

;

(2)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

1. Prepovedano je zavestno in namerno sodelovanje v dejavnostih, ki imajo za cilj ali posledico neposredno ali posredno zaobiti člen 4(1) do (3) ali podpirati transakcije iz členov 2 in 3.

2. Vse informacije o trenutnem ali preteklem izogibanju določbam te uredbe se uradno sporočijo pristojnim organom držav članic, ki so navedeni v Prilogi V, ter Komisiji, in sicer neposredno ali prek teh pristojnih organov.“.

Člen 2

V členu 2 Uredbe Sveta (ES) št. 305/2006 se doda naslednji odstavek:

„4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za dajanje na razpolago sredstev ali gospodarskih virov, potrebnih za pravočasno zagotovitev humanitarne pomoči ali v pomoč drugim dejavnostim, ki podpirajo osnovne človeške potrebe, kadar tako humanitarno pomoč in druge dejavnosti izvajajo:

(a)	Združeni narodi, vključno z njihovimi programi, skladi ter drugimi subjekti in organi, pa tudi njihove specializirane agencije in povezane organizacije;

(b)	mednarodne organizacije;

(c)	humanitarne organizacije, ki imajo status opazovalke v Generalni skupščini Združenih narodov, in člani teh humanitarnih organizacij;

(d)

(e)	zaposleni, prejemniki nepovratnih sredstev, hčerinske družbe ali izvajalski partnerji subjektov iz točk (a) do (d), ko in kolikor delujejo v tej vlogi, ali

(f)	ustrezni drugi akterji, ki jih določi Odbor za sankcije.“.

Člen 3

V Uredbi Sveta (EU) št. 356/2010 se člen 4 nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1. Člen 2(1) in (2) se ne uporablja za dajanje na razpolago sredstev ali gospodarskih virov, potrebnih za pravočasno zagotovitev humanitarne pomoči ali v pomoč drugim dejavnostim, ki podpirajo osnovne človeške potrebe, kadar tako humanitarno pomoč in druge dejavnosti izvajajo:

(a)	Združeni narodi, vključno z njihovimi programi, skladi ter drugimi subjekti in organi, pa tudi njihove specializirane agencije in povezane organizacije;

(b)	mednarodne organizacije;

(c)	humanitarne organizacije, ki imajo status opazovalke v Generalni skupščini Združenih narodov, in člani teh humanitarnih organizacij;

(d)

(e)	zaposleni, prejemniki nepovratnih sredstev, hčerinske družbe ali izvajalski partnerji subjektov iz točk (a) do (d), ko in kolikor delujejo v tej vlogi, ali

(f)	ustrezni drugi akterji, ki jih določi Odbor za sankcije.

2. Izjema iz odstavka 1 ne pomeni, da so fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki so dali na razpolago sredstva ali gospodarske vire, odgovorni za svoja dejanja, če niso vedeli, da ta izjema za takšna dejanja ne velja, in niso imeli utemeljenega razloga, da bi to domnevali.“.

Člen 4

Uredba Sveta (EU) št. 224/2014 se spremeni:

(1)

v členu 5 se doda naslednji odstavek:

(a)	Združeni narodi, vključno z njihovimi programi, skladi ter drugimi subjekti in organi, pa tudi njihove specializirane agencije in povezane organizacije;

(b)	mednarodne organizacije;

(c)	humanitarne organizacije, ki imajo status opazovalke v Generalni skupščini Združenih narodov, in člani teh humanitarnih organizacij;

(d)

(e)	zaposleni, prejemniki nepovratnih sredstev, hčerinske družbe ali izvajalski partnerji subjektov iz točk (a) do (d), ko in kolikor delujejo v tej vlogi, ali

(f)	ustrezni drugi akterji, ki jih določi Odbor za sankcije.“

;

(2)	člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje ukrepom iz člena 2 ter člena 5(1) in (2).“.

Člen 5

Uredba Sveta (EU) št. 1352/2014 se spremeni:

(1)

v členu 2 se doda naslednji odstavek:

„3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za dajanje na razpolago sredstev ali gospodarskih virov, potrebnih za pravočasno zagotovitev humanitarne pomoči ali v pomoč drugim dejavnostim, ki podpirajo osnovne človeške potrebe, kadar tako humanitarno pomoč in druge dejavnosti izvajajo:

(a)	Združeni narodi, vključno z njihovimi programi, skladi ter drugimi subjekti in organi, pa tudi njihove specializirane agencije in povezane organizacije;

(b)	mednarodne organizacije;

(c)	humanitarne organizacije, ki imajo status opazovalke v Generalni skupščini Združenih narodov, in člani teh humanitarnih organizacij;

(d)

(e)	zaposleni, prejemniki nepovratnih sredstev, hčerinske družbe ali izvajalski partnerji subjektov iz točk (a) do (d), ko in kolikor delujejo v tej vlogi, ali

(f)	ustrezni drugi akterji, ki jih določi Odbor za sankcije.“

;

(2)

člen 3a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3a

1. Z odstopanjem od členov 1a in 2 lahko pristojni organi držav članic, pod takimi pogoji, ki se jim zdijo primerni, in pod pogojem, da je Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovil, da je odstopanje potrebno za olajševanje dela Združenih narodov in drugih humanitarnih organizacij v Jemnu ali v kateri koli drug namen, skladen s cilji RVSZN 2140 (2014) in RVSZN 2216 (2015), dovolijo:

(a)	zagotavljanje tehnične pomoči, financiranja ali finančne pomoči, povezane z dejavnostmi iz člena 1a;

(b)	sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z določenimi sredstvi ali gospodarskimi viri.

2. Odstavek 1(b) ne posega v člen 2(3).“

;

(3)	člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 Prepovedano je zavestno in namerno sodelovanje pri dejavnostih, katerih predmet ali učinek je izognitev ukrepom iz člena 2(1) in (2).“.

Člen 6

Člen 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/2309 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Člen 3(1) in (2) se ne uporablja za dajanje na razpolago sredstev ali gospodarskih virov, potrebnih za pravočasno zagotovitev humanitarne pomoči ali v pomoč drugim dejavnostim, ki podpirajo osnovne človeške potrebe, kadar tako humanitarno pomoč in druge dejavnosti izvajajo:

(a)	Združeni narodi, vključno z njihovimi programi, skladi ter drugimi subjekti in organi, pa tudi njihove specializirane agencije in povezane organizacije;

(b)	mednarodne organizacije;

(c)	humanitarne organizacije, ki imajo status opazovalke v Generalni skupščini Združenih narodov, in člani teh humanitarnih organizacij;

(d)

(e)	zaposleni, prejemniki nepovratnih sredstev, hčerinske družbe ali izvajalski partnerji subjektov iz točk (a) do (d), ko in kolikor delujejo v tej vlogi, ali

(f)	ustrezni drugi akterji, ki jih določi Odbor za sankcije.“.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. februarja 2023

Za Svet

predsednica

E. SVANTESSON

(1) Glej stran 50 tega Uradnega lista.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96 (UL L 169, 8.7.2003, str. 6).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 305/2006 z dne 21. februarja 2006 o uvedbi posebnih omejevalnih ukrepov zoper osebe, za katere se sumi, da so sodelovale pri atentatu na nekdanjega libanonskega ministrskega predsednika Rafiqa Haririja (UL L 51, 22.2.2006, str. 1).

(4) Uredba Sveta (EU) št. 356/2010 z dne 26. aprila 2010 o nekaterih posebnih omejitvenih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji (UL L 105, 27.4.2010, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EU) št. 224/2014 z dne 10. marca 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki (UL L 70, 11.3.2014, str. 1).

(6) Uredba Sveta (EU) št. 1352/2014 z dne 18. decembra 2014 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Jemnu (UL L 365, 19.12.2014, str. 60).

(7) Uredba Sveta (EU) 2022/2309 z dne 25. novembra 2022 o omejevalnih ukrepih glede na razmere na Haitiju (UL L 307, 28.11.2022, str. 17).

15.2.2023

Uradni list Evropske unije

L 47/6

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/332

z dne 11. julija 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo primerov, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake ali podobne za namene odkrivanja več identitet

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (1) ter zlasti člena 28(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2019/818 skupaj z Uredbo (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Ta okvir vključuje več sestavnih delov interoperabilnosti, vključno z detektorjem več identitet. Detektor več identitet ustvarja in hrani povezave med podatki v različnih informacijskih sistemih EU za odkrivanje več identitet za lažje ugotavljanje identitete dobrovernih potnikov in boj proti identitetnim prevaram. Povezovanje podatkov je bistveno za to, da detektor več identitet izpolnjuje svoje cilje.

(3)

Rezultat postopka odkrivanja več identitet je ustvarjanje avtomatiziranih belih in rumenih povezav. Bela povezava kaže, da so podatki o identiteti iz povezanih dokumentacij enaki ali podobni, rumena povezava pa kaže, da podatkov o identiteti iz povezanih dokumentacij ni mogoče šteti za podobne in da bi bilo treba opraviti ročno preverjanje različnih identitet.

(4)	Glede na breme za osebe, katerih podatki so evidentirani v informacijskih sistemih EU, ter za nacionalne organe in agencije Unije je treba omejiti število primerov, v katerih detektor več identitet ustvari rumene povezave, zaradi česar je potrebno ročno preverjanje.

(5)

V skladu z Uredbo (EU) 2019/818 bi morala biti za razvoj in operativno upravljanje sestavnih delov interoperabilnosti, vključno z detektorjem več identitet, pristojna Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(6)	Pred razvojem detektorja več identitet je treba določiti postopke za opredelitev primerov, v katerih se podatki o identiteti osebe, shranjeni v več sistemih, štejejo za enake ali podobne za namene odkrivanja več identitet.

(7)

Ker Uredba (EU) 2019/818 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/818 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato jo ta uredba zavezuje.

(8)	Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(9)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(10)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(11)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(12)	Ta uredba za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(13)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (11) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 27. aprila 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podatki o identiteti“ pomenijo naslednje podatke:

(a)	priimek, ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva in spol iz člena 16(1)(a), člena 17(1) in člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(b)	priimek, ime ali imena, priimek ob rojstvu, psevdonim oziroma psevdonime, datum rojstva, kraj rojstva, spol in sedanje državljanstvo iz člena 17(2) Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(c)	priimke, imena, imena in priimke ob rojstvu, prej uporabljana imena in priimke ter privzeta imena, kraj rojstva, datum rojstva, spol in vsa državljanstva iz člena 20(2) Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(d)	priimke, imena, imena in priimke ob rojstvu, prej uporabljana imena in priimke ter privzeta imena, kraj rojstva, datum rojstva, spol in vsa državljanstva iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(e)	priimke, imena, imena in priimke ob rojstvu, prej uporabljana imena in priimke ter privzeta imena, kraj rojstva, datum rojstva, spol in vsa državljanstva iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(f)	priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj rojstva (mesto in država), državljanstvo ali državljanstva, spol in prejšnje ime ali imena, če je ustrezno, iz člena 5(1), točka (a)(i), Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(g)	do začetka delovanja Vizumskega informacijskega sistema na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2021/1134 (18): priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj rojstva, spol, kraj in država rojstva ter državljanstva iz člena 9(4), točki (a) in (aa), Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(h)	od začetka delovanja Vizumskega informacijskega sistema na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2021/1134: priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj in država rojstva, spol in državljanstvo ali državljanstva iz člena 9(4), točki (a) in (aa), ter člena 22a(1), točka (d), Uredbe (ES) št. 767/2008;

(2)	„enak“ pomeni 100-odstotno ujemanje podatkov iz dveh različnih informacijskih sistemov EU, po potrebi vključno z uporabo funkcije pretvorbe/harmonizacije za uskladitev oblike vseh podatkov pred primerjavo;

(3)	„prečrkovanje“ pomeni vrsto pretvorbe besedila iz ene pisave v drugo, ki vključuje zamenjavo črk na predhodno opredeljene načine.

Člen 2

Enaki podatki o identiteti

Postopki za določitev primerov, v katerih se lahko podatki o identiteti štejejo za enake, so določeni v Prilogi I.

Člen 3

Podobni podatki o identiteti

Postopki za določitev primerov, v katerih se lahko podatki o identiteti štejejo za podobne, so določeni v Prilogi II.

Člen 4

Dnevniki

1. Skupno odložišče podatkov o identiteti vodi dnevnike o primerjavi podatkov, ki vsebujejo vsaj naslednje:

(a)	datum in čas primerjave;

(b)	rezultat primerjave, vključno s tem, kateri podatki o identiteti so se šteli za enake ali podobne;

(c)	barvo povezave po avtomatizirani primerjavi;

(d)	barvo povezave po ročni obdelavi po vzpostavitvi rumene povezave;

(e)	spremembe povezav, vključno s primeri, v katerih so se podatki o identiteti šteli za podobne.

2. Dnevniki se hranijo v skupnem odložišču podatkov o identiteti. Hranijo se največ eno leto po primerjavi podatkov. Po navedenem obdobju se samodejno izbrišejo.

3. Skupno odložišče podatkov o identiteti uporablja dnevnike za pripravo samodejnih poročil o dejavnostih ter za podporo in spremljanje točnosti primerjave podatkov med informacijskimi sistemi EU.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 135, 22.5.2019, str. 85.

(2) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019 , p. 27).

(3) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(4) Ta uredba ne spada v področje uporabe ukrepov iz Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(11) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(12) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(13) Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(14) Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).

(15) Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1).

(16) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(17) Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).

(18) Uredba (EU) 2021/1134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ zaradi reforme Vizumskega informacijskega sistema (UL L 248, 13.7.2021, str. 11).

(19) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

PRILOGA I

1. Podatki iz različnih informacijskih sistemov

	Kategorija podatkov	SIS	SVI	ETIAS	ECRIS-TCN	VIS
1	Imena (vključno s priimkom in imenom)	priimki prej uporabljani priimki privzeti priimki imena prej uporabljana imena privzeta imena imena in priimki ob rojstvu	priimek ime imena in priimki imena	priimek priimek ob rojstvu druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena) ime oziroma imena ime oziroma imena	priimek psevdonimi vzdevki prejšnja imena imena psevdonimi vzdevki prejšnja imena	priimek priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki) ime ali imena
2	Datum rojstva	datum rojstva datum rojstva, naveden pri privzetih imenih	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva
3	Spol	spol spol, naveden pri privzetih imenih	spol	spol	spol	spol
4	Državljanstvo in kraj rojstva	vsa državljanstva državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih kraj rojstva (država rojstva) kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih	državljanstvo državljanstva	sedanje državljanstvo kraj rojstva	državljanstvo državljanstva kraj rojstva (mesto in država)	sedanje državljanstvo državljanstva državljanstvo ob rojstvu kraj in država rojstva

V primeru Schengenskega informacijskega sistema lahko podatek o identiteti za vsak podatek v tabeli pripada eni od naslednjih kategorij:

(a)	„potrjena identiteta“, kadar je bila identiteta osebe potrjena na podlagi pristnih identifikacijskih dokumentov ali na podlagi ujemanja biometričnih podatkov ali izjave pristojnih organov;

(b)	„nepotrjena identiteta“, kadar ni dovolj dokazov o identiteti osebe;

(c)	„privzeto ime“, kadar oseba uporablja lažno ali privzeto identiteto;

(d)	„zlorabljena identiteta“, kadar oseba, za katero je bil razpisan ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, uporablja identiteto druge resnične osebe, zlasti kadar se dokument uporablja v škodo pravega lastnika tega dokumenta.

Za namene te tabele podatki o identiteti glede privzetih imen spadajo v kategorije (b), (c) in (d), podatki glede neprivzetih imen pa v kategorijo (a).

2. Enaki podatki o identiteti

Ta priloga določa primere, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake. Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz oddelka 3.

3. Primeri, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake, po kategorijah podatkov

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti izpolnjeni kumulativni pogoji iz oddelkov 3.1, 3.2, 3.3 in 3.4.

3.1. Imena in priimki

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Imena (vključno s priimkom in imenom)

priimki

prej uporabljani priimki

privzeti priimki

imena

prej uporabljana imena

imena in priimki ob rojstvu

privzeta imena

priimek

ime

imena in priimki

imena

priimek

priimek ob rojstvu

druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena)

ime oziroma imena

priimek

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

imena

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

priimek

priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki)

ime ali imena

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

podatki, vneseni v vsaj eno od naslednjih podatkovnih polj, so enaki v obeh sistemih:

(i)

priimek;

(ii)

priimek;

(iii)

prej uporabljani priimki;

(iv)	priimek ob rojstvu;

(v)	druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena);

(vi)	psevdonimi;

(vii)

privzeti priimki;

(viii)

prejšnja imena;

(ix)	prejšnji priimki;

(b)

podatki, vneseni v vsaj eno od naslednjih podatkovnih polj, so enaki v obeh sistemih:

(i)

ime;

(ii)

ime;

(iii)

ime;

(iv)

imena;

(v)	prej uporabljana imena;

(vi)	druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena);

(vii)

psevdonimi;

(viii)

privzeta imena;

(ix)	prejšnja imena.

3.2. Datum rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

datum rojstva

datum rojstva, naveden pri privzetih imenih

datum rojstva

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti vrednosti v kategoriji podatkov „datum rojstva“ v obeh sistemih enake.

3.3. Spol

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Spol

spol

spol, naveden pri privzetih imenih

spol

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti podatki v kategoriji podatkov „spol“ v obeh sistemih enaki.

3.4. Državljanstva in kraj rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Državljanstva in kraj rojstva

vsa državljanstva

državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih

kraj rojstva (država rojstva)

kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih

državljanstvo

državljanstva

sedanje državljanstvo

kraj rojstva

državljanstvo

državljanstva

kraj rojstva (mesto in država)

sedanje državljanstvo

državljanstva

državljanstvo ob rojstvu

kraj in država rojstva

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, mora biti vsaj eno od podatkovnih polj v kategoriji podatkov „državljanstva in kraj rojstva“ v obeh sistemih enako, vključno z vsaj enim državljanstvom.

PRILOGA II

1. Podatki iz različnih informacijskih sistemov

	Kategorija podatkov	SIS	SVI	ETIAS	ECRIS-TCN	VIS
1	Imena (vključno s priimkom in imenom)	priimki prej uporabljani priimki privzeti priimki imena prej uporabljana imena imena in priimki ob rojstvu privzeta imena	priimek ime imena in priimki imena	priimek priimek ob rojstvu druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena) ime oziroma imena ime oziroma imena	priimek psevdonimi vzdevki prejšnja imena imena psevdonimi vzdevki prejšnja imena	priimek priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki) ime ali imena
2	datum rojstva	datum rojstva datum rojstva, naveden pri privzetih imenih	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva
3	Spol	spol spol, naveden pri privzetih imenih	spol	spol	spol	spol
4	Državljanstvo in kraj rojstva	vsa državljanstva državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih kraj rojstva (država rojstva) kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih	državljanstvo državljanstva	sedanje državljanstvo kraj rojstva	državljanstvo državljanstva kraj rojstva (mesto in država)	sedanje državljanstvo državljanstva državljanstvo ob rojstvu kraj in država rojstva

V primeru Schengenskega informacijskega sistema lahko podatek o identiteti za vsak podatek v tabeli pripada eni od naslednjih kategorij:

(a)	„potrjena identiteta“, kadar je bila identiteta osebe potrjena na podlagi pristnih identifikacijskih dokumentov ali na podlagi ujemanja biometričnih podatkov ali izjave pristojnih organov;

(b)	„nepotrjena identiteta“, kadar ni dovolj dokazov o identiteti osebe;

(c)	„privzeto ime“, kadar oseba uporablja lažno ali privzeto identiteto;

(d)	„zlorabljena identiteta“, kadar oseba, za katero je bil razpisan ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, uporablja identiteto druge resnične osebe, zlasti kadar se dokument uporablja v škodo pravega lastnika tega dokumenta.

Za namene te tabele podatki o identiteti glede privzetih imen spadajo v kategorije (b), (c) in (d), podatki glede neprivzetih imen pa v kategorijo (a).

2. Podobni podatki o identiteti

Oddelek 3 vsebuje izčrpen seznam pravil o tem, kdaj se podatki o identiteti štejejo za podobne.

Agencija eu-LISA, ki ji pomaga in svetuje svetovalna skupina za interoperabilnost, ta pravila, ki se izvajajoz algoritmom, uporablja pri posvetovanju s Komisijo, ki ji pomaga in svetuje podskupina za interoperabilnost strokovne skupine za informacijske sisteme za meje in varnost (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina).

Agencija eu-LISA spremlja učinek uporabe algoritma in redno poroča strokovni skupini.

Kadar je potrebno omejiti število primerov, pri katerih bi morali odgovorni organi rumene povezave, ki jih ustvari detektor več identitet, pretvoriti v bele povezave, Komisija, ki ji pomaga in svetuje strokovna skupina, zaprosi agencijo eu-LISA, naj prilagodi algoritem tako, da se da prednost rumenim povezavam med podatki o identiteti, ki se štejejo za bolj podobne, v skladu s pravili iz oddelka 3.

Detektor več identitet vedno preveri podatke o identiteti v skladu z vsemi pravili iz oddelka 3.

3. Primeri, v katerih se podatki o identiteti štejejo za podobne

3.1. Imena in priimki

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Imena (vključno s priimkom in imenom)

priimki

prej uporabljani priimki

privzeti priimki

imena

prej uporabljana imena

imena in priimki ob rojstvu

privzeta imena

priimek

ime

imena in priimki

imena

priimek

priimek ob rojstvu

druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena)

ime oziroma imena

priimek

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

imena

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

priimek

priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki)

ime ali imena

Podatki o identiteti v kategoriji podatkov „imena“ se štejejo za podobne v naslednjih primerih:

(a)	kadar gre za znano prečrkovanje imen;

(b)

pri inverzijah naslednjih kategorij podatkov:

(i)	priimek; priimek; prej uporabljani priimki; priimek ob rojstvu, ime ob rojstvu; privzeti priimki, prejšnji priimki;

(ii)	ime; ime; ime; imena; prej uporabljana imena; privzeta imena;

(c)	kadar sta ime in priimek v enem od podatkovnih polj prerazporejena;

(d)	kadar je vrstni red dveh besed obrnjen, tako pri sosednjih kot nesosednjih besedah;

(e)	kadar je vrstni red dveh črk obrnjen, tako pri sosednjih kot nesosednjih črkah;

(f)	kadar je treba en sam znak vstaviti, izbrisati, zamenjati ali drugače urediti, da bi bila kategorija podatkov enega informacijskega sistema EU enaka kategoriji podatkov v drugem informacijskem sistemu EU;

(g)	kadar je ugotovljena razlika zaradi uporabe vezajev, vejic ali apostrofov;

(h)	kadar je ime skrajšano.

3.2. Datum rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Datum rojstva

datum rojstva

datum rojstva, naveden pri privzetih imenih

datum rojstva

Podatki o identiteti v kategoriji podatkov „datum rojstva“ se štejejo za podobne v naslednjih primerih:

(a)	kadar se polji za mesec in dan ujemata, če se obrneta;

(b)	kadar je razlika v datumu rojstva posledica znanega preračunavanja datumov med različnimi koledarji;

(c)	kadar je treba en sam znak vstaviti, izbrisati, zamenjati ali drugače urediti, da bi bila kategorija podatkov enega informacijskega sistema EU enaka kategoriji podatkov v drugem informacijskem sistemu EU.

3.3. Spol

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Spol

spol

spol, naveden pri privzetih imenih

spol

3.4. Državljanstva in kraj rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Državljanstva in kraj rojstva

vsa državljanstva

državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih

kraj rojstva (država rojstva)

kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih

državljanstvo

državljanstva

sedanje državljanstvo

kraj rojstva

državljanstvo

državljanstva

kraj rojstva (mesto in država)

sedanje državljanstvo

državljanstva

državljanstvo ob rojstvu

kraj in država rojstva

Podatki o identiteti v kategoriji podatkov „državljanstva in kraj rojstva“ se štejejo za podobne v naslednjih primerih:

(a)	kadar gre za znano prečrkovanje državljanstev ali kraja rojstva;

(b)	kadar je treba en sam znak vstaviti, izbrisati, zamenjati ali drugače urediti, da bi bila kategorija podatkov enega informacijskega sistema EU enaka kategoriji podatkov v drugem informacijskem sistemu EU;

(c)	v znanih primerih spremembe imena državljanstev/držav/mest.

15.2.2023

Uradni list Evropske unije

L 47/17

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/333

z dne 11. julija 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo primerov, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake ali podobne za namene odkrivanja več identitet

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (1) ter zlasti člena 28(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2019/817 skupaj z Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

(3)

(4)	Glede na breme za osebe, katerih podatki so evidentirani v informacijskih sistemih EU, ter za nacionalne organe in agencije Unije je treba omejiti število primerov, v katerih detektor več identitet ustvari rumene povezave, zaradi česar je potrebno ročno preverjanje.

(5)

V skladu z Uredbo (EU) 2019/817 bi morala biti za razvoj in operativno upravljanje sestavnih delov interoperabilnosti, vključno z detektorjem več identitet, pristojna Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(6)	Pred razvojem detektorja več identitet je treba določiti postopke za opredelitev primerov, v katerih se podatki o identiteti osebe, shranjeni v več sistemih, štejejo za enake ali podobne za namene odkrivanja več identitet.

(7)

Ker Uredba (EU) 2019/817 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/817 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato jo ta uredba zavezuje.

(8)	Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(9)

(10)

(11)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(12)	Ta uredba za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(13)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (11) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 27. aprila 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podatki o identiteti“ pomenijo naslednje podatke:

(a)	priimek, ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva in spol iz člena 16(1)(a), člena 17(1) in člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(b)	priimek, ime ali imena, priimek ob rojstvu, psevdonim oziroma psevdonime, datum rojstva, kraj rojstva, spol in sedanje državljanstvo iz člena 17(2) Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(c)	priimke, imena, imena in priimke ob rojstvu, prej uporabljana imena in priimke ter privzeta imena, kraj rojstva, datum rojstva, spol in vsa državljanstva iz člena 20(2) Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(d)	priimke, imena, imena in priimke ob rojstvu, prej uporabljana imena in priimke ter privzeta imena, kraj rojstva, datum rojstva, spol in vsa državljanstva iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(e)	priimke, imena, imena in priimke ob rojstvu, prej uporabljana imena in priimke ter privzeta imena, kraj rojstva, datum rojstva, spol in vsa državljanstva iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(f)	priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj rojstva (mesto in država), državljanstvo ali državljanstva, spol in prejšnje ime ali imena, če je ustrezno, iz člena 5(1), točka (a)(i), Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(g)

do začetka delovanja Vizumskega informacijskega sistema na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2021/1134 Evropskega parlament in sveta (18): priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj rojstva, spol, kraj in država rojstva ter državljanstva iz člena 9(4), točki (a) in (aa), Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(h)	od začetka delovanja Vizumskega informacijskega sistema na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2021/1134: priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj in država rojstva, spol in državljanstvo ali državljanstva iz člena 9(4), točki (a) in (aa), ter člena 22a(1), točka (d), Uredbe (ES) št. 767/2008;

(2)	„enak“ pomeni 100-odstotno ujemanje podatkov iz dveh različnih informacijskih sistemov EU, po potrebi vključno z uporabo funkcije pretvorbe/harmonizacije za uskladitev oblike vseh podatkov pred primerjavo;

(3)	„prečrkovanje“ pomeni vrsto pretvorbe besedila iz ene pisave v drugo, ki vključuje zamenjavo črk na predhodno opredeljene načine.

Člen 2

Enaki podatki o identiteti

Postopki za določitev primerov, v katerih se lahko podatki o identiteti štejejo za enake, so določeni v Prilogi I.

Člen 3

Podobni podatki o identiteti

Postopki za določitev primerov, v katerih se lahko podatki o identiteti štejejo za podobne, so določeni v Prilogi II.

Člen 4

Dnevniki

1. Skupno odložišče podatkov o identiteti vodi dnevnike o primerjavi podatkov, ki vsebujejo vsaj naslednje:

(a)	datum in čas primerjave;

(b)	rezultat primerjave, vključno s tem, kateri podatki o identiteti so se šteli za enake ali podobne;

(c)	barvo povezave po avtomatizirani primerjavi;

(d)	barvo povezave po ročni obdelavi po vzpostavitvi rumene povezave;

(e)	spremembe povezav, vključno s primeri, v katerih so se podatki o identiteti šteli za podobne.

2. Dnevniki se hranijo v skupnem odložišču podatkov o identiteti. Hranijo se največ eno leto po primerjavi podatkov. Po navedenem obdobju se samodejno izbrišejo.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 135, 22.5.2019, str. 27.

(2) Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

PRILOGA I

1. Podatki iz različnih informacijskih sistemov

	Kategorija podatkov	SIS	SVI	ETIAS	ECRIS-TCN	VIS
1	Imena (vključno s priimkom in imenom)	priimki prej uporabljani priimki privzeti priimki imena prej uporabljana imena privzeta imena imena in priimki ob rojstvu	priimek ime imena in priimki imena	priimek priimek ob rojstvu druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena) ime oziroma imena ime oziroma imena	priimek psevdonimi vzdevki prejšnja imena imena psevdonimi vzdevki prejšnja imena	priimek priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki) ime ali imena
2	Datum rojstva	datum rojstva datum rojstva, naveden pri privzetih imenih	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva
3	Spol	spol spol, naveden pri privzetih imenih	spol	spol	spol	spol
4	Državljanstvo in kraj rojstva	vsa državljanstva državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih kraj rojstva (država rojstva) kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih	državljanstvo državljanstva	sedanje državljanstvo kraj rojstva	državljanstvo državljanstva kraj rojstva (mesto in država)	sedanje državljanstvo državljanstva državljanstvo ob rojstvu kraj in država rojstva

V primeru Schengenskega informacijskega sistema lahko podatek o identiteti za vsak podatek v tabeli pripada eni od naslednjih kategorij:

(a)	„potrjena identiteta“, kadar je bila identiteta osebe potrjena na podlagi pristnih identifikacijskih dokumentov ali na podlagi ujemanja biometričnih podatkov ali izjave pristojnih organov;

(b)	„nepotrjena identiteta“, kadar ni dovolj dokazov o identiteti osebe;

(c)	„privzeto ime“, kadar oseba uporablja lažno ali privzeto identiteto;

(d)	„zlorabljena identiteta“, kadar oseba, za katero je bil razpisan ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, uporablja identiteto druge resnične osebe, zlasti kadar se dokument uporablja v škodo pravega lastnika tega dokumenta.

Za namene te tabele podatki o identiteti glede privzetih imen spadajo v kategorije (b), (c) in (d), podatki glede neprivzetih imen pa v kategorijo (a).

2. Enaki podatki o identiteti

Ta priloga določa primere, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake. Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz oddelka 3.

3. Primeri, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake, po kategorijah podatkov

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti izpolnjeni kumulativni pogoji iz oddelkov 3.1, 3.2, 3.3 in 3.4.

3.1 Imena in priimki

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Imena (vključno s priimkom in imenom)

priimki

prej uporabljani priimki

privzeti priimki

imena

prej uporabljana imena

imena in priimki ob rojstvu

privzeta imena

priimek

ime

imena in priimki

imena

priimek

priimek ob rojstvu

druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena)

ime oziroma imena

priimek

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

imena

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

priimek

priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki)

ime ali imena

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

podatki, vneseni v vsaj eno od naslednjih podatkovnih polj, so enaki v obeh sistemih:

(i)

priimek;

(ii)

priimek;

(iii)

prej uporabljani priimki;

(iv)	priimek ob rojstvu;

(v)	druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena);

(vi)	psevdonimi;

(vii)

privzeti priimki;

(viii)

prejšnja imena;

(ix)	prejšnji priimki;

(b)

podatki, vneseni v vsaj eno od naslednjih podatkovnih polj, so enaki v obeh sistemih:

(i)

ime;

(ii)

ime;

(iii)

ime;

(iv)

imena;

(v)	prej uporabljana imena;

(vi)	druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena);

(vii)

psevdonimi;

(viii)

privzeta imena;

(ix)	prejšnja imena.

3.2 Datum rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

datum rojstva

datum rojstva, naveden pri privzetih imenih

datum rojstva

3.3 Spol

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Spol

spol

spol, naveden pri privzetih imenih

spol

Da bi se podatki o identiteti šteli za enake, kadar se vzpostavi povezava med podatki iz dveh informacijskih sistemov EU, morajo biti podatki v kategoriji podatkov „spol“ v obeh sistemih enaki.

3.4 Državljanstva in kraj rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Državljanstva in kraj rojstva

vsa državljanstva

državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih

kraj rojstva (država rojstva)

kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih

državljanstvo

državljanstva

sedanje državljanstvo

kraj rojstva

državljanstvo

državljanstva

kraj rojstva (mesto in država)

sedanje državljanstvo

državljanstva

državljanstvo ob rojstvu

kraj in država rojstva

PRILOGA II

1. Podatki iz različnih informacijskih sistemov

	Kategorija podatkov	SIS	SVI	ETIAS	ECRIS-TCN	VIS
1	Imena (vključno s priimkom in imenom)	priimki prej uporabljani priimki privzeti priimki imena prej uporabljana imena imena in priimki ob rojstvu privzeta imena	priimek ime imena in priimki imena	priimek priimek ob rojstvu druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena) ime oziroma imena ime oziroma imena	priimek psevdonimi vzdevki prejšnja imena imena psevdonimi vzdevki prejšnja imena	priimek priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki) ime ali imena
2	datum rojstva	datum rojstva datum rojstva, naveden pri privzetih imenih	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva	datum rojstva
3	Spol	spol spol, naveden pri privzetih imenih	spol	spol	spol	spol
4	Državljanstvo in kraj rojstva	vsa državljanstva državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih kraj rojstva (država rojstva) kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih	državljanstvo državljanstva	sedanje državljanstvo kraj rojstva	državljanstvo državljanstva kraj rojstva (mesto in država)	sedanje državljanstvo državljanstva državljanstvo ob rojstvu kraj in država rojstva

V primeru Schengenskega informacijskega sistema lahko podatek o identiteti za vsak podatek v tabeli pripada eni od naslednjih kategorij:

(a)	„potrjena identiteta“, kadar je bila identiteta osebe potrjena na podlagi pristnih identifikacijskih dokumentov ali na podlagi ujemanja biometričnih podatkov ali izjave pristojnih organov;

(b)	„nepotrjena identiteta“, kadar ni dovolj dokazov o identiteti osebe;

(c)	„privzeto ime“, kadar oseba uporablja lažno ali privzeto identiteto;

(d)	„zlorabljena identiteta“, kadar oseba, za katero je bil razpisan ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, uporablja identiteto druge resnične osebe, zlasti kadar se dokument uporablja v škodo pravega lastnika tega dokumenta.

Za namene te tabele podatki o identiteti glede privzetih imen spadajo v kategorije (b), (c) in (d), podatki glede neprivzetih imen pa v kategorijo (a).

2. Podobni podatki o identiteti

Oddelek 3 vsebuje izčrpen seznam pravil o tem, kdaj se podatki o identiteti štejejo za podobne.

Agencija eu-LISA spremlja učinek uporabe algoritma in redno poroča strokovni skupini.

Detektor več identitet vedno preveri podatke o identiteti v skladu z vsemi pravili iz oddelka 3.

3. Primeri, v katerih se podatki o identiteti štejejo za podobne

3.1 Imena in priimki

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Imena (vključno s priimkom in imenom)

priimki

prej uporabljani priimki

privzeti priimki

imena

prej uporabljana imena

imena in priimki ob rojstvu

privzeta imena

priimek

ime

imena in priimki

imena

priimek

priimek ob rojstvu

druga imena (psevdonimi, umetniška imena, običajna imena)

ime oziroma imena

priimek

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

imena

psevdonimi

vzdevki

prejšnja imena

priimek

priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki)

ime ali imena

Podatki o identiteti v kategoriji podatkov „imena“ se štejejo za podobne v naslednjih primerih:

(a)	kadar gre za znano prečrkovanje imen;

(b)

pri inverzijah naslednjih kategorij podatkov:

(i)	priimek; priimek; prej uporabljani priimki; priimek ob rojstvu, ime ob rojstvu; privzeti priimki, prejšnji priimki;

(ii)	ime; ime; ime; imena; prej uporabljana imena; privzeta imena;

(c)	kadar sta ime in priimek v enem od podatkovnih polj prerazporejena;

(d)	kadar je vrstni red dveh besed obrnjen, tako pri sosednjih kot nesosednjih besedah;

(e)	kadar je vrstni red dveh črk obrnjen, tako pri sosednjih kot nesosednjih črkah;

(f)	kadar je treba en sam znak vstaviti, izbrisati, zamenjati ali drugače urediti, da bi bila kategorija podatkov enega informacijskega sistema EU enaka kategoriji podatkov v drugem informacijskem sistemu EU;

(g)	kadar je ugotovljena razlika zaradi uporabe vezajev, vejic ali apostrofov;

(h)	kadar je ime skrajšano.

3.2 Datum rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Datum rojstva

datum rojstva

datum rojstva, naveden pri privzetih imenih

datum rojstva

podatki o identiteti v kategoriji podatkov „datum rojstva“ se štejejo za podobne v naslednjih primerih:

(a)	kadar se polji za mesec in dan ujemata, če se obrneta;

(b)	kadar je razlika v datumu rojstva posledica znanega preračunavanja datumov med različnimi koledarji;

(c)	kadar je treba en sam znak vstaviti, izbrisati, zamenjati ali drugače urediti, da bi bila kategorija podatkov enega informacijskega sistema EU enaka kategoriji podatkov v drugem informacijskem sistemu EU.

3.3 Spol

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Spol

spol

spol, naveden pri privzetih imenih

spol

3.4 Državljanstva in kraj rojstva

Kategorija podatkov

SIS

SVI

ETIAS

ECRIS-TCN

VIS

Državljanstva in kraj rojstva

vsa državljanstva

državljanstvo, navedeno pri privzetih imenih

kraj rojstva (država rojstva)

kraj rojstva (država rojstva), navedeno (oziroma navedena) pri privzetih imenih

državljanstvo

državljanstva

sedanje državljanstvo

kraj rojstva

državljanstvo

državljanstva

kraj rojstva (mesto in država)

sedanje državljanstvo

državljanstva

državljanstvo ob rojstvu

kraj in država rojstva

podatki o identiteti v kategoriji podatkov „državljanstva in kraj rojstva“ se štejejo za podobne v naslednjih primerih:

(a)	kadar gre za znano prečrkovanje državljanstev ali kraja rojstva;

(b)	kadar je treba en sam znak vstaviti, izbrisati, zamenjati ali drugače urediti, da bi bila kategorija podatkov enega informacijskega sistema EU enaka kategoriji podatkov v drugem informacijskem sistemu EU;

(c)	v znanih primerih spremembe imena državljanstev/držav/mest.

15.2.2023

Uradni list Evropske unije

L 47/29

UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/334

z dne 2. februarja 2023

o spremembi prilog II in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klotianidin in tiametoksam v ali na nekaterih proizvodih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 14(1)(a), člena 18(1)(b) in člena 49(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za klotianidin in tiametoksam so bile določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je te MRL pregledala v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005 (2) in priporočila MRL, za katere je bilo ugotovljeno, da so varne za potrošnike. Uredba Komisije (EU) 2016/156 (3) je te MRL vključila v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 396/2005. Nekatere od teh MRL so temeljile na mejnih vrednostih ostankov po Codexu (CXL) in so bile že vključene v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 396/2005 s prejšnjimi spremembami (4).

(2)	Komisija Codex Alimentarius (CAC) je 11. julija 2015 (5) sprejela nov sklop CXL za klotianidin in tiametoksam. Ker je Agencija ugotovila, da so varne za potrošnike v Uniji (6), so bile z Uredbo Komisije (EU) 2017/671 (7) vključene v Uredbo (ES) št. 396/2005.

(3)

Klotianidin in tiametoksam sta bila v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS (8) vključena 1. avgusta 2006 oziroma 1. februarja 2007, torej pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9). V najnovejših ocenah tveganja (10) (11), za čebele zaradi izpostavljenosti tem snovem, ki jih je izvedla Agencija v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, je bilo ugotovljeno, da izpostavljenost zaradi uporabe klotianidina in tiametoksama na prostem zaradi njunih intrinzičnih lastnosti povzroča nesprejemljiva tveganja za čebele ali da na podlagi razpoložljivih podatkov takih tveganj ni mogoče izključiti. Zato sta izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/784 (12) in (EU) 2018/785 (13) omejili odobritev klotianidina oziroma tiametoksama samo na uporabo v trajnih rastlinjakih in zahtevali, da kmetijske rastline ostanejo v trajnem rastlinjaku skozi svoj celoten življenjski cikel.

(4)	Po sprejetju teh omejitev so bili umaknjeni vsi zahtevki za obnovitev odobritve aktivnih snovi klotianidin in tiametoksam. Zato se je odobritev klotianidina iztekla 31. januarja 2019, odobritev tiametoksama pa se je iztekla 30. aprila 2019.

(5)

Glede na oceno tveganja za čebele, ki jo je opravila Agencija, in vse razpoložljive ustrezne informacije trenutno ni dokazov, ki bi omogočali, da se kakršna koli uporaba klotianidina in tiametoksama na prostem šteje za varno za čebele. Vendar lahko proizvajalci snovi kadar koli predložijo dodatne informacije, kot je določeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki dokazujejo varnost uporabe klotianidina in tiametoksama na prostem za čebele. Če bi bile navedene informacije predložene, bi se pregledale v roku, določenem v navedeni uredbi. Do danes takšne informacije niso bile predložene.

(6)	Škodljivi učinki klotianidina in tiametoksama na čebele so neposredno povezani z intrinzičnimi lastnostmi teh snovi. Zato ni verjetno, da bi bila tveganja za čebele zaradi uporabe teh snovi na prostem omejena na Unijo.

(7)

Veliko dokazov kaže, da imajo aktivne snovi, ki so neonikotinoidi, kot sta klotianidin in tiametoksam, pomembno vlogo pri zmanjševanju števila čebel in drugih opraševalcev po vsem svetu. Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah o opraševalcih, opraševanju in proizvodnji hrane je v poročilu o oceni iz leta 2016 (14) ugotovila, da imajo neonikotinoidi (kot sta klotianidin in tiametoksam) škodljive učinke na čebele in druge opraševalce. Vpliv neonikotinoidov na prostoživeče živali od leta 2012 ocenjuje projektna skupina Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) za sistemske pesticide. V svetovni celostni oceni vpliva sistemskih pesticidov na biotsko raznovrstnost in ekosisteme (WIA) je bilo proučenih 1 121 znanstvenih študij, rezultati pa kažejo, da so populacije opraševalcev zelo ranljive za obstoječe ravni onesnaženosti z neonikotinidi, te pa bodo verjetno imele obsežne in daljnosežne negativne biološke in ekološke učinke (15). Nedavni pregled obstoječih znanstvenih spoznanj je potrdil to ugotovitev, da uporaba neonikotinoidov povzroča upad populacije opraševalcev v različnih svetovnih regijah (16).

(8)

Od prepovedi uporabe klotianidina in tiametoksama na prostem v Uniji je več držav zunaj Unije prav tako omejilo uporabo klotianidina in tiametoksama za zaščito opraševalcev, vključno s čebelami (17) (18) (19). Druge države trenutno ponovno ocenjujejo svojo odobritev teh aktivnih snovi (20) (21) (22).

(9)

Uredba (ES) št. 396/2005 v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 (23) vsebuje določbe v zvezi z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora. V skladu s členom 5(1) navedene uredbe si živilska zakonodaja prizadeva za doseganje enega ali več splošnih ciljev visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnika, vključno s poštenimi praksami v trgovini z živili ob upoštevanju, kadar je to primerno, varovanja zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in okolja.

(10)

Po vsem svetu narašča zaskrbljenost, da upadanje števila opraševalcev resno ogroža svetovno biotsko raznovrstnost, okolje in trajnostni razvoj ter ohranjanje kmetijske produktivnosti in prehranske varnosti. Glede na mednarodno pobudo Konvencije o biološki raznovrstnosti za ohranjanje in trajnostno rabo opraševalcev (24) je opraševanje eden najpomembnejših mehanizmov za ohranjanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti in na splošno življenja na Zemlji. Številni ekosistemi, vključno s kmetijskimi ekosistemi in dvema tretjinama glavnih prehranskih poljščin, so glede kakovosti ali donosa odvisni od opraševalcev. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poziva k ukrepom za obravnavo dejavnikov upadanja opraševalcev, da bi zagotovili trajnostno svetovno proizvodnjo hrane (25). Živila, ki so zelo odvisna od opraševanja, kot so sadje, zelenjava, oreški in semena, so glavni prehranski dejavniki, ki prispevajo mikrohranila, potrebna za preprečevanje tveganja nekaterih nenalezljivih bolezni pri ljudeh (26) (27),. Zato so opraševalci pomembni za zagotavljanje raznolikosti prehrane in zmanjšanje nevarnosti za biotsko raznovrstnost na globalni ravni.

(11)

Ker je upad števila opraševalcev vprašanje mednarodnega pomena, je treba sprejeti ukrepe Unije za zaščito populacij opraševalcev po vsem svetu, vključno s čebelami, pred tveganji aktivnih snovi, kot sta neonikotinoida klotianidin in tiametoksam. Ohranitev populacije opraševalcev samo v Uniji ne bi zadostovala za zaustavitev svetovnega upada populacij opraševalcev in njenih učinkov na biotsko raznovrstnost, kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost, tudi v Uniji.

(12)

V skladu s členom 3(2)(d) Uredbe (ES) št. 396/2005 so MRL za klotianidin in tiametoksam temeljile na dobri kmetijski praksi (DKP), kot je opredeljena v členu 3(2)(a) navedene uredbe, pri čemer so bili upoštevani zlasti vidiki učinkovitosti boja proti škodljivim organizmom na rastlinah ter varstva okolja in javnega zdravja v okviru registracije uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi. MRL, ki izhajajo iz te DKP, so bile nato obravnavane in zanje je bilo ugotovljeno, da so varne za potrošnike v Uniji. Zdaj je primerno, da se dosedanji regulativni odziv dopolni z boljšim vključevanjem okoljskih vidikov, pri čemer se upošteva zlasti, ali DKP, ki se je v preteklosti uporabljala kot podlaga za določanje MRL, zagotavlja zadostno varstvo okolja na podlagi sedanjega znanja. DKP, ki vključuje uporabo klotianidina in tiametoksama na prostem, glede na trenutno znanstveno in tehnično znanje ni sprejemljiva zaradi njenih učinkov na čebele. Glede na globalno naravo zmanjševanja števila opraševalcev je treba zagotoviti, da tudi blago, uvoženo v Unijo, ne vsebuje ostankov zaradi izvajanja DKP, ki temelji na uporabi klotianidina in/ali tiametoksama na prostem, da se prepreči prenos škodljivih učinkov na čebele od proizvodnje živil v Uniji do proizvodnje živil v drugih delih sveta, ki se nato uvozijo v Unijo (28). To je primerno za zagotovitev, da so vsi proizvodi, proizvedeni ali zaužiti v Uniji, prosti klotianidina in tiametoksama ter da proizvodnja ni povezana s smrtnostjo opraševalcev. Zato se CXL, ki temeljijo na DKP, ki ne dosegajo ustrezne ravni zaščite Unije, ne bi smele več določati kot MRL v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005.

(13)	Poleg tega so bile vse registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo klotianidin in/ali tiametoksam, v Uniji preklicane. Zato je primerno črtati ustrezne MRL iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 396/2005 v skladu s členom 17 navedene uredbe v povezavi s členom 14(1)(a).

(14)

Ob upoštevanju vseh dejavnikov, pomembnih za obravnavano zadevo v skladu s členom 14(2) v povezavi s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je treba „zahteve varstva okolja […] vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“, bi bilo zato treba vse sedanje MRL za klotianidin in/ali tiametoksam, kot so določene v Uredbi (ES) št. 396/2005, znižati na mejo določljivosti.

(15)	Komisija se je z referenčnimi laboratoriji Evropske unije posvetovala o analizno dosegljivih mejah določljivosti, specifičnih za vsak proizvod. V skladu s členom 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005 bi bilo treba navedene meje določljivosti navesti v Prilogi V.

(16)	Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije.

(17)	Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Da bi se omogočilo normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in uživanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodno ureditev za proizvode, ki so bili proizvedeni v Uniji ali v Unijo uvoženi pred spremembo MRL in za katere je iz informacij razvidno, da je za take proizvode v skladu z obstoječimi MRL ohranjena visoka raven varstva potrošnikov.

(19)

Izvajalcem dejavnosti v tretjih državah, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v razvoju ter nosilcem živilske dejavnosti bi bilo treba pred začetkom uporabe spremenjenih MRL omogočiti primerno obdobje, da se bodo lahko pripravili na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale ob spremembi MRL. Tako prilagoditev kmetijske prakse je mogoče razumno pričakovati po vsaj dveh rastnih sezonah.

(20)

Za zadovoljitev potreb mednarodne trgovine se lahko vložijo zahtevki za uvozne tolerance za klotianidin ali tiametoksam v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 396/2005 in bi morale biti zagotovljene ustrezne informacije, ki dokazujejo, da je DKP, ki se uporablja za posebne uporabe aktivnih snovi, varna za opraševalce. Če bi bile navedene informacije predložene, bi se pregledale za vsak primer posebej v roku, določenem v navedeni uredbi. Če vložnik v okviru ocene zahtevka za uvozno toleranco predloži znanstvene dokaze, da uporaba teh neonikotinoidov nima škodljivega vpliva na opraševalce, če so izpolnjene vse zahteve, lahko Komisija določi uvozno toleranco.

(21)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi II in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za proizvode, ki so bili proizvedeni v Uniji ali uvoženi v Unijo pred 7. marca 2026.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 7. marca 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. februarja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(2) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), 2014. Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels (MRLs) for clothianidin and thiamethoxam according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za klotianidin in tiametoksam v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2014;12(12):3918, 120 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3918.

(3) Uredba Komisije (EU) 2016/156 z dne 18. januarja 2016 o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za boskalid, klotianidin, tiametoksam, folpet in tolklofos-metil v ali na nekaterih proizvodih (UL L 31, 6.2.2016, str. 1).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 441/2012 z dne 24. maja 2012 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za bifenazat, bifentrin, boskalid, kadusafos, klorantraniliprol, klorotalonil, klotianidin, ciprokonazol, deltametrin, dikambo, difenokonazol, dinokap, etoksazol, fenpiroksimat, flubendiamid, fludioksonil, glifosat, metalaksil-M, meptildinokap, novaluron, tiametoksam in triazofos v ali na nekaterih proizvodih (UL L 135, 25.5.2012, str. 4).

(5) Skupni program FAO/SZO za prehranske standarde, Komisija Codex Alimentarius. Dodatka III in IV. 38. zasedanje. Ženeva, Švica, 6.–11. julij 2015.

(6) Evropska agencija za varnost hrane. Scientific support for preparing an EU position in the 47th Session of the Codex Committee on Pesticide Residues (Znanstvena podpora za pripravo stališča EU na 47. zasedanju Odbora Codex za ostanke pesticidov (CCPR)). EFSA Journal 2015;13(7):4208 178 str. doi: 10.2903/j.efsa.2015.4208.

(7) Uredba Komisije (EU) 2017/671 z dne 7. aprila 2017 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klotianidin in tiametoksam v ali na nekaterih proizvodih (UL L 97, 8.4.2017, str. 9).

(8) Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(9) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(10) Evropska agencija za varnost hrane. Peer review of the pesticide risk assessment for bees for the active substance clothianidin considering the uses as seed treatments and granules (Medsebojni strokovni pregled ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo klotianidin za čebele v zvezi z uporabami za tretiranje semen ali v obliki granul). EFSA Journal 2018;16(2):5177.

(11) Evropska agencija za varnost hrane. Peer review of the pesticide risk assessment for bees for the active substance thiamethoxam considering the uses as seed treatments and granules (Medsebojni strokovni pregled ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo tiametoksam za čebele v zvezi z uporabami za tretiranje semen ali v obliki granul). EFSA Journal 2018;16(2):5179.

(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/784 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi klotianidin (UL L 132, 30.5.2018, str. 35).

(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/785 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi tiametoksam (UL L 132, 30.5.2018, str. 40).

(14) IPBES (2016). The assessment report of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services on pollinators, pollination and food production (Ocenjevalno poročilo Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah o opraševalcih, opraševanju in proizvodnji hrane). S.G. Potts, V. L. Imperatriz-Fonseca, in H. T. Ngo (ur). Sekretariat Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Bonn, Nemčija. 552 strani. https://doi.org/10.5281/zenodo.3402856.

(15) Projektna skupina IUCN SSC CEM za sistemske pesticide. Worldwide Integrated Assessment (Svetovna celovita ocena). Strokovno pregledani članki znanstvenih revij, zbrani v Environmental Science and Pollution Research, zvezek 22, izdaja 1, januar 2015.

(16) Neonic Insecticides and Invertebrate Species Endangerment (Neonski insekticidi in ogroženost nevretenčarjev), Pierre Mineau. Modul v Earth Systems and Environmental Sciences. 2021.

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128211397001264.

(17) Health Canada’s Pest Management Regulatory Agency (Kanadska regulativna agencija za zatiranje škodljivcev). Re-evaluation Decision RVD2019-05, Clothianidin and Its Associated End-use Products: Pollinator Re-evaluation (Sklep o ponovni oceni RVD2019-05. Klotianidin in z njim povezani proizvodi za končno uporabo: ponovna ocena glede opraševalcev). Regulativna agencija za zatiranje škodljivcev, 11. april 2019. ISSN: 1925–0886.

(18) Health Canada’s Pest Management Regulatory Agency (Kanadska regulativna agencija za zatiranje škodljivcev). Re-evaluation Decision RVD2019-04, Thiamethoxam and Its Associated End-use Products: Pollinator Re-evaluation (Sklep o ponovni oceni RVD2019-04. Tiametoksam in z njim povezani proizvodi za končno uporabo: ponovna ocena glede opraševalcev). Regulativna agencija za zatiranje škodljivcev, 11. april 2019. ISSN: 1925–0886.

(19) Ministerio de Ganadería, Agricultura y Pesca de Paraguay. Resolución N° 503/019 DGSA Modificación de etiquetas para los Productos Fitosanitarios a base de los ingredientes activos Clotianidina, Imidacloprid, Tiametoxan y Clorpirifos. December 2019.

(20) Australian Pesticides and Veterinary Medicines Authority (Avstralski organ za pesticide in veterinarska zdravila). Reconsideration of Neonicotinoid Approvals and Registrations (Ponovna preučitev odobritev in registracij neonikotinoidov). Commonwealth of Australia Gazette No. APVMA 23, November 2019. https://apvma.gov.au/sites/default/files/apvma_gazette_23_19_november_2019.pdf.

(21) New Zealand Environmental Protection Authority (Novozelandski organ za varstvo okolja). Application to decide whether there are grounds for reassessment of the neonicotinoids clothianidin, thiamethoxam, imidacloprid, thiacloprid, and acetamiprid (APP203949) (Zahtevek za odločitev, ali obstajajo razlogi za ponovno oceno neonikotinoidov klotianidina, tiametoksama, imidakloprida, tiakloprida in acetamiprida (APP203949)). December 2019. https://www.epa.govt.nz/assets/FileAPI/hsno-ar/APP203949/APP203949_Final_Neonicotinoids_Decision_16-12-2019.pdf.

(22) United States Environmental Protection Agency (Agencija ZDA za varstvo okolja). Proposed Interim Registration Review Decision Case Numbers 7620 and 7614 (Predlagani sklep o vmesnem pregledu registracij št. 7620 in 7614). Evidenčni številki EPA-HQ-OPP-2011-0865 in EPA-HQ-OPP-2011-0581. Januar 2020.

(23) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(24) https://www.cbd.int/doc/decisions/cop-14/cop-14-dec-06-en.pdf.

(25) FAO. 2019. The State of the World’s Biodiversity for Food and Agriculture (Stanje svetovne biotske raznovrstnosti za prehrano in kmetijstvo), J. Bélanger & D. Pilling (ur.). Ocene komisije FAO za genske vire za prehrano in kmetijstvo. Rim. 572 str. https://www.fao.org/3/CA3129EN/CA3129EN.pdf.

(26) Effects of decreases of animal pollinators on human nutrition and global health: a modelling analysis (Učinki upadanja števila živali opraševalcev na prehrano ljudi in svetovno zdravje: modelna analiza). MR Smith, GM Singh, D Mozaffarian, SS Myers. The Lancet 386, izdaja 10007; 2015. doi:10.1016/S0140-6736(15)61085-6.

(27) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski načrt za boj proti raku. COM (2021) 44. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX:52021DC0044.

(28) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. COM (2020) 381. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0381.

PRILOGA

Prilogi II in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:

(1)	v Prilogi II se črtata stolpca za klotianidin in tiametoksam;

(2)

v Prilogi V se dodata stolpca za klotianidin in tiametoksam:

„Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Številčna oznaka

Skupine in primeri posameznih proizvodov, za katere veljajo MRL (1)

Klotianidin

Tiametoksam

(1)

(2)

(3)

(4)

0100000

SVEŽE ALI ZAMRZNJENO SADJE; LUPINARJI

0,01 (*)

0110000

Citrusi

0110010

Grenivke

0110020

Pomaranče

0110030

Limone

0110040

Limete

0110050

Mandarine

0110990

Drugo (2)

0120000

Lupinarji

0120010

Mandeljni

0120020

Brazilski oreški

0120030

Indijski orehi

0120040

Kostanj

0120050

Kokosovi orehi

0120060

Lešniki

0120070

Oreški makadamije

0120080

Pekani

0120090

Pinjole

0120100

Pistacije

0120110

Orehi

0120990

Drugo (2)

0130000

Pečkato sadje

0130010

Jabolka

0130020

Hruške

0130030

Kutine

0130040

Nešplje

0130050

Japonske nešplje

0130990

Drugo (2)

0140000

Koščičasto sadje

0140010

Marelice

0140020

Češnje

0140030

Breskve

0140040

Slive

0140990

Drugo (2)

0150000

Jagodičje in drobno sadje

0151000

(a)

Grozdje

0151010

Namizno grozdje

0151020

Vinsko grozdje

0152000

(b)

Jagode

0153000

(c)	Rozgasto sadje

0153010

Robide

0153020

Ostrožnice

0153030

Maline (rdeče in rumene)

0153990

Drugo (2)

0154000

(d)	Drugo drobno sadje in jagodičje

0154010

Borovnice

0154020

Ameriške brusnice

0154030

Ribez (črni, rdeči in beli)

0154040

Kosmulje (zelene, rdeče in rumene)

0154050

Šipek

0154060

Murve (črne in bele)

0154070

Plodovi gloga azarol/sredozemske nešplje

0154080

Bezgove jagode

0154990

Drugo (2)

0160000

Mešano sadje

0161000

(a)	Užitna lupina

0161010

Dateljni

0161020

Fige

0161030

Namizne olive

0161040

Kumkvati

0161050

Karambole

0161060

Kakiji

0161070

Jamun

0161990

Drugo (2)

0162000

(b)	Neužitna lupina, drobni plodovi

0162010

Kiviji/aktinidije (zeleni, rdeči, rumeni)

0162020

Liči

0162030

Pasijonke/marakuje

0162040

Plodovi opuncije/kaktusovi sadeži

0162050

Zvezdasta jabolka

0162060

Persimon/virginijski kaki

0162990

Drugo (2)

0163000

(c)	Neužitna lupina, veliki plodovi

0163010

Avokado

0163020

Banane

0163030

Mango

0163040

Papaje

0163050

Granatna jabolka

0163060

Čirimoje

0163070

Gvave

0163080

Ananasi

0163090

Sadeži kruhovca

0163100

Durian

0163110

Plodovi trnaste anone

0163990

Drugo (2)

0200000

SVEŽA ALI ZAMRZNJENA ZELENJAVA

0210000

Zelenjava – korenovke in gomoljnice

0,01 (*)

0211000

(a)

Krompir

0212000

(b)	Tropske korenovke in gomoljnice

0212010

Gomolji kasave/manioka

0212020

Sladki krompir

0212030

Jam

0212040

Maranta

0212990

Drugo (2)

0213000

(c)	Druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese

0213010

Rdeča pesa

0213020

Korenje

0213030

Gomoljna zelena

0213040

Hren

0213050

Topinambur/laška repa

0213060

Pastinak

0213070

Koren peteršilja

0213080

Redkev

0213090

Beli koren/porovolistna kozja brada

0213100

Podzemna koleraba

0213110

Repa

0213990

Drugo (2)

0220000

Zelenjava – čebulnice

0,01 (*)

0220010

Česen

0220020

Čebula

0220030

Šalotka

0220040

Spomladanska čebula in zimski luk

0220990

Drugo (2)

0230000

Zelenjava – plodovke

0,01 (*)

0231000

(a)	Razhudnikovke in slezenovke

0231010

Paradižnik

0231020

Paprika

0231030

Jajčevci

0231040

Okra/jedilni oslez

0231990

Drugo (2)

0232000

(b)	Bučnice z užitno lupino

0232010

Kumare

0232020

Kumarice za vlaganje

0232030

Bučke

0232990

Drugo (2)

0233000

(c)	Bučnice z neužitno lupino

0233010

Melone

0233020

Orjaške buče

0233030

Lubenice

0233990

Drugo (2)

0234000

(d)	Sladka koruza

0239000

(e)	Druge plodovke

0240000

Kapusnice (razen korenin kapusnic in rastlin kapusnic z mladimi listi)

0,01 (*)

0241000

(a)	Cvetoče kapusnice

0241010

Brokoli

0241020

Cvetača

0241990

Drugo (2)

0242000

(b)	Glavnate kapusnice

0242010

Brstični ohrovt

0242020

Glavnato zelje

0242990

Drugo (2)

0243000

(c)	Listnate kapusnice

0243010

Kitajski kapus

0243020

Listnati ohrovt

0243990

Drugo (2)

0244000

(d)	Kolerabice

0250000

Listna zelenjava, zelišča in užitni cvetovi

0251000

(a)	Solata in solatnice

0,01 (*)

0251010

Motovilec

0251020

Solata

0251030

Endivija/eskarijolka

0251040

Kreša ter drugi kalčki in poganjki

0251050

Rana barbica

0251060

Rukvica/rukola

0251070

Ogrščica

0251080

Rastline z mladimi listi (vključno z vrstami kapusnic)

0251990

Drugo (2)

0252000

(b)	Špinača in podobni listi

0,01 (*)

0252010

Špinača

0252020

Tolščakovke

0252030

Listi blitve

0252990

Drugo (2)

0253000

(c)	Trtni listi in listi podobnih vrst

0,01 (*)

0254000

(d)	Vodna kreša

0,01 (*)

0255000

(e)

Vitlof

0,01 (*)

0256000

(f)	Zelišča in užitni cvetovi

0,02 (*)

0256010

Prava krebuljica

0256020

Drobnjak

0256030

Listi zelene

0256040

Peteršilj

0256050

Žajbelj

0256060

Rožmarin

0256070

Materina dušica

0256080

Bazilika in užitni cvetovi

0256090

Lovorovi listi

0256100

Pehtran

0256990

Drugo (2)

0260000

Stročnice

0,01 (*)

0260010

Fižol (s stroki)

0260020

Fižol v zrnju (brez strokov)

0260030

Grah (s stroki)

0260040

Grah (brez strokov)

0260050

Leča

0260990

Drugo (2)

0270000

Stebelna zelenjava

0,01 (*)

0270010

Šparglji/beluši

0270020

Kardij

0270030

Belušna zelena

0270040

Sladki komarček

0270050

Artičoke

0270060

Por

0270070

Rabarbara

0270080

Bambusovi vršički

0270090

Palmovi srčki

0270990

Drugo (2)

0280000

Gobe, mahovi in lišaji

0,01 (*)

0280010

Gojene gobe

0280020

Gozdne gobe

0280990

Mahovi in lišaji

0290000

Alge in prokaritski organizmi

0,01 (*)

0300000

STROČNICE

0,01 (*)

0300010

Fižol

0300020

Leča

0300030

Grah

0300040

Bel volčji bob

0300990

Drugo (2)

0400000

OLJNICE – SEME IN PLODOVI OLJNIC

0,01 (*)

0401000

Semena oljnic

0401010

Lanena semena

0401020

Zemeljski oreški/arašidi

0401030

Mak

0401040

Sezamova semena

0401050

Sončnična semena

0401060

Semena oljne ogrščice

0401070

Soja

0401080

Gorčična semena

0401090

Bombaževo seme

0401100

Bučna semena

0401110

Semena navadnega rumenika

0401120

Semena borage

0401130

Seme navadnega rička

0401140

Konopljina semena

0401150

Semena kloščevca

0401990

Drugo (2)

0402000

Plodovi oljnic

0402010

Olive za proizvodnjo olja

0402020

Koščice oljne palme

0402030

Plodovi oljne palme

0402040

Kapokovec

0402990

Drugo (2)

0500000

ŽITA

0,01 (*)

0500010

Ječmen

0500020

Ajda in druga neprava žita

0500030

Koruza

0500040

Proso

0500050

Oves

0500060

Riž

0500070

Rž

0500080

Sirek

0500090

Pšenica

0500990

Drugo (2)

0600000

ČAJI, KAVA, ZELIŠČNI ČAJI, KAKAV IN ROŽIČI

0610000

Čaji

0,05 (*)

0620000

Kavna zrna

0,05 (*)

0630000

Zeliščni čaji

0,05 (*)

0631000

(a)

Cvetovi

0631010

Kamilica

0631020

Hibiskus/oslez

0631030

Vrtnice

0631040

Jasmin

0631050

Lipa

0631990

Drugo (2)

0632000

(b)	Listi in zelišča

0632010

Jagoda

0632020

Rooibos

0632030

Mate

0632990

Drugo (2)

0633000

(c)

Korenine

0633010

Zdravilna špajka, baldrijan

0633020

Ginseng

0633990

Drugo (2)

0639000

(d)	Kateri koli drugi deli rastline

0640000

Kakavova zrna

0,02 (*)

0650000

Rožiči

0,05 (*)

0700000

HMELJ

0,05 (*)

0800000

ZAČIMBE

0810000

Semena

0,05 (*)

0810010

Janež

0810020

Črnika/črna kumina

0810030

Zelena

0810040

Koriander

0810050

Kumin/orientalska kumina/rimska kumina

0810060

Koper

0810070

Koromač/komarček

0810080

Božja rutica/sabljasti triplat

0810090

Muškatni orešček

0810990

Drugo (2)

0820000

Plodovi

0,05 (*)

0820010

Piment

0820020

Sečuanski poper

0820030

Kumina

0820040

Kardamom

0820050

Brinove jagode

0820060

Poper (črni, zeleni in beli)

0820070

Vanilija

0820080

Tamarinda

0820990

Drugo (2)

0830000

Skorja

0,05 (*)

0830010

Cimet

0830990

Drugo (2)

0840000

Korenine ali korenike

0840010

Sladki koren (likviricija)

0,05 (*)

0840020

Ingver (10)

0840030

Kurkuma

0,05 (*)

0840040

Hren (11)

0840990

Drugo (2)

0,05 (*)

0850000

Brsti

0,05 (*)

0850010

Nageljnove žbice/klinčki

0850020

Kapre

0850990

Drugo (2)

0860000

Cvetni pestiči

0,05 (*)

0860010

Žafran

0860990

Drugo (2)

0870000

Semenski ovoj

0,05 (*)

0870010

Muškatni cvet

0870990

Drugo (2)

0900000

SLADKORNE RASTLINE

0,01 (*)

0900010

Koren sladkorne pese

0900020

Sladkorni trs

0900030

Koren cikorije

0900990

Drugo (2)

1000000

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – KOPENSKIH ŽIVALI

1010000

Proizvodi iz naslednjih živali

0,02 (*)

1011000

(a)

Prašiči

1011010

Mišičevje

1011020

Maščevje

1011030

Jetra

1011040

Ledvice

1011050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1011990

Drugo (2)

1012000

(b)

Govedo

1012010

Mišičevje

1012020

Maščevje

1012030

Jetra

1012040

Ledvice

1012050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1012990

Drugo (2)

1013000

(c)

Ovce

1013010

Mišičevje

1013020

Maščevje

1013030

Jetra

1013040

Ledvice

1013050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1013990

Drugo (2)

1014000

(d)

Koze

1014010

Mišičevje

1014020

Maščevje

1014030

Jetra

1014040

Ledvice

1014050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1014990

Drugo (2)

1015000

(e)	Enoprsti kopitarji

1015010

Mišičevje

1015020

Maščevje

1015030

Jetra

1015040

Ledvice

1015050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1015990

Drugo (2)

1016000

(f)

Perutnina

1016010

Mišičevje

1016020

Maščevje

1016030

Jetra

1016040

Ledvice

1016050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1016990

Drugo (2)

1017000

(g)	Druge gojene kopenske živali

1017010

Mišičevje

1017020

Maščevje

1017030

Jetra

1017040

Ledvice

1017050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1017990

Drugo (2)

1020000

Mleko

0,01 (*)

1020010

Govedo

1020020

Ovce

1020030

Koze

1020040

Konji

1020990

Drugo (2)

1030000

Ptičja jajca

0,01 (*)

1030010

Kokoši

1030020

Race

1030030

Gosi

1030040

Prepelice

1030990

Drugo (2)

1040000

Med in drugi čebelarski proizvodi (7)

0,05 (*)

1050000

Dvoživke in plazilci

0,01 (*)

1060000

Kopenski nevretenčarji

0,01 (*)

1070000

Divji kopenski vretenčarji

0,01 (*)

1100000

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – RIBE, RIBJI PROIZVODI TER DRUGI MORSKI IN SLADKOVODNI ŽIVILSKI PROIZVODI (8)

1200000

PROIZVODI ALI DELI PROIZVODOV SAMO ZA ŽIVALSKO KRMO (8)

1300000

PREDELANI ŽIVILSKI PROIZVODI (9)

(*) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.

(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 47

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 66 15. februar 2023

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2023/331 z dne 14. februarja 2023 o spremembi nekaterih uredb Sveta o omejevalnih ukrepih, da se vstavijo določbe o humanitarni izjemi	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/332 z dne 11. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo primerov, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake ali podobne za namene odkrivanja več identitet	6
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/333 z dne 11. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo primerov, v katerih se podatki o identiteti štejejo za enake ali podobne za namene odkrivanja več identitet	17
	*	Uredba Komisije (EU) 2023/334 z dne 2. februarja 2023 o spremembi prilog II in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klotianidin in tiametoksam v ali na nekaterih proizvodih ( 1 )	29
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/335 z dne 1. februarja 2023 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Robiola di Roccaverano (ZOP))	46
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/336 z dne 8. februarja 2023 o odobritvi sprememb specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (Montefalco (ZOP))	48
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/337 z dne 8. februarja 2023 o zaščiti imena Terras do Navia (ZGO) v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	49
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2023/338 z dne 14. februarja 2023 o spremembi nekaterih sklepov in skupnih stališč Sveta o omejevalnih ukrepih, da se vstavijo določbe o humanitarni izjemi	50
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2023/339 z dne 14. februarja 2023 o spremembi Sklepa 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Zimbabveju	55


	(1) Besedilo velja za EGP.