(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. decembra 2021 na podlagi člena 5 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom keramičnih ploščic s poreklom iz Indije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. novembra 2021 vložila Evropska zveza proizvajalcev keramičnih ploščic (v nadaljnjem besedilu: CET ali pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije keramičnih ploščic v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vsebovala je dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter indijske in turške organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je opravila zaslišanja s proizvajalcem izvoznikom iz Turčije in njegovimi povezanimi družbami, turško vlado ter združenjem turških izvoznikov izdelkov iz cementa, stekla, keramike in zemlje iz Turčije (CGCSA).

(5)

Turška vlada, skupina Bien & Qua, CGCSA, združenje Morbi Ceramic Association, indijski svet za keramične ploščice in sanitarno opremo (v nadaljnjem besedilu: indijski svet in združenje) ter številni indijski proizvajalci/izvozniki so predložili pripombe glede pritožbe in začetka preiskave. Tudi pritožnik je predložil pripombe, s katerimi je izpodbijal stališča zainteresiranih strani.

(6)

Komisija je uvodoma navedla, da je opravila preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe, in sklenila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da dokazi zadostujejo za začetek preiskave.

(7)

Pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek preiskave („zadostni“ dokazi), se razlikuje od standarda, ki se zahteva za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze. Zato „lahko dokazi, ki po količini in tudi kakovosti ne zadostujejo za utemeljitev predhodne ali dokončne ugotovitev dampinga, škode ali vzročne zveze, kljub vsemu zadostujejo za utemeljitev začetka preiskave“ (3).

(8)

Turška vlada, indijski proizvajalci izvozniki, skupina Bien & Qua, indijski svet in združenje ter CGCSA so oporekali analizi Komisije glede stopnje podpore pritožbi (v nadaljnjem besedilu: analiza procesnega upravičenja).

(9)

Te strani so navedle, da pritožbo podpira le „majhen delež“ domačih proizvajalcev, in sicer 25,8 % celotne proizvodnje keramičnih ploščic v Uniji v letu 2020 glede na pritožbo.

(10)

Trdile so tudi, da se tak delež ne bi mogel šteti za večji delež domače industrije v skladu s členom 4 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: protidampinški sporazum STO) in da je vprašljivo, ali je bila pritožba vložena s strani ali v imenu domačih proizvajalcev, ki dosegajo 25-odstotni prag, določen v členu 5(4) protidampinškega sporazuma STO. Navedle so tudi, da nekateri proizvajalci keramičnih ploščic v Uniji niso bili niti navedeni v Prilogi 4 k pritožbi kot proizvajalci Unije, ter zahtevale, naj Komisija razkrije svojo analizo procesnega upravičenja in metodologijo, oziroma trdile, da pritožnik ni zagotovil dokazov, da odločitev o vložitvi pritožbe podpirajo vsi njegovi člani.

(11)

Vse trditve glede procesnega upravičenja so bile zavrnjene. Komisija je opravila svojo analizo procesnega upravičenja. Pred začetkom postopka je vzpostavila stik z vsemi znanimi proizvajalci keramičnih ploščic v Uniji ter jih pozvala, naj izrazijo svoje stališče glede začetka preiskave in poročajo o svoji proizvodnji v obdobju preiskave (od 1. julija 2020 do 30. junija 2021). Več kot 30 % celotne proizvodnje EU je izrazilo podporo in noben proizvajalec ni izrazil nasprotovanja ali nevtralnega stališča glede začetka preiskave. Zadevni pragi iz člena 5(4) osnovne uredbe so bili torej doseženi. Rezultat, družbe, s katerimi je bil vzpostavljen stik, nezaupni odgovori in metodologija so bili dani na voljo v nezaupnem spisu preiskave (v nadaljnjem besedilu: obvestilo k spisu o procesnem upravičenju).

(12)

V skladu s členom 5(2), točka (a), osnovne uredbe mora pritožba vsebovati seznam vseh domačih pritožniku znanih proizvajalcev, kar pa niso nujno vsi proizvajalci. Analiza procesnega upravičenja je bila opravljena na podlagi takrat znanih proizvajalcev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11. Ta seznam domačih proizvajalcev morda ni bil popoln, vendar se po začetku preiskave ni javil noben proizvajalec Unije, zaradi katerega bi bila ocena reprezentativnosti pritožbe neveljavna.

(13)

Zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza, zakaj naj bi pritožba, zlasti kazalniki škode na podlagi družb, ki so zagotovile podatke za pritožbo, povzročila izkrivljeno analizo, ki ni reprezentativna za industrijo Unije kot celoto. Navajajo le, da je 25,8-odstotni delež domačih proizvajalcev, ki podpirajo pritožbo, „zelo nizek“ in „neobičajen“.

(14)

Kar zadeva opredelitev industrije Unije, so zainteresirane strani pomešale člen 4 osnovne uredbe v zvezi z opredelitvijo industrije Unije in člen 5 osnovne uredbe, ki določa pravila za začetek postopka. Prag v višini 25 % proizvodnje, ki se zahteva za začetek postopka, se ne nanaša nujno na standard „večjega deleža“ (4).

(15)

Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da je pritožnik pri ugotavljanju proizvodnje v Uniji za leto 2020 nerazumno iz neutemeljenih razlogov zanemaril podatke PRODCOM o proizvodnji.

(16)

Komisija se s tem ni strinjala. Zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov o tem, zakaj naj bi bili podatki, ki so jih pritožniku sporočili njegovi člani (nacionalna združenja proizvajalcev), pomanjkljivi, saj so navedle le, da ni bila predložena metodologija in da podatkov CET ni ne revidirala ne preverila nobena vlada ali agencija. Pritožnik je dejansko podatke PRODCOM navzkrižno preveril s podatki, zbranimi neposredno od nacionalnih združenj, in ustrezno pojasnil, zakaj je menil, da so slednji zanesljivejši. Komisija je menila, da je utemeljitev v pritožbi razumna.

(17)

Indijski proizvajalci izvozniki in skupina Bien & Qua so trdili, da družbe, ki so se odločile, da ne bodo sodelovale pri preiskavi kot vzorčene družbe, s tem niso dale podpore pritožbi. Komisija bi morala torej pri oceni stopnje podpore odvzeti proizvodnjo teh družb.

(18)

Trditev je bila zavrnjena. Podporo pritožbi v predzačetni fazi in analizo procesnega upravičenja ureja člen 5 osnovne uredbe, nanašata pa se na začetek postopka. Vzorčenje pa temelji na členu 17 osnovne uredbe in se nanaša na preiskavo. Dejstvo, da se družba, ki podpira začetek preiskave, pozneje odloči, da se bo umaknila iz vzorca, ki ga izbere Komisija, ne vpliva na analizo procesnega upravičenja. Te družbe so še vedno proizvajalci Unije, ki so podprli začetek preiskave.

(19)

Turška vlada, indijski proizvajalci izvozniki ter indijski svet in združenje so nasprotovali dejstvu, da je Komisija iz različnih razlogov nekaterim proizvajalcem Unije odobrila anonimnost. Te strani so trdile, da je treba v primeru trditev o domnevni škodi razkriti identiteto pritožnikov, saj takih trditev brez tega ni mogoče oceniti. Trdile so tudi, da se je pritožnik z anonimnostjo namerno poskušal izogniti zakonitim protestom uporabniške industrije Unije. Nadalje so trdile, da je bila kršena pravica do obrambe, saj brez poznavanja identitete podatkov proizvajalcev Unije ni bilo mogoče navzkrižno preveriti z javnimi viri.

(20)

Komisija se s tem ni strinjala. Odobritev zaupne obravnave identitete ni vplivala na možnost zainteresiranih strani, da ocenijo škodo, zatrjevano v pritožbi. Pritožba je namreč vsebovala vse potrebne kazalnike škode in pojasnilo njenih virov, vključno s številom družb, ki so zagotovile zadevne kazalnike. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo, in so dejansko predložile pripombe glede ocene škode v pritožbi. Komisija je navedla tudi, da je bila anonimnost odobrena le družbam, ki so navedle ustrezen razlog in utemeljile nevarnost povračilnih ukrepov, kot je pojasnjeno v obvestilu k spisu o procesnem upravičenju.

(21)

Kar zadeva procesno upravičenje, je bil rezultat, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11, na voljo v nezaupnem spisu in je vključeval nezaupne odgovore vseh sodelujočih družb. Čeprav so bili ti odgovori anonimni, so še vedno vsebovali vse podatke, ki so drugim zainteresiranim stranem omogočili, da ocenijo analizo Komisije, in sicer med drugim tudi podatke o proizvodnji in prodaji za posamezno družbo.

(22)

Trditev, da je bil to nameren poskus izogibanja zakonitim protestom uporabniške industrije, je neutemeljena. Razlog za odobritev anonimnosti je bila nevarnost povračilnih ukrepov. S tem ni bilo uporabnikom nikakor preprečeno, da bi predložili svoja mnenja. Komisija je ob začetku postopka vzpostavila stik z vsemi znanimi uporabniki ter jih pozvala k sodelovanju pri preiskavi in predložitvi stališč v okviru ocene interesov Unije (5). Tisti, ki so se prijavili kot zainteresirane strani, so imeli dostop do nezaupne različice pritožbe ter imeli možnost, da predložijo pripombe glede pritožbe in začetka preiskave (6).

(23)

Turška vlada, skupina Bien & Qua in CGCSA so izpodbijali obdobje, uporabljeno v pritožbi (od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020), ker časovno ni bilo kolikor je mogoče blizu datuma začetka postopka in ker se je razlikovalo od obdobja preiskave, ki ga je izbrala Komisija. Turška vlada se je v zvezi s tem sklicevala na končno poročilo odbora STO za reševanje sporov o reševanju spora v zadevi Mehika – jeklene cevi (7).

(24)

Komisija je opozorila, da v osnovni uredbi ni niti pravne zahteve v zvezi z obdobjem, ki ga izberejo pritožniki, niti zahteve, da mora biti obdobje, izbrano za preiskavo, isto kot obdobje, ki ga izberejo pritožniki. Vendar lahko Komisija, tako kot v tem primeru, izbere novejše obdobje, ki običajno zajema vsaj šestmesečno obdobje neposredno pred začetkom postopka, da se zagotovijo reprezentativne ugotovitve v skladu s členom 6 osnovne uredbe. To ne pomeni, da obdobje, ki so ga izbrali pritožniki, ni bilo veljavno za namene pritožbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza o nasprotnem.

(25)

Nazadnje, poročilo odbora STO, ki ga navaja turška vlada, se ne nanaša na obdobje, ki so ga izbrali pritožniki, saj je bil zadevni predmet navedenega spora izbira obdobja preiskave s strani preiskovalnega organa, ki je v navedeni zadevi sovpadalo z obdobjem iz pritožbe. Poleg tega je bil predmet spora, kot ga navaja turška vlada, osemmesečna vrzel med obdobjem preiskave, ki ga je izbral preiskovalni organ, in začetkom postopka. V tem primeru je bila vrzel krajša od šest mesecev.

(26)

Turška vlada je pripomnila, da je bila konstruirana normalna vrednost, ki jo je pritožnik uporabil pri izračunih dampinga za Turčijo, prenapihnjena zaradi vira, uporabljenega v pritožbi za izračun plač v Turčiji. Pripomnila je tudi, da so bile v Prilogi 10 k pritožbi, v dokumentu, naslovljenem „Izračun dampinga za Turčijo – metodologija in stroški PSA“, in sicer v koraku 5 izračuna dampinga, v naslovu in besedilu navedene indijske izvozne cene franko tovarna in CIF. Zahtevala je, naj Komisija pojasni, ali je bila to tipkarska napaka ali pa so bile indijske cene franko tovarna in CIF uporabljene za turški izvoz za izračun dampinga.

(27)

Analiza služb Komisije je potrdila, da so številke, na katerih temelji normalna vrednost, podprte z zadostnimi dokazi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je pritožnik uporabil podatke, ki so mu bili razumno na voljo. Komisija je potrdila, da je bila omemba indijskih izvoznih cen franko tovarna in CIF tipkarska napaka ter da so bile za izračun dampinga uporabljene turške cene franko tovarna in CIF za turški izvoz.

(28)

Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da pritožba ne vsebuje nobenih dokazov o dampingu za Indijo, ker je pritožnik uporabil konstruirano normalno vrednost. Po njihovem mnenju mora vložnik v skladu s členom 5.2 protidampinškega sporazuma STO predložiti informacije, ki so mu razumno na voljo, o cenah, po katerih je bil zadevni izdelek prodan, ko je bil namenjen potrošnji na domačem trgu zadevnih držav.

(29)

Trditev je bila zavrnjena. Kot je navedeno v pritožbi, je pritožnik najprej poskušal pridobiti domače cene v Indiji. Vsa svoja združenja člane je prosil, naj zberejo domače račune, ponujene cene ali cenike za leto 2020. Eno od nacionalnih združenj proizvajalcev je posebej naročilo poročilo za ta namen in ga predložilo pritožniku. To poročilo je vključevalo domače indijske račune za samo dva meseca obdobja preiskave, uporabljenega v pritožbi. Pritožnik je zato uporabil konstruirano normalno vrednost. V členu 5.2 protidampinškega sporazuma STO in členu 5(2), točka (c), osnovne uredbe je jasno navedeno, da lahko normalna vrednost temelji na konstruirani vrednosti izdelka.

(30)

Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da je v pritožbi pretirano uporabljena zaupnost ter da zato ne morejo oceniti pomembnih elementov in ustrezno obravnavati trditev v pritožbi.

(31)

Komisija se s tem ni strinjala. Menila je, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupno predloženih podatkov, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe.

(32)

Člen 19 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali osebi, od katere je te informacije prejela. Komisija je ocenila informacije, zagotovljene v občutljivih prilogah k pritožbi, in menila, da spadajo v te kategorije.

(33)

Komisija je vsekakor opozorila, da so indijski proizvajalci izvozniki preprosto izpostavili dele pritožbe, označene kot „občutljive“, kot problematične, ne da bi pojasnili, zakaj. Pritožnik je za vsak izpostavljeni del predložil smiseln povzetek informacij, ki so jih vsebovale občutljive priloge k pritožbi, tako da so lahko zainteresirane strani „smiselno razume[le] vsebin[o] informacij, predloženih v zaupni obliki“, kakor je določeno v členu 19(2) osnovne uredbe.

(34)

Na primer iz nezaupne različice pritožbe je jasno izhajalo, da je bila vložena v imenu 29 proizvajalcev keramičnih ploščic iz Unije, kakšna je velikost teh proizvajalcev Unije in da sta pritožbo podprla še dva dodatna proizvajalca Unije. Nezaupne priloge 7, 8 in 9 so vključevale sezname indijskih in turških proizvajalcev. Nezaupna priloga 10 je vsebovala celovito pojasnilo konstruirane normalne vrednosti in stopnje dampinga za Indijo. Nezaupna priloga 11 je vsebovala podatke o analizi trgovinskih tokov. Nezaupna priloga 12 in nezaupno besedilo pritožbe sta vsebovala vse kazalnike škode (zbirno). Izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, vključno z uporabljenimi cenami in metodologijo, so bili pojasnjeni v besedilu pritožbe. V nezaupnih prilogah 22 in 23 je bilo pojasnjeno, katere informacije so bile predložene zaupno, in podan povzetek teh informacij.

(35)

Skupina Bien & Qua in CGCSA sta izpodbijala kumuliranje turškega in indijskega uvoza v pritožbi. To izpodbijanje sta oprla na različne uvozne cene med državama ter med cenami Turčije in Unije, različne uvozne trende, geografsko razporeditev uvoza, domnevne razlike med izdelki ter pridružitveni sporazum med EU in Turčijo.

(36)

Komisija se s tem ni strinjala. Najprej, in kot je pritožnik trdil v svojem stališču o začetku postopka, pridružitveni sporazum med EU in Turčijo ni bil pomemben za namene analize v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(37)

Glede drugih razlogov, ki so jih navedle zainteresirane strani, je Komisija ugotovila, da so bili v fazi pritožbe izpolnjeni pogoji za kumuliranje zadevnih držav v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih informacij in statističnih podatkov. Ugotovljeno je bilo, da so stopnje dampinga nad pragom de minimis. Kot so pokazali razpoložljivi uradni statistični podatki o uvozu, je bil dampinški uvoz za vse zadevne države nad pragom de minimis.

(38)

Poleg tega so se konkurenčni pogoji šteli za podobne, ker:

(39)

Turška vlada, indijski proizvajalci izvozniki, skupina Bien & Qua in CGCSA so trdili, da so se nekateri kazalniki škode, kot so bili analizirani v pritožbi (npr. proizvodna zmogljivost, obseg prodaje na trgu Unije, zaposlenost in zaloge), v obdobju preiskave izboljšali ter da to jasno kaže, da pritožniki niso utrpeli škode. Turška vlada je trdila tudi, da se je škoda razlikovala glede na skupino (velika, srednja in mala podjetja Unije) in da bi morala Komisija analizirati škodo kot celoto.

(40)

Uvodoma je treba opomniti, da je treba za oceno zadostnosti dokazov o škodi med drugim preiskati ustrezne dejavnike, kot je opisano v členu 5(2), točka (d), osnovne uredbe. Člen 5(2) osnovne uredbe ne določa, da se morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) osnovne uredbe poslabšati, da bi se ugotovila znatna škoda. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je dejansko navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, vplivu tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki vplivajo na stanje industrije Unije, kot so tisti iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe. Ne zahteva se torej, da vsi dejavniki kažejo poslabšanje, da so podani zadostni dokazi o škodi, niti se ne zahteva, da so v pritožbi vsi preučeni.

(41)

Kar zadeva škodo, je posebna analiza pritožbe pokazala, da je dovolj dokazov o večjem prodoru uvoza keramičnih ploščic iz Indije in Turčije na trg Unije (v absolutnem in relativnem smislu).

(42)

Konkretno, v skladu z dokazi, predloženimi v pritožbi, se je obseg uvoza iz Turčije v obdobju 2017–2020 povečal za 48 % (z 32 milijonov m2 v letu 2017 na 46 milijonov m2 v obdobju preiskave), zaradi česar je tržni delež leta 2020 znašal 5,7 % (v primerjavi s 4,1 % leta 2017). V tem obdobju so se turške cene povprečno znižale za 3 %. V istem obdobju se je obseg uvoza iz Indije potrojil (s približno 8 milijonov m2 na več kot 25 milijonov m2), zaradi česar je tržni delež leta 2020 znašal 3,1 % (v primerjavi z malo več kot 1 % leta 2017). Poleg tega se je ta uvoz v skladu z dokazi iz pritožbe izvajal po dampinških cenah, ki so močno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Zdi se, da je to pomenilo znatno škodo za stanje industrije Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju tržnega deleža ali poslabšanju finančnih rezultatov.

(43)

Turška vlada je trdila, da je bila razdelitev industrije Unije na tri različne skupine glede na proizvodnjo posameznih družb nameren poskus pritožnika, da bi poudaril domnevno škodo za majhno skupino pritožnikov.

(44)

Komisija se s tem ni strinjala. Pritožba je vključevala mikroekonomske kazalnike škode za vse tri skupine ločeno in za vse tri skupaj ter makroekonomske kazalnike škode za celotno industrijo Unije. Pritožba je torej vsebovala zadostne dokaze o škodi za celotno industrijo Unije in omogočala podrobnejšo analizo, saj trendi niso bili enaki za tri skupine.

(45)

Turška vlada, indijski proizvajalci izvozniki, indijski svet in združenje, CGCSA ter skupina Bien & Qua so trdili, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov o vzročni zvezi med domnevno dampinškim uvozom in zatrjevano škodo za industrijo Unije. Te strani so trdile, da so vzroki za domnevno škodo drugi, na primer pandemija COVID-19, povišanja stroškov industrije Unije ali njen majhen izvoz.

(46)

Komisija se s tem ni strinjala. V oddelku 6 pritožbe so bili analizirani drugi znani dejavniki, ki so lahko vplivali na uspešnost industrije Unije, vključno z izvozom, njegovimi vse višjimi stroški, vplivom pandemije COVID-19 ali uvozom iz drugih držav razen Indije in Turčije.

(47)

Konkretno, v pritožbi je bilo priznano, da se je izvoz družb, ki so zagotovile podatke za pritožbo, zmanjšal, vendar je še vedno predstavljal 24 % njihove skupne prodaje. Navedeno je bilo tudi, da je izbruh pandemije COVID-19 vplival na industrijo ploščic v Uniji. V nekaterih državah članicah, npr. v Italiji in Španiji, so bile tovarne zaradi strogih sanitarnih ukrepov zaprte več mesecev in ta zaprtja so močno vplivala na proizvodnjo, vendar je industrija uspela ohraniti obseg prodaje s prodajo iz zalog. Kar zadeva uvoz iz drugih tretjih držav, ni nobena tretja država razen zadevnih držav dosegla tržnega deleža nad 1-odstotnim pragom de minimis. Kar zadeva stroške, je bilo v pritožbi prav tako priznano povišanje, vendar so bili zagotovljeni dokazi, da so se cene na enoto povišale manj kot proizvodni stroški, in sicer zaradi povečanega prodora uvoza iz Indije in Turčije po dampinških cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(48)

Po mnenju Komisije nobeden od teh dejavnikov, kot so analizirani v pritožbi, ni ovrgel sklepa, da so za začetek protidampinškega postopka na voljo zadostni dokazi o tem, da je dampinški uvoz pomenil znatno škodo za stanje industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42.

(49)

CGCSA in skupina Bien & Qua sta trdila, da analiza nevarnosti škode iz pritožbe ni dosegala zadevnega pravnega standarda, ker je zajemala le obdobje do drugega četrtletja 2021.

(50)

Te pripombe niso bile pomembne, kar zadeva analizo pritožbe in začetek postopka s strani Komisije. Kot je povzeto v oddelku 4 obvestila o začetku, so obstajali zadostni dokazi, da pritožba izpolnjuje zahteve za začetek na podlagi znatne škode. Konkretno, pritožnik je predložil zadostne dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevnih držav na splošno povečal v absolutnem smislu in glede na tržni delež ter da so to povečanje in višine cen uvoza negativno vplivali na višino zaračunanih cen in tržni delež industrije Unije, kar je imelo znatne škodljive učinke na celotno uspešnost industrije Unije.

(51)

Komisija je na podlagi navedenega potrdila, da so bili doseženi ustrezni pragi za začetek preiskave v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe in da je pritožnik predložil dovolj dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, s čimer je izpolnil zahteve iz člena 5.2 protidampinškega sporazuma STO in člena 5(2) osnovne uredbe. Zato je pritožba izpolnila zahteve za začetek postopka.

(52)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani ponovilo nekatere pripombe, ki so jih predložile ob začetku preiskave.

(53)

Turška vlada, CGCSA, turška družba Sogutsen Seramik in šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov so ponovili svoje trditve glede procesnega upravičenja, ki so jih predložili po začetku postopka. Zlasti so opozorili, da se za dva proizvajalca Unije, ki sta bila nadomeščena v vzorcu, potem ko sta Komisijo obvestila, da ne bosta mogla izpolniti vprašalnika, ne bi smelo šteti, da sta izrazila podporo začetku postopka. Poleg tega so večkrat trdili, da je bila podpora začetku postopka premajhna in je ni mogoče šteti za večji delež domače industrije v skladu s členom 4 protidampinškega sporazuma STO.

(54)

Trditve v zvezi s procesnim upravičenjem so bile obravnavane v uvodnih izjavah 11 do 16 in 18. Ker strani niso predložile nobenih novih argumentov, je Komisija potrdila zavrnitev trditev.

(55)

Šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov in turška družba Sogutsen Seramik so ponovno poudarili, da so bile z odobritvijo anonimnosti kršene pravice nekaterih proizvajalcev Unije do obrambe.

(56)

Trditve v zvezi z anonimnostjo nekaterih proizvajalcev Unije in domnevno kršitvijo pravice do obrambe so bile obravnavane v uvodnih izjavah 20 do 22. Komisija je potrdila zavrnitev teh trditev.

(57)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(58)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec šestih proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje ob upoštevanju geografske porazdelitve in tudi velike razdrobljenosti industrije keramičnih ploščic v skladu z metodologijo, ki je podrobno opisana v uvodnih izjavah 59 do 63.

(59)

Komisija je v prejšnjih preiskavah v zvezi z dampinškim uvozom keramičnih ploščic (8) ugotovila, da je industrija keramičnih ploščic precej razdrobljena. Da bi zagotovila, da v analizi škode ne bi prevladovali rezultati velikih družb in da bi se ustrezno upošteval položaj malih in srednje velikih proizvajalcev, ki imajo skupno znaten delež proizvodnje Unije, se je odločila, da bo določila tri kategorije proizvajalcev, ki temeljijo na letnem obsegu proizvodnje:

(60)

Čeprav je ta preiskava razkrila premik v smeri velikih proizvajalcev, je industrija Unije ostala močno razdrobljena, pri čemer so mali in srednje veliki proizvajalci v obdobju preiskave ustvarili približno polovico proizvodnje Unije. Komisija je posledično menila, da bi bilo treba v tej preiskavi upoštevati tudi razdrobljenost industrije Unije. Zato se je odločila uporabiti isto metodologijo za izbor vzorca kot v prejšnjih preiskavah in menila, da bi morale biti v vzorcu zastopane vse kategorije proizvajalcev.

(61)

Začasni vzorec je sestavljalo šest proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 6 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 8 % celotne prodaje industrije Unije v obdobju preiskave. Zastopane so bile družbe iz vseh treh kategorij: en velik proizvajalec, dva srednje velika proizvajalca in trije mali proizvajalci.

(62)

Da bi Komisija zajela različne razmere, ki se lahko pojavljajo v različnih državah članicah Unije, je pri izbiri vzorca upoštevala tudi geografsko porazdelitev, kot je navedena v uvodni izjavi 58. Vzorčeni proizvajalci so bili iz Italije, Poljske, Španije in še ene srednjeevropske države. Vzorec je tako zajemal države članice, v katerih je bilo ustvarjeno približno 90 % proizvodnje.

(63)

Komisija je posledično menila, da uporabljena metodologija zagotavlja, da je vzorec reprezentativen za proizvodnjo Unije kot celoto, in je zato skladna s členom 17(1) osnovne uredbe.

(64)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka pripomb ni prejela, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(65)

Po potrditvi vzorca je mali proizvajalec iz Italije, ki je bil vključen v vzorec, Komisijo obvestil, da ne more predložiti izpolnjenega vprašalnika. Komisija je pozneje to družbo nadomestila z drugim malim proizvajalcem iz Italije in zainteresirane strani obvestila o reviziji dokončnega vzorca.

(66)

Po prvi reviziji dokončnega vzorca je novododana družba Komisijo obvestila, da niti ona ne more predložiti izpolnjenega vprašalnika. Komisija je ponovno revidirala dokončni vzorec in družbo nadomestila z drugim malim proizvajalcem iz Italije. Druga revizija dokončnega vzorca je bila razkrita zainteresiranim stranem.

(67)

Dokončni vzorec po drugi reviziji je predstavljal 6 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 8 % celotne prodaje industrije Unije v obdobju preiskave ter zajemal štiri države članice, v katerih je bilo ustvarjenih približno 90 % proizvodnje Unije. Komisija je menila, da je dokončni vzorec reprezentativen glede na proizvodnjo in prodajo Unije ter geografsko porazdelitev in da upošteva razdrobljenost industrije Unije.

(68)

Po dokončnem razkritju so turška vlada, CGCSA in štiri turške družbe (EGE Seramik, Kale Seramik, Sogutsen Seramik in Yurtbay Seramik) predložili pripombe v zvezi z vzorcem proizvajalcev Unije. Zlasti so trdili, da vzorec, ki predstavlja 6 % proizvodnje Unije, ni dovolj reprezentativen. Turška vlada in družba Yurtbay Seramik sta trdili, da bi morala Komisija preučiti vseh 29 družb, ki so predložile informacije za pritožbo. Turška vlada in CGCSA sta Komisijo obdolžila, da je manipulirala z izbiro vzorca ter izbrala družbe s finančnimi težavami ali družbe, ki so proizvajale vrhunske keramične ploščice, npr. obrtniške ali dizajnerske izdelke.

(69)

Poleg tega je turška vlada trdila, da Komisija ni pojasnila sestave vzorca, tj. števila družb, izbranih v vsaki kategoriji proizvajalcev.

(70)

Prvič, Komisija je ugotovila, da nobena od strani iz uvodne izjave 68 ni predložila pripomb glede vzorca proizvajalcev Unije v veljavnem roku.

(71)

Poleg tega Komisija ni bila obvezana vzorčiti vseh proizvajalcev Unije, ki so predložili informacije za pritožbo ali izrazili podporo začetku preiskave v zvezi z navedenim, niti tega ni mogla storiti. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je izbrala reprezentativen vzorec proizvajalcev Unije, „ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago“. Da bi povečala reprezentativnost vzorca, je vzorčila dvakrat več proizvajalcev Unije kot običajno. Da bi Komisija upoštevala razdrobljenost industrije Unije, v kateri so mali in srednji proizvajalci v obdobju preiskave predstavljali približno polovico proizvodnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, je namesto običajnega vzorčenja treh največjih proizvajalcev Unije izbrala vzorec šestih družb iz treh kategorij, obravnavanih v uvodni izjavi 59. Če bi Komisija vzorčila le tri največje proizvajalce Unije, se tak vzorec ne bi smiselno povečal z vidika deleža proizvodnje (s 6 % na 9 % proizvodnje Unije) in ne bi odražal „največjega reprezentativnega obsega proizvodnje“, saj ne bi upošteval razdrobljenosti industrije Unije.

(72)

Komisija je vzorčila več proizvajalcev Unije, ki jih je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je bil na razpolago. Izbrala je največje proizvajalce v vsaki kategoriji proizvajalcev, pri čemer je upoštevala tudi geografsko porazdelitev. Število proizvajalcev Unije v vsaki kategoriji je odražalo strukturo industrije Unije, kot jo je poznala Komisija ob začetku postopka.

(73)

Nazadnje, Komisija se ni strinjala s trditvijo turške vlade in CGCSA, da je manipulirala z vzorcem v korist družb z višjimi stroški in cenami ali družb v finančnih težavah. Izbor vzorca je temeljil na objektivnih merilih in informacijah, ki so bile Komisiji na voljo ob začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o izbiri vzorca, vendar do izteka roka ni bila prejeta nobena pripomba. Komisija je opozorila, da poznejše trditve strani niso bile podprte z nobenim dokazom.

(74)

Zato so bile vse trditve v zvezi z vzorčenjem proizvajalcev Unije zavrnjene.

(75)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(76)

Pet družb je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Ena od družb, OBI Group Holding SE & Co. KGaA, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Indije in Turčije kupovala skoraj izključno od neodvisnih uvoznikov, ki so delovali kot trgovci na debelo. Zato je Komisija menila, da bi bilo treba družbo preiskovati kot uporabnika.

(77)

Zaradi majhnega števila odgovorov uvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Zainteresirane strani je obvestila o svoji odločitvi. V zvezi s tem ni prejela pripomb.

(78)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(79)

Več kot 140 proizvajalcev izvoznikov iz Indije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) in (2) osnovne uredbe v obvestilu k javni dokumentaciji, objavljenem 22. decembra 2021, razglasila izbor predhodnega vzorca treh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Posvet o izboru predhodnega vzorca je bil opravljen tudi z indijskimi organi.

(80)

Tri strani so predložile pripombe glede predhodnega vzorca. Dve sta prosili za vključitev v vzorec, vendar nista izpodbijali, da so tri predhodno vzorčene družbe največji proizvajalci izvozniki, niti nista trdili, da bi njuna vključitev namesto ene od teh treh družb izboljšala reprezentativnost vzorca. Ena nevzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov je trdila, da bi na podlagi skupnega obsega prodaje Unije, ki so ga povezani subjekti te skupine sporočili posamezno v obrazcih za vzorčenje, izpolnjevala pogoje za vključitev v vzorec, ker bi bila med prvimi tremi. Komisija je preverila zadevo in potrdila, da bi bila dejansko med tremi največjimi proizvajalci izvozniki. Posledično je 3. januarja 2022 objavila obvestilo k javni dokumentaciji, v katerem je razglasila revidirani vzorec treh indijskih proizvajalcev izvoznikov. Revidirani vzorec, ki so ga sestavljale skupine Lavish Granito, Icon Granito in Conor Granito, je v obdobju preiskave predstavljal 20–25 % prodaje Evropski uniji v m2, ki so jo sporočile vse indijske družbe, ki so predložile izpolnjen vprašalnik, in 16,5–20,5 % m2 uvoza keramičnih ploščic iz Indije. Vzorec se je zato štel za reprezentativnega.

(81)

Po tem obvestilu je skupina proizvajalcev izvoznikov, ki je bila prvotno vzorčena, vendar je bila izključena iz revidiranega vzorca, zahtevala ponovno vključitev v vzorec. V svoja stališča je vključila revidirane podatke o izvozu, ki so kazali večji obseg prodaje Unije, kot je bil prvotno sporočen v obrazcu za vzorčenje. Trdila je, da bi se z njeno vključitvijo v vzorec – s ponovno vzpostavitvijo prvotnega vzorca ali njeno vključitvijo v vzorec kot četrta stran – povečala njegova reprezentativnost. Komisija je to zahtevo zavrnila. Opozorila je, da revidirani podatki o izvozu ne vplivajo na reprezentativnost vzorca in da so bili predloženi po izteku roka za predložitev informacij za vzorčenje. Komisija je navedla tudi, da bi vključitev četrte strani v vzorec preprečila pravočasno dokončanje preiskave. Zato je potrdila vzorec v obvestilu k javni dokumentaciji z dne 12. januarja 2022.

(82)

Po dokončnem razkritju so družbe Biuro Handlowe Netto PLUS Sp. z o.o. Sp. k., Cortina Outlet & Salon Płytek Cezary Krzysztof Dąbrowski in Cortina Outlet & Salon Płytek Izabela Awier (v nadaljnjem besedilu: Netto & Cortina ali Ceramika Netto (9)) trdile, da bi morala Komisija preiskati vse proizvajalce izvoznike, ki so se javili. Po mnenju družbe tehnična zapletenost primera in zapletene strukture sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov niso upravičile omejitve preiskave na vzorec družb.

(83)

Komisija se s tem ni strinjala. Glede na veliko število indijskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe lahko uporabila metodo vzorčenja. V skladu s členom 17 je izbrala reprezentativni vzorec, „ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago“. Poleg tega družba Ceramika Netto ni predložila pripomb o vzorcu indijskih proizvajalcev izvoznikov v veljavnem roku. Komisija je zato zavrnila trditev.

(84)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Turčiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno predstavništvo Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(85)

18 (skupin) proizvajalcev izvoznikov iz Turčije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) in (2) osnovne uredbe v obvestilu k javni dokumentaciji, objavljenem 22. decembra 2021, razglasila izbor predhodnega vzorca treh (skupin) proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Posvet o izboru predhodnega vzorca je bil opravljen tudi s turškimi organi.

(86)

Turška vlada, skupina turških proizvajalcev izvoznikov in združenji, ki zastopata interese turški proizvajalcev, so predložili vsebinske pripombe glede predhodnega vzorca. Skupina turških proizvajalcev izvoznikov je predlagala, naj se kot merilo za razvrstitev družb uporabi teža (namesto m2). Štiri strani so izpodbijale prvotno predlagani vzorec ter izrazile dvom o podatkih v nekaterih obrazcih za vzorčenje in o izpolnjevanju pogojev nekaterih vzorčenih strani. Komisija je zato 3. januarja 2022 dve družbi, prvotno uvrščeni med prve tri, prosila za pojasnitev podatkov v njunih obrazcih za vzorčenje. Ena družba je izvedla manjšo spremembo prvotno predloženih podatkov, druga pa večjo spremembo teh podatkov, zaradi česar je bil obseg izvoza precej manjši. Ta popravek je vplival na razvrstitev družb/skupin na prvih treh mestih. Posledično je Komisija 4. januarja 2022 objavila obvestilo k javni dokumentaciji, v katerem je razglasila revidirani vzorec treh turških proizvajalcev izvoznikov. Komisija je razvrstitev izvedla na podlagi m2, kar je običajna referenčna enota v sektorju keramičnih ploščic. Revidirani vzorec, sestavljen iz družb Hitit Seramik Sanayi ve Ticaret A.Ş. in Vitra Karo Sanayi ve Ticaret A.Ş. ter skupine, ki jo sestavljata družbi Qua Granite ve Hayal Yapi Ürünleri San. Tic. A.Ş. in Bien Yapi Ürünleri San. Tic. A.Ş. je glede na informacije, ki so bile na voljo v tisti fazi, v obdobju preiskave predstavljal skoraj 51 % uvoza keramičnih ploščic iz Turčije v m2. Revidirani vzorec se je zato štel za reprezentativnega.

(87)

Turška skupina, ki je predložila pripombe glede prvotnega vzorca, je ponovila svojo zahtevo za razvrstitev po teži, po kateri bi bila ta skupina uvrščena med prve tri, in opozorila na svojo pripravljenost, da je del vzorca. Glede revidiranega vzorca ni bilo drugih pripomb. Komisija ni našla prepričljivih razlogov, ki bi utemeljili opustitev referenčne enote, ki se običajno uporablja v sektorju keramičnih ploščic. Komisija je zato potrdila vzorec v obvestilu k javni dokumentaciji z dne 12. januarja 2022.

(88)

Štiri skupine proizvajalcev izvoznikov iz Indije in pet skupin proizvajalcev izvoznikov iz Turčije je zahtevalo individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika v predpisanem roku 30 dni po uradnem obvestilu o vzorcu. Komisija je sklenila, da bi bila preiskava teh zahtev preveč obremenjujoča in bi preprečila pravočasno dokončanje preiskave. Razlogi za to so bili število zahtev, zapletena korporativna struktura nekaterih vložnikov zahteve ter velikost in kompleksnost vzorca preiskovanih proizvajalcev izvoznikov. Zahteve za individualno preiskavo so bile zato zavrnjene.

(89)

Precej po zgoraj navedenem roku, tj. avgusta 2022, je poljski uvoznik keramičnih ploščic Ceramika Netto kot prilogo k pisnim stališčem predložil dopisa dveh indijskih proizvajalcev z zahtevo po individualni preiskavi. Taka dopisa, brez izpolnjenega vprašalnika, ki ju predloži tretja stran šest mesecev po izteku roka za vložitev zahtev za individualno preiskavo, se ne moreta šteti za zahtevi za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Tudi če bi bila obravnavana, bi bila zavrnjena iz istih razlogov kot ustrezno vložene zahteve iz uvodne izjave 88.

(90)

Pritožniki in podporniki pritožbe, ki jih zastopa CET, so iz strahu pred povračilnimi ukrepi zahtevali, naj se njihova imena obravnavajo zaupno v skladu s členom 19(1) osnovne uredbe. Zveza CET je navedla, da bi morala biti zaupna obravnava, odobrena v predzačetni fazi, razširjena na preiskavo.

(91)

Pritožniki in podporniki so v zvezi s tem trdili, da obstaja nevarnost povračilnih ukrepov njihovih dobaviteljev surovin, zlasti iz Turčije, njihovih strank iz Unije, ki se tudi zanašajo na uvoz iz zadevnih držav, in njihovih strank iz zadevnih držav.

(92)

Komisija je individualno preučila zahteve in podporne dokaze, ki so jih predložile posamezne družbe. Poleg tega je opozorila, da je bila v preiskavi o uvozu keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (10) in poznejšem pregledu zaradi izteka ukrepa (11) identiteta proizvajalcev Unije obravnavana zaupno.

(93)

Komisija je sklenila, da nevarnost povračilnih ukrepov obstaja v zvezi s štirimi vzorčenimi proizvajalci Unije. Na podlagi tega je odobrila zaupno obravnavo identitete teh družb v celotnem postopku.

(94)

Nasprotno pa je Komisija ugotovila, da v zvezi s španskim proizvajalcem Azteca Products & Services, S.L.U., ni nevarnosti povračilnih ukrepov. Posledično se je odločila razkriti ime družbe.

(95)

Opozoriti je treba, da je bilo v zvezi z zahtevo po zaupni obravnavi skupine VIVES že v predzačetni fazi ugotovljeno, da je bila neutemeljena (glej uvodno izjavo 101 v zvezi s sestavo skupine VIVES).

(96)

Komisija je pritožniku poslala vprašalnik z zahtevo po makrokazalnikih za industrijo Unije, šest vzorčenih proizvajalcev Unije, tri skupine proizvajalcev izvoznikov iz Indije in tri skupine proizvajalcev izvoznikov iz Turčije pa prosila, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike. Ker je bilo vzorčenje nepovezanih uvoznikov opuščeno, so bili vsi nepovezani uvozniki in vsi uporabniki pozvani, naj izpolnijo zadevne vprašalnike.

(97)

Vprašalniki za proizvajalce Unije, nepovezane uvoznike, uporabnike, proizvajalce izvoznike iz Indije in proizvajalce izvoznike iz Turčije so bili objavljeni na spletu (12) na dan začetka preiskave.

(98)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od šestih vzorčenih proizvajalcev Unije, pritožnika, treh uvoznikov, enega uporabnika, treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov iz Indije in treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov iz Turčije.

(99)

Po začetni analizi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili uvozniki, je Komisija poizvedovala o njihovem morebitnem razmerju s proizvajalci v Indiji in Turčiji. En uvoznik je potrdil, da je pravno priznani poslovni partner proizvajalca keramičnih ploščic iz Indije, zato ga ni bilo mogoče šteti za nepovezanega uvoznika. Komisija zato ni upoštevala njegovega izpolnjenega vprašalnika.

(100)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije in njihovi povezani trgovci ter pritožnik

Proizvajalci izvozniki v Indiji

Proizvajalci izvozniki v Turčiji  (13)

(101)

Komisija je na daljavo izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih strani:

Proizvajalci Unije in njihovi povezani trgovci

Uporabnik

Trgovci, povezani s proizvajalci izvozniki v Turčiji

(102)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(103)

Skupina Bien & Qua in CGCSA sta izpodbijala obdobje preiskave, ki ga je izbrala Komisija. Trdila sta, da ni „dovolj blizu“ ali „dovolj neposredno“ pred datumom začetka postopka, kot določa člen 6(1) osnovne uredbe. Trdila sta tudi, da je bilo leto 2020 zaradi pandemije COVID-19 brez primere, zaznamovano z veliko nestanovitnostjo trga in zato nereprezentativno za objektivno opredelitev dampinga in škode. Skupina Bien & Qua je iz teh razlogov navedla, da bi morala Komisija kot obdobje preiskave izbrati obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021, kot obravnavano obdobje pa obdobje od 1. januarja 2017 do 30. septembra 2021.

(104)

Člen 6(1) osnovne uredbe ne zahteva obdobja, ki je „dovolj neposredno“, temveč določa, da obdobje preiskave, ki ga izbere Komisija, običajno pokriva obdobje „najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka“. Komisija je obdobje preiskave izbrala popolnoma v skladu s to določbo. Pri tej preiskavi je upoštevala vpliv pandemije COVID-19 (zlasti glej oddelek 5.2.5 te uredbe). V zvezi s tem je navedla, da skupina Bien & Qua ni predložila dokazov, zakaj naj bi bile na podlagi obdobja, ki ga je predlagala, ugotovitve ustreznejše, zlasti ker je tudi nanj vplivala nestanovitnost trga zaradi pandemije COVID-19. Trditve so bile zavrnjene.

(105)

Po dokončnem razkritju sta dve turški zainteresirani strani, družbi Yurtbay Seramik in Sogutsen Seramik, ponovili trditev, da Komisija pri določanju obdobja preiskave ni izbrala obdobja, ki je dovolj blizu datumu začetka postopka, zato ni preučila najnovejših razpoložljivih podatkov.

(106)

Ta trditev je bila že obravnavana (glej uvodni izjavi 103 in 104). Ker strani niso predložile nobenih novih argumentov, je Komisija potrdila njeno zavrnitev.

(107)

V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe je bil rok za uvedbo začasnih ukrepov 12. avgust 2022. Komisija je 15. julija 2022 v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov, ter dala zainteresiranim stranem priložnost, da predložijo dodatne informacije in/ali opravijo zaslišanje. Skupina turških proizvajalcev izvoznikov je opozorila na svojo zahtevo za individualno preiskavo in potencialne učinke ukrepov na njene naložbe v Uniji. En uvoznik je vložil zahtevo za individualno preiskavo njegovih trgovinskih partnerjev v Indiji (glej uvodno izjavo 89). Isti uvoznik je na zaslišanju predstavil tudi dodatne podrobnosti glede svojega poslovnega modela in vpliva morebitnih ukrepov na njegove dejavnosti. Komisija je poleg tega organizirala zaslišanje enega indijskega proizvajalca izvoznika glede obsega izdelka.

(108)

Ker začasni protidampinški ukrepi niso bili uvedeni, uvoz ni bil registriran.

(109)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(110)

Po analizi zbranih in preverjenih podatkov je Komisija obvestila skupino Bien & Qua o svoji nameri, da bo za nekatere dele njenih izpolnjenih vprašalnikov uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnove uredbe. Komisija je skupini dala možnost, da predloži pripombe. Razlogi za uporabo razpoložljivih dejstev in pripombe, ki jih je predložila skupina, so obravnavani v oddelku 3.2.1 te uredbe.

(111)

Komisija je pri dokončnih ugotovitvah upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani.

(112)

Komisija je 28. oktobra 2022 vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Indije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(113)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik iz Turčije je prejel pojasnilo v zvezi s svojim dokončnim razkritjem, saj je administrativna napaka v enem delu razkritja povzročila protislovje z drugim elementom razkritja. En vzorčeni proizvajalec izvoznik iz Turčije in dva vzorčena proizvajalca izvoznika iz Indije so prejeli dodatna dokončna razkritja. Poleg tega je Komisija 5. decembra 2022 vsem zainteresiranim stranem poslala dodatno delno razkritje (v nadaljnjem besedilu: dodatno delno razkritje), saj je bila zaradi nekaterih pripomb, prejetih po dokončnem razkritju, izvedena revizija stopenj dampinga, nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode ter ugotovitev Komisije o škodi in vzročni zvezi.

(114)

Po dokončnem razkritju in dodatnih razkritjih je Komisija prejela pripombe od vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, več nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz obeh zadevnih držav, turške vlade, indijske vlade, pritožnika in treh uvoznikov Unije. Komisija je opravila zaslišanja z dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma iz Turčije, več nevzorčenimi proizvajalci izvozniki iz Turčije in njihovim združenjem, turško vlado, tremi vzorčenimi proizvajalci izvozniki iz Indije, skupino nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Indije, indijsko vlado in enim uvoznikom Unije. Pooblaščenec za zaslišanje je opravil zaslišanje z družbo Ceramika Netto.

(115)

Izdelek v preiskavi so keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje kaminov in zidov, keramične kockice za mozaik in podobno, na podlagi ali brez podlage, in zaključna keramika, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 6907 21 00, 6907 22 00, 6907 23 00, 6907 30 00 in 6907 40 00 (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(116)

Keramične ploščice so plošče iz keramičnega materiala, ki se uporabljajo v notranjosti in zunaj za kritje tal in sten (vključno z delovnimi ploščami itd.). Keramične ploščice so različnih velikosti, od mozaičnih ploščic do velikih plošč s stranicami, dolgimi 3 metre ali več. Njihova površina je lahko naravno gladka, mehansko polirana, hrapava ali reliefna za posebne namene (npr. taktilne ploščice, protizdrsne ploščice). Keramične ploščice so lahko glazirane ali neglazirane, njihova keramična osnova pa je lahko okrašena s posebnimi mešanicami. Glazure so mešanice različnih materialov in kompozitov (steklo, kaolin, kremenčev pesek, oksidi, barvni pigmenti itd.), ki keramičnim ploščicam dajejo estetske in tehnične lastnosti, ki jih osnova ne more zagotoviti v zadostni meri. Keramične ploščice so lahko rektificirane ali nerektificirane. Rektifikacija je postopek natančnega mehanskega brušenja robov po žganju.

(117)

Osnova keramične ploščice je večinoma izdelana iz mešanice glin, glinencev, peskov, karbonatov in kaolinov. Mešanica surovin je suho ali mokro mleta. Mokro mleta mešanica se nato posuši z razprševanjem, da se zmanjša vsebnost vlage. Zmlete surovine se zmešajo v konsistentno pasto. Iz te paste se oblikujejo ploščice s suhim stiskanjem ali ekstrudiranjem. Oblikovana osnova ploščice se nato suši v horizontalnem ali vertikalnem sušilniku. Za tem korakom se lahko uporabijo glazure. Na koncu se ploščice žgejo v peči. Postopek žganja ima tri faze: predhodno segrevanje, žganje in ohlajanje. Po žganju se izvede nadaljnja obdelava, kot je poliranje ali rektifikacija.

(118)

Evropski standard EN 14411, ki določa opredelitve, razvrščanje, lastnosti in merila za označevanje, keramične ploščice deli v skupine glede na vpojnost vode in postopek oblikovanja. Njihove tehnične lastnosti vključujejo mehansko trdnost in odpornost na odrgnine.

(119)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Indije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(120)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(121)

Komisija se je zato odločila, da so navedeni izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(122)

Več indijskih proizvajalcev in njihovih združenj ter indijski svet in združenje so navedli več trditev glede obsega izdelka. Strani so zahtevale, da se dvoslojne ploščice, velike plošče, posebne vrste ploščic (ploščice z visokim sijajem, zelo debele ploščice, ploščice v imitaciji kamna in ploščice z zrnato površino) in ploščice, izdelane z uporabo valjčne stiskalnice, izključijo iz obsega izdelka v preiskavi in da pri stenskih ploščicah v obsegu izdelka ostanejo le enkrat žgane ploščice. En proizvajalec izvoznik je ponovil svojo zahtevo za izključitev velikih plošč na zaslišanju, opravljenem po tem, ko je Komisija strani obvestila, da ne bo uvedla začasnih ukrepov.

(123)

Zveza CET je trdila, da bi bilo treba uporabiti opredelitev keramičnih ploščic iz mednarodnega standarda ISO 13006:2018 za določitev, ali določena vrsta keramičnih ploščic spada v obseg te preiskave. V tem standardu so bile keramične ploščice opredeljene kot „tanke plošče iz gline in/ali drugih neorganskih surovin, ki se na splošno uporabljajo kot talne in stenske obloge, običajno oblikovane z ekstrudiranjem (A) ali stiskanjem (B) pri sobni temperaturi, lahko pa tudi z drugimi postopki (C), nato sušene in zatem žgane pri temperaturi, ki zadostuje za razvoj potrebnih lastnosti“. Pritožnik je trdil, da ta opredelitev zajema različne vrste keramičnih ploščic z enakimi osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi in tehničnimi lastnostmi ter enakimi osnovnimi uporabami. Kar zadeva uporabo, je zveza CET trdila, da opredelitev vključuje tudi druge uporabe razen za oblaganje tal in sten.

(124)

Indijski svet in združenje ter proizvajalci izvozniki so trdili, da bi morale biti keramične ploščice z najmanj 120-centimetrsko stranico (v nadaljnjem besedilu: velike plošče) izključene iz obsega izdelka. Strani so trdile, da so velike plošče proizvedene z uporabo drugačnih proizvodnih postopkov in opreme ter da so pri njih drugačni proizvodni stroški, cena, končne uporabe, dojemanje potrošnikov in tehnični parametri, npr. teža velike plošče na kvadratni meter je večja od teže standardne ploščice. Trdile so, da se velike plošče ne uporabljajo kot talne ali stenske obloge.

(125)

Več indijskih proizvajalcev izvoznikov je v zvezi s proizvodnim postopkom trdilo, da bi bilo treba izključiti keramične ploščice, izdelane z uporabo tehnologije valjčnih stiskalnic. Strani so trdile, da se ta tehnologija uporablja za proizvodnjo keramičnih ploščic velikih dimenzij. Zato je bilo razumljeno, da te strani dejansko zahtevajo tudi izključitev velikih plošč. Indijski proizvajalec izvoznik Lioli Ceramica Private Limited (v nadaljnjem besedilu: Lioli) je trdil tudi, da družbe, ki proizvajajo velike plošče, običajno ne proizvajajo standardnih ploščic. Dodal je, da se razlike v proizvodnem postopku nanašajo na uporabljeno mešanico surovin, višjo temperaturo, pri kateri se žgejo velike plošče, dodajanje mreže na zadnjo stran velikih plošč in tlak, pri katerem se velike plošče stiskajo.

(126)

Družba Lioli je poleg tega trdila, da imajo velike plošče drugačne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter drugačne distribucijske verige in da ne konkurirajo standardnim ploščicam in niso zamenljive z njimi. Ta družba je proizvajala velike plošče, ki se uporabljajo predvsem za kuhinjske pulte ali kopalniško opremo. Družba je trdila, da se lahko take plošče uporabljajo kot talne in stenske obloge. Standardnih ploščic pa ni mogoče uporabiti za kuhinjske pulte ali kopalniške omarice. Zato ni zamenljivosti in konkurence s standardnimi ploščicami. Po navedbah družbe se velike plošče in standardne ploščice prodajajo po različnih prodajnih kanalih – trgovine, ki prodajajo delovne plošče, ne ponujajo standardnih ploščic, in vse trgovine, ki ponujajo standardne ploščice, ne prodajajo tudi delovnih plošč. Kar zadeva fizikalne lastnosti, je proizvajalec izvoznik opozoril na dimenzije in debelino velikih plošč, ki so večje kot pri standardnih ploščicah, drugačen videz površine, ko je obložena z velikimi ploščami namesto s standardnimi ploščicami, ter dodajanje mreže na zadnjo stran velikih plošč, da se omogoči njihova namestitev. Kar zadeva kemijske in tehnične lastnosti, je družba trdila, da je treba velike plošče testirati, saj prihajajo v stik s hrano, da imajo manjšo vpojnost vode ter da so bolj odporne na odrgnine in praske.

(127)

Poleg argumentov iz uvodnih izjav 125 in 126 je indijski proizvajalec izvoznik na zaslišanju trdil, da so za velike plošče potrebni drugačno skladiščenje in rokovanje, orodja za rezanje, metode namestitve, orodja in strokovnjaki kot za majhne ploščice. Nazadnje, zainteresirane strani so opozorile, da pritožba ni vsebovala nobenih dokazov o dampingu glede velikih plošč iz Indije.

(128)

Pritožnik je trdil, da se velike plošče proizvajajo v Uniji v zadostnih količinah in da ne bi bilo pravilno predpostavljati, da indijske velike plošče niso primerljive s ploščami, ki jih proizvede industrija Unije. V resnici so proizvajalci Unije prvi razvili velike plošče in jih dali na trg. Velikost ploščice sama po sebi ne vpliva na njene kemijske in tehnične lastnosti. V resnici je kemična sestava velikih porcelanastih plošč primerljiva z drugimi porcelanastimi ploščicami. V opredelitvi keramičnih ploščic iz ISO 13006:2018 niso zajete tehnične lastnosti, kot so vpojnost vode, trdota in trajnost. Vpojnost vode pa je ena od lastnosti, ki opredeljujejo različne vrste keramičnih ploščic – porcelanaste ploščice imajo vpojnost vode manjšo od 0,5 %. Majhna porcelanasta ploščica ima podobno vpojnost vode kot velika porcelanasta plošča. Pritožnik je navedel, da je trditev, da je treba testirati samo velike plošče, ker prihajajo v stik s hrano, napačna. Po mnenju zveze CET se tudi za manjše porcelanaste ploščice, ki se uporabljajo na primer v industrijskih kuhinjah ali pri proizvodnji hrane, zahtevajo podobne ravni higiene in varnosti. Nazadnje, zveza CET je trdila, da se zaradi proizvodnega postopka, tj. valjčne stiskalnice, ki se uporablja za velike plošče, v primerjavi s hidravlično stiskalnico za standardne ploščice, ne spremenijo osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti končnega izdelka.

(129)

Preiskava je potrdila, da se velike plošče proizvajajo tudi v Uniji. Dva od vzorčenih proizvajalcev Unije sta namreč proizvajala take plošče. Velike plošče, uvožene iz Indije, so torej konkurirale ploščam, ki jih je proizvedla industrija Unije. V zvezi s tem so vrste izdelkov, opredeljene za namene te preiskave, med drugim zajemale lastnosti, kot sta na primer velikost delovne površine in vpojnost vode. Taka opredelitev vrst izdelkov je omogočila pošteno primerjavo in zagotovila, da se velike plošče niso primerjale s keramičnimi ploščicami manjših velikosti. Vključitev velikosti delovne površine v določitev vrst izdelkov je poleg tega zagotovila, da so se upoštevale vse razlike v proizvodnih stroških med tehnologijama valjčnega in hidravličnega stiskanja. Kar zadeva neobstoj dokazov o dampingu, je Komisija menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze prima facie o dampinškem uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz Indije. Zato je trditev zavrnila.

(130)

Družba Lioli je po dokončnem razkritju ponovila svojo zahtevo po izključitvi velikih plošč, tj. ploščic, proizvedenih s postopkom valjčnega stiskanja. Opozorila je, da je proizvodnja velikih plošč vključevala dodaten korak, tj. dodajanje mreže na zadnjo stran. Poleg tega je družba predložila raziskovalni članek, v katerem so bili predstavljeni rezultati preskušanja velikih plošč. Raziskava je med drugim pokazala, da je bila vpojnost vode pri velikih ploščah manjša od 0,1 %.

(131)

Indijska vlada in šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov so podprli izključitev velikih plošč za pošteno primerjavo.

(132)

Zveza CET je ponovno nasprotovala izključitvi velikih plošč iz obsega izdelka in ponovila svoje argumente v zvezi s tem.

(133)

Komisija je opozorila, da imajo velike plošče podobne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot druge vrste keramičnih ploščic. Poleg tega so bile velike plošče proizvedene v Uniji, med drugim s strani dveh vzorčenih proizvajalcev Unije. Raziskava, ki jo je navedla družba Lioli, je bila izvedena na velikih ploščah, ki so jih proizvedli trije proizvajalci v Italiji in Španiji. Ni dokazala, da velike plošče, proizvedene v Indiji, niso primerljive z velikimi ploščami, proizvedenimi v Uniji. V zvezi s tem je Komisija zagotovila pošteno primerjavo, saj je v opredelitev vrst izdelka vključila delovno velikost keramičnih ploščic. Zato je Komisija potrdila zavrnitev te zahteve po izključitvi.

(134)

Indijska združenja in proizvajalci so trdili, da bi morale biti dvoslojne ploščice izključene iz obsega izdelka. Dvoslojne ploščice se proizvajajo s spajanjem dveh plasti. Zgornja plast vsebuje pigmente in je debela približno 3–4 mm. Spodnja plast sestoji iz osnove. Po navedbah strani so dvoslojne ploščice debelejše kot običajne talne ploščice, manj zahtevne za vzdrževanje, izjemno trajne, boljše kakovosti in na prodaj po višjih cenah.

(135)

Zveza CET je glede te trditve navedla, da strani niso predložile nobenih dokazov o tem, da dvoslojne ploščice nimajo enakih osnovnih fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti kot druge ploščice. Pritožnik je nadalje opozoril, da dvoslojne ploščice spadajo v okvir opredelitve keramičnih ploščic v ISO 13006:2018. Nazadnje, zveza CET je poudarila, da je pritožnik glede debeline izdelek opisal kot tak, ki „sega od približno 3 mm pri nekaterih stenskih keramičnih ploščicah do 20–30 mm pri ekstrudiranih in keramičnih ploščicah, ki se uporabljajo za dvignjene pode ali debele talne obloge“ (14), kar pomeni, da obseg izdelka pritožnika vključuje keramične ploščice večje debeline.

(136)

Trditev je bila zavrnjena. Dvoslojne keramične ploščice so izdelane iz enakih surovin, zanje se uporabljajo isti proizvodni postopki kot za druge keramične ploščice ter imajo tako enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot druge ploščice. Debelina (in druga merila) se lahko razlikuje glede na končno uporabo in vse keramične ploščice, ne glede na debelino, so bile vključene v obseg preiskave, kot je opredeljen v obvestilu o začetku. Dejstvo, da se dvoslojne ploščice proizvajajo s spajanjem dveh plasti ploščice, zaradi česar so debelejše od večine standardnih ploščic ter s tem trdnejše in trajnejše ter posledično posebno primerne za območja z veliko ljudmi, ni utemeljevalo izključitve. Njihova končna uporaba, oblaganje tal, je enaka kot pri drugih keramičnih ploščicah, v primerjavi s katerimi imajo enake lastnosti in s katerimi so medsebojno zamenljive, saj lahko stranka izbere ene ali druge.

(137)

Indijski svet in združenje ter proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da bi bilo treba nekatere posebne vrste ploščic, kot so ploščice z visokim sijajem, zelo debele ploščice, ploščice v imitaciji kamna in ploščice z zrnato površino (tako imenovani „zrnati sloj“), izključiti iz obsega izdelka, ker so njihovi proizvodni stroški in nato prodajne cene višji v primerjavi z drugimi keramičnimi ploščicami. Razlika v stroških in ceni nastane zaradi uporabe dodatnih surovin. Strani so nadalje trdile, da imajo ploščice z zrnato površino drugačne lastnosti od drugih ploščic, saj dobro skrijejo umazanijo in so odporne proti drsenju. Poleg tega so indijski proizvajalci trdili, da je proizvodni postopek ploščic z zrnato površino edinstven in napreden.

(138)

Pritožnik je trdil, da te posebne vrste ploščic spadajo v okvir opredelitve keramičnih ploščic v ISO 13006:2018. Glavna razlika med temi posebnimi vrstami ploščic in drugimi ploščicami je njihova oblika. Zrnata površina se na primer doda po tem, ko se osnova ploščice že izdela. Posebna oblika torej ne spremeni osnovnih fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti ploščic. Poleg tega ima dodajanje še ene surovine zanemarljiv učinek na proizvodne stroške. Nazadnje, te posebne vrste ploščic je proizvajala tudi industrija Unije ter so zato neposredno konkurirale in povzročale škodo proizvajalcem Unije. Proizvodni postopek je bil industriji Unije dobro znan in je bil izrecno vključen v pritožbo (15).

(139)

Trditev je bila zavrnjena. Ploščice z zrnato površino imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot druge ploščice. Strani niso predložile dokazov o nasprotnem. Ploščice z zrnato površino so tudi zamenljive z drugimi ploščicami; zaradi posebne oblike so lahko posebno primerne za nekatere vrste uporabe, kot na primer za kuhinjska tla, in sicer zaradi svojih protizdrsnih lastnosti, vendar so te vrste uporabe enake kot pri drugih ploščicah.

(140)

Po dokončnem razkritju je 16 indijskih proizvajalcev izvoznikov ponovno zahtevalo izključitev ploščic z zrnato površino na podlagi njihove trditve, da v Uniji ni bilo zadostne proizvodne zmogljivosti za keramične ploščice s tako površino.

(141)

Komisija je ugotovila, da družbe niso predložile nobenih dokazov v zvezi z domnevno nezadostno proizvodno zmogljivostjo ploščic z zrnato površino v Uniji. Trditev je bila zavrnjena.

(142)

Nazadnje, indijski proizvajalci ter svet in združenje so trdili, da bi moral biti obseg izdelka omejen na enkrat žgane ploščice, kar zadeva stenske ploščice. Te strani so trdile, da so dvakrat žgane stenske ploščice vrhunski izdelki, ki zahtevajo boljše surovine in višjo proizvodno ceno.

(143)

Pritožnik je navedel, da dvakrat žgane stenske ploščice spadajo v okvir opredelitve keramičnih ploščic v ISO 13006:2018. Trdil je tudi, da kakovost surovin ni legitimen razlog za izključitev. Nasprotno, dvakrat žgane stenske ploščice, ki so jih proizvajali indijski proizvajalci izvozniki in jih izvažali v Unijo, so neposredno konkurirale takim ploščicam, ki jih je proizvajala industrija Unije, zato morajo ostati v obsegu izdelka. Zveza CET je opozorila, da so vzorčeni proizvajalci Unije proizvajali dvakrat žgane stenske ploščice.

(144)

Komisija je ugotovila, da se dvakrat žgane stenske ploščice, ki so jih proizvajali indijski proizvajalci izvozniki, niso razlikovale od tistih, ki jih je proizvajala industrija Unije, kar zadeva njihove osnove fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter uporabo. Poleg tega je opredelitev vrst izdelka vključevala razlikovanje med enkrat žganimi in dvakrat žganimi ploščicami ter s tem zagotovila pošteno primerjavo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(145)

Poleg zgornjih izključitev iz obsega izdelka so indijski proizvajalci, vključno z dvema vzorčenima družbama, predlagali, da bi bilo treba pri opredelitvi vrst izdelka za namene poštene primerjave upoštevati vpojnost vode, proizvodni postopek (valjčna ali hidravlična stiskalnica), širino, dolžino, debelino, vrsto prevleke (glazirane ali neglazirane), vrsto glazure (sijaj, visok sijaj, mat ali zrnatost) in zaključno obdelavo površine (polirane ali nepolirane).

(146)

Komisija je navedla, da so vpojnost vode, širina in dolžina glede na velikost delovne površine, debelina, glazura in poliranje že upoštevani v opredelitvi vrst izdelka. Ker se je pri proizvodnji velikih plošč uporabljala tehnologija valjčnih stiskalnic, je velikost delovne površine implicitno omogočila ločevanje teh dveh proizvodnih postopkov. Komisija je upoštevala tudi barvanje osnove, rektifikacijo in skladnost s standardom kakovosti, enakovrednim ISO 13006:2018. Menila je, da so te lastnosti zadostne, da se zajamejo razlike v stroških in cenah med različnimi vrstami izdelka ter s tem zagotovi poštena primerjava. Zato je zavrnila predlagano revizijo opredelitve vrst izdelka.

(147)

Po dokončnem razkritju je skupina Conor ponovila trditev iz uvodne izjave 145, zlasti da je Komisija napačno menila, da se razlika v stroških in prodajni ceni izdelkov ni spremenila ob spremembi fizikalnih lastnosti glaziranih izdelkov. Ugotovitev Komisije, da so prilagoditve za fizikalne lastnosti zadostovale za zajetje razlik v stroških in cenah med različnimi vrstami izdelka in s tem za zagotovitev poštene primerjave, ni bila podprta z dejstvi, ki jih je skupina Conor predstavila v svojih stališčih Komisiji. Zato je skupina Conor trdila, da je zavrnitev predlagane kontrolne številke izdelka zanjo neutemeljena in neskladna s členom 2(10), točka (a), osnovne uredbe.

(148)

Trditev je bila zavrnjena. Komisija na podlagi proizvodnih stroškov, ki jih je sporočila skupina Conor, ni mogla določiti, da je obstajala stalna vsebinska razlika v proizvodnih stroških za izdelke z matirano, sijočo ali zrnato površino. Poleg tega ponovljena trditev skupine Conor ni bila podprta z nobeno dodatno analizo. Zaradi zaupnosti so bile dodatne podrobnosti o utemeljitvi Komisije v zvezi s tem poslane samo skupini Conor.

(149)

Po dokončnem razkritju je turški proizvajalec keramičnih ploščic Serapool Porselen poizvedoval o opredelitvi obsega izdelka in trdil, da bi bilo treba izključiti ploščice za plavalne bazene. Družba je trdila, da imajo ploščice za bazene manjšo vpojnost vode (0,3 %–0,5 %) kot druge porcelanaste ploščice (0,5 %), so proizvedene po naročilu za stranke, ki sprejemajo odločitve na podlagi kakovosti in zasnove, ne pa cene, se prodajajo prek različnih distribucijskih kanalov (npr. prek neposrednega stika s stranko brez sodelovanja trgovcev na debelo) in imajo posebne lastnosti (preprečevanje nastajanja bakterij, večja trdnost in trajnost).

(150)

Komisija je ugotovila, da je bil, kot je določeno v oddelku 2 obvestila o začetku, rok za predložitev informacij o obsegu izdelka, vključno z morebitnimi zahtevami po izključitvi, 10 dni po začetku postopka, tj. 23. decembra 2021. Družba Serapool Porselen je zahtevo vložila 9. novembra 2022, tj. deset mesecev in pol po izteku roka. Komisija v tej fazi preiskave ni mogla oceniti, ali imajo ploščice za bazene posebne lastnosti, ki bi upravičevale izključitev iz obsega izdelka. Vendar je preiskava pokazala, da je bila pri porcelanastih ploščicah, ki so jih proizvedli vzorčeni proizvajalci Unije, vpojnost vode manjša od 0,5 %. Zato trditve v zvezi z razlikami v vpojnosti vode med ploščicami za bazene in drugimi porcelanastimi ploščicami ni bilo mogoče sprejeti. Poleg tega bi izključitev ploščic na podlagi njihove potencialne uporabe in ne na podlagi določene lastnosti ali značilnosti lahko povzročila izogibanje ukrepom. Zato je Komisija pojasnila, da so bile ploščice za bazene zajete v preiskavi, in zavrnila zahtevo po njihovi izključitvi iz obsega izdelka.

(151)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na posameznega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse vzorčene proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bila njihova skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(152)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo. Komisija je za ta namen izključila transakcije drugorazredne kakovosti iz domače prodaje, uporabljene za oceno normalne vrednosti. V proizvodnem procesu po vizualni kontroli kakovosti proizvajalci izvozniki štejejo, da so keramične ploščice, ki niso popolne kakovosti, „drugorazredne“ kakovosti. Te podstandardne ploščice se prodajajo na domačem trgu s precejšnjimi popusti, na trgu Unije pa se prodajajo le ploščice prvorazredne kakovosti. Za pošteno primerjavo s ceno za Unijo je bila v izračun normalne vrednosti vključena le prodaja ploščic prvorazredne kakovosti na domačem trgu. Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so na domačem trgu prodajali ploščice drugorazredne kakovosti, za izvoz v Unijo pa so prodajali le ploščice prvorazredne kakovosti.

(153)

Po dokončnem razkritju je skupina Conor v zvezi s tem trdila, da se je Komisija po lastni presoji odločila dodati kakovost izdelka kot parameter za primerjavo, ne da bi jo v kateri koli fazi postopka obravnavala kot značilnost kontrolne številke izdelka. Zato bi bila uporaba metodologije kontrolne številke izdelka s strani Komisije razveljavljena, saj so bile spremembe kontrolne številke izdelka, ki jih je predlagala skupina Conor, zavrnjene (glej zgornji oddelek 2.4), medtem ko je bila fizikalna lastnost, ki je ni predlagala nobena zainteresirana stran, vključena v metodologijo za izvedbo primerjave v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(154)

To trditev je bilo treba zavrniti. Komisija je med preverjanji v Indiji ugotovila, da so bili izdelki drugorazredne kakovosti na domačem trgu prodani v nezanemarljivih količinah, pri čemer se take ploščice niso izvažale. Uradniki Komisije so z vizualnim inšpekcijskim pregledom na kraju samem v Indiji ugotovili, da so bile drugorazredne ploščice očitno slabše kakovosti kot ploščice prvorazredne kakovosti. Cene, zaračunane za tako prodajo, so bile na splošno nižje od cen za prodajo ustreznih vrst izdelka prvorazredne kakovosti. Na računih o domači prodaji je bilo mogoče tako prodajo jasno opredeliti. Ohranitev take prodaje izdelkov drugorazredne kakovosti v domači prodaji, ki se uporablja za oceno normalne vrednosti, bi bila v nasprotju z izvedbo poštene medsebojne primerjave podobnih izdelkov.

(155)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja dela prodanih vrst izdelkov reprezentativna. Nekatere vrste izdelka na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, tj. bile so prodane v količinah pod 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(156)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka, prodano v reprezentativnih količinah, določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(157)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(158)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(159)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(160)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo glede na vrsto izdelka 9–60 % celotne domače prodaje skupine Conor ter 0–100 % celotne domače prodaje skupine Icon oziroma skupine Lavish dobičkonosne ter da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov, če je bilo več kot 5 % domače prodaje zadevne vrste izdelka dobičkonosne. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali samo kot tehtana povprečna dobičkonosna prodaja.

(161)

Za vse vrste izdelka, pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtana povprečna dobičkonosna prodaja navedene vrste izdelka.

(162)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(163)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega vzorčenega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(164)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, sta bila dodana tehtano povprečje PSA stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(165)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so izdelke izvažale v Unijo neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb v Indiji.

(166)

Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(167)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(168)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve za prevozne, zavarovalne, manipulativne, kreditne in bančne stroške, ki so bile sporočene in ugotovljene za upravičene, so bile odštete od domačih in/ali izvoznih prodajnih cen. Zahteve za popravke za stroške kreditov na strani domače prodaje so bile zavrnjene, ker iz računa ali prodajne pogodbe ni bilo jasno razvidno, kakšni so bili plačilni pogoji.

(169)

Vzorčeni proizvajalci so zadevni izdelek za izvoz v EU prodajali neposredno ali prek povezanih proizvajalcev/trgovcev. V zadnjem primeru, tj. v primeru prodaje prek povezanih proizvajalcev/trgovcev, so bile cene teh transakcij prilagojene tako, da se je upošteval pribitek, ki so ga dosegli povezani proizvajalci/trgovci, v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Komisija je v zvezi s temi trgovinskimi transakcijami izračunala en sam tehtani povprečni pribitek, ki izhaja iz razlike med cenami, povezanimi z nakupi od nepovezanih dobaviteljev v Indiji, in poznejšimi cenami pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji. Odločila se je za en sam tehtani povprečni pribitek za trgovce vseh treh vzorčenih skupin, da bi zagotovila, da so količine v enačbi večinoma reprezentativne in zagotavljajo zanesljiv rezultat. Ta pribitek je bil ustrezno prilagojen za izključitev dvojnega štetja popravkov, ki so bili že izvedeni, in brez teh popravkov, odštetih od izvozne cene teh povezanih trgovcev. Za zagotovitev zaupnosti so bile nadaljnje podrobnosti o prilagoditvi zagotovljene kot del razkritij za posamezno družbo.

(170)

Po dokončnem razkritju je skupina Lavish trdila, da bi morala Komisija, ker je nameravala zavrniti pribitek, ustvarjen na podlagi transakcij s povezanimi stranmi, ker naj te ne bi bile izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji, izračun pribitka v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe utemeljiti na dejanski proviziji, ki jo je skupina Lavish za izvoz v Unijo plačala nepovezanemu zastopniku za opravljanje funkcij zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(171)

To trditev je bilo treba zavrniti. Zadevne transakcije so predstavljale izvoz zadevnega izdelka, ki je bil kupljen od povezanih proizvajalcev v skupini Lavish. Te transakcije so podobne in najbolj podobne izvozu zadevnega izdelka, ki je bil kupljen od nepovezanih dobaviteljev v Indiji. V takih primerih trgovec izvoznik prejme pribitek v smislu drugega pododstavka točke (i) člena 2(10) osnovne uredbe. Nasprotno pa za prihodke od provizij iz drugega pododstavka točke (i) člena 2(10) osnovne uredbe veljajo posebni pogodbeni pogoji. Zastopnik, ki dela na podlagi provizije, za razliko od trgovca ne kupuje in preprodaja zadevnega izdelka, temveč zgolj posreduje pri transakciji med prodajalcem in kupcem. Poleg tega so se prilagoditve pribitkov v skladu s prakso Komisije dosledno izračunavale na podlagi pribitka, ki ga je prejel zadevni trgovec, tj. zneska za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobička. Ker je bil ta pribitek, ki je bil ustvarjen, ko je trgovec izvoznik kupoval od povezanega proizvajalca, nezanesljiv glede na odnos med zadevnimi stranmi, ga je morala Komisija nadomestiti s pribitkom, ki je odražal običajne tržne pogoje, tj. pribitek, ki bi ga trgovec izvoznik prejel ob nakupu od nepovezanih dobaviteljev v Indiji.

(172)

Skupina Conor in indijska vlada sta trdili, da prilagoditev pribitka na izvozno ceno ni v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Trdili sta, da je bila prilagoditev izvozne cene zaradi pribitka, ki ga je prejel trgovec v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, uporabljena, ne da bi se dokazalo, da so trgovinske dejavnosti v povezanih družbah povzročile razliko v primerljivosti cen med domačim in izvoznim trgom (tretji stavek člena 2(10) osnovne uredbe).

(173)

Ta trditev se je štela za pomanjkljivo. Preiskava je potrdila obstoj pribitka na izvoz, medtem ko ga za domačo prodajo ni bilo, kar je povzročilo razliko v primerljivosti cen v smislu tretjega stavka člena 2(10) osnovne uredbe, ki jo je bilo treba izravnati v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe.

(174)

Nadalje je skupina Conor trdila, da Komisija pri uporabi prilagoditve od nje ni izrecno zahtevala informacij niti je ni pozvala, naj dokaže, ali je šlo za primerljivo tržne cene ali ne (tj. ali so bile cene zanesljive ali ne). Po mnenju skupine Conor vsi dokazi v spisu kažejo, da so bile vse transakcije znotraj skupine Conor izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji. Glede na zgoraj navedeno je ugotovila, da uporaba navedenega pribitka ni bila upravičena.

(175)

V zvezi s tem argumentom je Komisija ugotovila, da je najpomembnejši trgovec v skupini Conor (v smislu obsega celotnega izvoza EU) od povezanih dobaviteljev kupil zadevni izdelek po [10–15 %] višjih cenah kot od nepovezanih dobaviteljev. Poleg tega je bil pribitek na keramične ploščice, izvožene v Unijo, potem ko so bile kupljene od nepovezanih dobaviteljev, več kot dvakrat večji od pribitka na keramične ploščice, ki so bile izvožene v Unijo, potem ko so bile kupljene od povezanih dobaviteljev. Komisija je menila, da so te razlike v cenah in pribitkih pokazale, da transakcije med povezanimi stranmi znotraj skupine Conor niso bile izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji.

(176)

Skupina Conor je dodala, da družba Concor International ni izvajala nobenih posebnih dejavnosti razen logistike in pakiranja končnih izdelkov, saj so bile vse prodaje dogovorjene in zaključene za vse subjekte v skupini Conor. Komisija je pojasnila, da so dejavnosti družbe Concor International presegale dejavnosti, opisane v tej trditvi. Zaradi zaupnosti so bile dodatne podrobnosti poslane zgolj skupini Conor.

(177)

Skupina Conor je opozorila tudi, da je Komisija aprila 2022 zahtevala informacije od nepovezanih izvoznih trgovcev. Pozneje je Komisija med preveritvijo na kraju samem zahtevala informacije o nakupnih stroških za vsako prodajo blaga, s katerim se trguje. Oba nabora podatkov sta bila zahtevana brez opredelitve namena ali načina, na katerega bi Komisija lahko upoštevala te informacije. Ker take zahteve ali pojasnila ni bilo, informacije, ki jih je Komisija uporabila na podlagi stališč skupine Conor in drugih zainteresiranih strani, niso bile natančne, kot je razvidno iz administrativnih napak Komisije pri njenem izračunu vrednosti pribitka. Skupina Conor je dodala, da bi morala Komisija tako analizo izvesti, kot običajno, v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, vključno s skupino Conor, ter pri tem pojasniti, kako in zakaj so bili zbrani ustrezni podatki. Zato naj ne bi bilo dejanske in pravne podlage za uporabo pribitka, s čimer je bila kršena pravica skupine Conor do dolžnega pravnega postopanja.

(178)

Trditev je bilo treba zavrniti. Komisija preiskovanim stranem ali drugim stranem, od katerih zahteva sodelovanje, ni obvezana vnaprej pojasniti, za katere specifične namene se določene informacije zahtevajo, preverjajo in/ali bodo uporabljene, če se upoštevajo zahteve po zaupnosti. Poleg tega Komisija v zgodnji fazi protidampinškega postopka, vključno s fazo izvajanja preveritev na kraju samem v prostorih proizvajalcev izvoznikov, ne more predvideti, za kakšen namen bo uporabljen posamezni nabor zbranih podatkov. Postopek zahtevanja, zbiranja in preverjanja podatkov je namenjen ugotavljanju dejstev. Pravna analiza in ocena, ki vključuje določitev, za kakšen namen se uporabljajo razpoložljivi podatki, se opravita pozneje. Komisija je razkrila vse informacije, na katerih temeljijo njene ugotovitve, pri čemer je te utemeljila in navedla razloge zanje ter dala stranem možnost, da predložijo pripombe na vse ugotovitve. S tem je izpolnila svoje obveznosti glede preglednosti, utemeljitve in pravice do obrambe.

(179)

Skupina Conor je nadalje trdila, da bi bilo treba prilagoditev izvozne cene zaradi pribitka, ki ga je prejel trgovec v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, izračunati na podlagi dejanskega pribitka, ki so ga prejeli nepovezani trgovci, ki kupujejo od skupine Conor in preprodajajo za izvoz, ali povprečnega dobička, ki ga ustvarijo trgovske družbe v Indiji za keramične ploščice, ali povprečnega rezultata, dobljenega s tema dvema metodama. Katera koli od teh metod bi zagotovila, da je enotni tehtani povprečni pribitek „v veliki meri reprezentativen“ in „zanesljiv“ na podlagi informacij, ki so na voljo pri Komisiji v spisu te preiskave. Skupina Conor je dodala, da uporaba podatkov drugih vzorčenih družb za izračun stopnje dampinga za skupino Conor ni v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(180)

Trditev je bila zavrnjena. Transakcije, za katere se je uporabila navedena prilagoditev pribitka, so predstavljale izvoze trgovcev/proizvajalcev vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so zadevni izdelek kupili od povezanih dobaviteljev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 175, Komisija pribitka na te transakcije ni mogla uporabiti kot podlago za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, ker je nanj vplival odnos med zadevnimi stranmi. Jasno je, da je bil pribitek, ki so ga isti proizvajalci izvozniki ustvarili pri nakupu zadevnega izdelka od nepovezanih dobaviteljev, najbližji razpoložljivi nadomestek za nadomestitev prejšnjega pribitka. Nasprotno so stopnje, ki jih je predlagala skupina Conor, dosegle strani, ki niso del vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov.

(181)

Kar zadeva trditev, da je bila uporaba podatkov drugih vzorčenih družb za izračun stopnje dampinga za skupino Conor v nasprotju z osnovno uredbo, je Komisija pojasnila, da osnovna uredba dejansko določa scenarije, v katerih se podatki drugih strani uporabijo za izračun stopnje dampinga za posamezne proizvajalce izvoznike. To na primer velja, kadar se izvozna cena prilagodi v skladu s členom 2(9), kar vključuje uporabo stopnje dobička, ki so jo dosegli nepovezani uvozniki v Uniji. V zvezi s tem primerom je Komisija ponovila, da je izračun tehtanega povprečnega pribitka na podlagi transakcij vseh treh vzorčenih skupin zagotovil uporabo široko reprezentativne prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe.

(182)

Skupina Conor je nadalje opozorila, da bi morala Komisija pri izračunu zneska za prilagoditev upoštevati dva slovarska pomena besede „pribitek“, tj. prvič „znesek, dodan neto ceni za določitev prodajne cene, na splošno: dobiček“, in, drugič, „povečanje cene nečesa, na primer razlika med stroški in ceno, po kateri se prodaja“. Trdila je, da je primerjava neto cene s prodajno ceno, rezultat česar je dobiček, v obeh primerih vrednost pribitka. Komisija je v odgovoru opozorila, da je v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe in ob ustreznem upoštevanju veljavne sodne prakse pribitek sestavljen iz zneska za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobička, kar odstopa od predlaganih slovarskih opredelitev.

(183)

Skupina Conor je trdila tudi, da je pri izračunu pribitka prišlo do administrativnih napak. Natančneje, trdila je, da če bi prodajna vrednost vključevala povračilo stroškov pakiranja s strani stranke, nakupni stroški pa tega zneska ne bi vključevali, bi to pomenilo dvojno štetje zneska stroškov pakiranja v popravkih, saj so bili stroški pakiranja vključeni v popravek za pribitek, poleg tega pa so bili sami stroški pakiranja ponovno prilagojeni glede na izvozno ceno v izračunu skupnih popravkov s strani Komisije.

(184)

Poleg tega je skupina Conor trdila, da bi bilo treba skupni znesek splošnih in administrativnih stroškov ter finančnih stroškov prišteti stroškom pred primerjavo s prodajno vrednostjo, in da je Komisija odstotku pribitka prištela vračilo dajatev, ki naj bi jih prejeli izvozniki. Če bo Komisija še naprej uporabljala ta dodatek, bi morala dovoliti tudi prilagoditev normalne vrednosti za popravek, ki se zahteva za uvozne dajatve in posredne davke.

(185)

Komisija je te trditve zavrnila. Prvič, kar zadeva trditev, da naj bi se stroški pakiranja dvakrat odšteli od izvozne cene, je Komisija ugotovila, da skupina Conor ni utemeljila svoje trditve, nenazadnje tudi zato, ker ni nikoli dokazala, kaj šele količinsko opredelila, zneska morebitnih stroškov pakiranja, vključenih v skupne nakupne stroške za zadevne ploščice. Poleg tega je Komisija potrdila, da podatki v spisu ne kažejo na dvojno štetje stroškov pakiranja, kot je nakazovala skupina Conor. Najpomembneje pa je, da trditev vsebuje temeljno napako v zvezi s pojmom pribitka v smislu člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Pribitek je enak razliki med celotno plačano nakupno ceno (ne glede na morebitne stroške za dobavitelja, kot so stroški pakiranja) in skupnimi prihodki od prodaje, ki jih je ustvaril zadevni trgovec. Drugače povedano, pribitek je sestavljen iz prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov, finančnih stroškov in dobička, povečanih za vse druge specifične prihodke, ustvarjene z zadevnim izvozom. Da bi se upoštevali vsi ti elementi, je pristop Komisije, tj. uporaba bruto marže med nakupnimi cenami, ki so jih zaračunali nepovezani dobavitelji, in cenami pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam, ustrezen, če tako nastala prilagoditev ne vključuje nobenih drugih prilagoditev v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Zato je bila zavrnjena tudi trditev skupine Conor v zvezi z neupravičeno vključitvijo splošnih in administrativnih stroškov ter finančnih stroškov v uporabljeni pribitek v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Tretjič, Komisija je opozorila, da vračilo dajatev, ki so ga prejeli izvozniki, dejansko poveča prihodek od zadevnega izvoza. Nasprotno se za domačo prodajo tako vračilo ne uporablja. Uporaba prilagoditve normalne vrednosti za prejeta izvozna nadomestila bi bila torej napačna.

(186)

Skupina Conor je ugotovila tudi, da so se v formuli, ki jo je Komisija uporabila za izračun skupnega popravka pri izvozu družbe Concor International, dvakrat šteli „špedicijski stroški“, saj so bili vključeni že v formulo za izračun „stroškov natovarjanja in dodatnih stroškov v prostorih v državi izvoznici“ na seznamu izvoza. Komisija je to trditev sprejela in zato popravila ugotovljeno administrativno napako v korist proizvajalcev izvoznikov skupine Conor.

(187)

Skupina Icon je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ne bi smela odšteti pribitka od posrednega izvoza skupine Icon v EU v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, saj povezani proizvajalci in trgovci skupine Icon tvorijo en sam gospodarski subjekt (16).

(188)

V zvezi s tem je skupina Icon trdila, da proizvajalci v skupini Icon delujejo v okviru enotne organizacije osebnih, opredmetenih in neopredmetenih elementov, dobave in industrijskega znanja, da bi zagotovili visokokakovostno blagovno znamko Icon ter imeli formalni in osebni interes za gospodarski uspeh svojih povezanih družb. Trdila je tudi, da ima le en katalog izdelkov in eno samo spletno mesto, imenovano „Icon World of Tile“, ki se nanaša na „družbo“. Navedeno spletno mesto ima enotno kontaktno točko za naročila strank.

(189)

Skupina Icon je opozorila na sodbo Sodišča v zadevi Matsushita Electric Industrial, v skladu s katero „razdelitev proizvodnih in prodajnih dejavnosti znotraj skupine, ki jo sestavljajo pravno ločene družbe, nikakor ne more spremeniti dejstva, da so navedene družbe en sam gospodarski subjekt, ki na ta način organizira dejavnosti, ki jih v drugih primerih izvaja en sam subjekt, tudi s pravnega vidika“ (17).

(190)

Trditev proizvajalcev izvoznikov iz skupine Icon, da se štejejo za en sam gospodarski subjekt, je bila zavrnjena. Zaradi zaupnosti so bile podrobnosti v zvezi s to oceno poslane zgolj skupini Icon.

(191)

Skupina Icon je nadalje trdila, da Komisija ni predložila nobenih dokazov o tem, zakaj je menila, da „so pri posrednih transakcijah povezani proizvajalci izvozniki delovali kot trgovci, katerih funkcije so bile podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije“.

(192)

Komisija je menila, da je ta trditev neutemeljena. Nesporno je, da so bile zadevne transakcije izvedene v dveh korakih; prvič, trgovec/proizvajalec iz skupine Icon je kupil zadevni izdelek od povezanega proizvajalca, in drugič, isti trgovec/proizvajalec je tako kupljeni zadevni izdelek izvozil v Unijo. Zato obstajajo dokazi, da dejavnosti trgovca izvaja zadevni trgovec/proizvajalec v skupini Icon.

(193)

Skupina Icon je trdila, da bi bilo alternativno treba domačo prodajo in izvoz obravnavati enako, kar pomeni, da bi bilo treba pribitek uporabiti tudi za posredno domačo prodajo skupine.

(194)

Komisija je trditev zavrnila, saj so se pogodbe o domači prodaji in pogodbe o izvozu po naravi razlikovale. Zaradi zaupnosti so bile podrobnosti v zvezi s to oceno poslane zgolj skupini Icon.

(195)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov je zahtevala prilagoditve normalne vrednosti in izvozne cene za stroške vzdrževanja zalog, tj. teoretične finančne stroške za blago na zalogi, v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe. Zahteva je bila zavrnjena, ker ni bilo mogoče utemeljiti, da je razlika v času, v katerem je bilo blago na zalogi, vplivala na primerljivost cen.

(196)

Ista skupina proizvajalcev izvoznikov je zahtevala tudi prilagoditev v zvezi s stroški oglaševanja, ki so vključevali stroške namestitve panojev blizu Morbija v Gujaratu, tj. kraja proizvodnje, ki jih je imela za prodajo na domačem trgu, v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe. Skupina ni mogla niti količinsko opredeliti take prilagoditve niti dokazati, da vpliva na primerljivost cen. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(197)

Nazadnje, vse vzorčene družbe so zahtevale prilagoditve normalne vrednosti v skladu s členom 2(10), točka (b), osnovne uredbe zaradi domnevnih uvoznih dajatev in posrednih davkov. Vendar je preiskava pokazala, da je bila zahteva neutemeljena. Vzorčeni izvozniki so namreč v okviru dveh shem (obvestilo št. 07/2020-CUSTOMS (N.T.) ter odpust dajatev in davkov na izvožene izdelke (RODTEP)) prejeli izvozna nadomestila v višini 2 % vrednosti računa za izvoz, ne glede na to, ali so bile za surovine, vključene v izvožene ploščice, plačane uvozne dajatve ali posredni davki. Za odobritev povračila je bil dovolj dokaz o izvozu blaga. Te zahteve so bile zavrnjene, ker dejanskih izvoznih nadomestil ni bilo mogoče povezati z zneski, ki ustrezajo kakršnim koli uvoznim dajatvam ali posrednim davkom, ki bremenijo podoben izdelek in materiale, ki so vanj fizično vgrajeni, kot določa člen 2(10), točka (b), osnovne uredbe.

(198)

Komisija je za vzorčene sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(199)

Za ta namen je za vse proizvajalce izvoznike v posamezni skupini izračunala specifično stopnjo dampinga na podlagi zgoraj določene metodologije. Nato je izračunala tehtano povprečno stopnjo dampinga.

(200)

Komisija je v dokončnem razkritju za družbo z dne 28. oktobra 2022 dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma, tj. skupinama Conor in Icon, razkrila, da se ji je zdelo primerno ponovno izračunati cene CIF, ki sta jih predložili, z uporabo podatkov o prometu iz podatkovne zbirke IHS Markit Global Trade Atlas™. Po dokončnem razkritju sta obe strani trdili, da bi morala Komisija predložiti podrobnejše informacije o tem, zakaj ni sprejela njunih sporočenih cen CIF, temveč je alternativno določila cene CIF. Potem ko je Komisija dodatno pojasnilo o tem predložila z obvestilom k spisu, sta med drugim trdili, da je treba prilagoditi enega od naborov podatkov, ki jih je uporabila Komisija. Komisija se je strinjala, da so bili osnovni podatki, ki jih je uporabila, netočni, in je ustrezno popravila izračune.

(201)

Skupina Conor je po dokončnem razkritju opozorila na netočnost pri izračunu dampinga, saj je Komisija dvakrat upoštevala popravek za nekatere logistične stroške njene prodaje v Unijo. Trditev je bila sprejeta, izračun dampinga pa ustrezno popravljen.

(202)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(203)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Navedena stopnja je bila torej določena na podlagi stopenj dveh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, za kateri je bilo mogoče določiti stopnji dampinga, stopnja skupine proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga pa ni bila upoštevana.

(204)

Na podlagi tega začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 7,3 %.

(205)

Po dokončnem razkritju je več nevzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov trdilo, da Komisija ni zagotovila podrobne metodologije, ki jo je uporabila za izračun stopenj za vzorčene in nevzorčene indijske družbe. Ta trditev je bila povezana s podobnimi trditvami vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so bili del skupin Conor in Lavish. Te trditve so obravnavane v uvodnih izjavah 170 do 186.

(206)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Indije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata o uvozu (COMEXT).

(207)

Raven sodelovanja se je v tem primeru štela za visoko, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 84 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov z najvišjo stopnjo dampinga.

(208)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(209)

Komisija je v zvezi s skupino Bien & Qua med preiskavo poizvedovala o naravi razmerja med proizvajalci in povezanimi trgovci v turškem delu skupine Bien & Qua. Na podlagi informacij, ki so jih zagotovile družbe in ki jih je sama zbrala iz drugih virov, je ugotovila, da skupina ni predložila potrebnih informacij v zvezi s pisnimi pogodbenimi dogovori.

(210)

Komisija je družbo obvestila o svoji nameri, da v zvezi z informacijami, ki jih družba ni zagotovila, uporabi člen 18 osnovne uredbe.

(211)

Pojasnila, ki jih je skupina Bien & Qua podala po dopisu iz člena 18, niso spremenila sklepa Komisije, da skupina ni predložila potrebnih informacij v zvezi s pisnimi pogodbenimi dogovori.

(212)

Komisija je zato potrdila uporabo člena 18 osnovne uredbe.

(213)

Skupina Hitit je 21. novembra 2022 zahtevala od Komisije, naj ne upošteva informacij, ki jih je predložila v izpolnjenem vprašalniku, saj ji napake v njem ne bi omogočile izračuna „razumno točnih ugotovitev“ v smislu člena 18(3) osnovne uredbe, in naj skupino Hitit obravnava kot nevzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika, kar bi pomenilo, da bi zanjo veljala povprečna vzorčna stopnja dajatve. V tej predložitvi je predlagala tudi nekaj popravkov svojega odgovora in predložila alternativni izračun dampinga z opravljenimi popravki. 7. decembra 2022 je ponovila svojo zahtevo po uporabi člena 18 za predložene in preverjene informacije, pri čemer je turška vlada podprla njeno zahtevo.

(214)

Kar zadeva prag, je Komisija opozorila, da sta bila revidiran izračun stopnje dampinga po dokončnem razkritju in zahteva po uporabi člena 18 za informacije, ki so bile pravočasno predložene in preverjene, predložena v fazi, v kateri Komisija ni več mogla preveriti in zato upoštevati novih podatkov. Zgolj zato bi bilo treba zahtevo ter nova pojasnila in podatke, ki jih je predložila skupina Hitit, zavrniti. Komisija je ugotovila, da informacije, ki jih je skupina Hitit predložila med preiskavo, niso pomanjkljive do te mere, da bi povzročale nepotrebne težave pri doseganju razumno točnih ugotovitev. Informacije so bile predložene pravočasno in preverjene med preveritvenim obiskom. Čeprav informacije niso bile idealne v vseh pogledih, se zato niso zanemarile v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe.

(215)

Zaradi celovitosti in brez poseganja v zgoraj navedeno je Komisija ugotovila, da je dejstvo, da je skupina Hitit predložila alternativni izračun dampinga, v nasprotju z njeno trditvijo, da zanjo ni mogoče določiti stopnje dampinga. Poleg tega bi bilo treba trditev skupine Hitit na podlagi člena 18(3) osnovne uredbe zavrniti, saj temelji na nasprotni razlagi te določbe. Komisija mora v skladu s členom 18(3) uporabiti predložene informacije, razen če so izpolnjeni nekateri pogoji. Ta člen ne določa, da Komisija zanemari podatke, če meni, da so ustrezni, saj jih je predložila družba, Komisija pa jih je preverila. Komisija je nadalje ugotovila, da so se domnevne napake v izpolnjenem vprašalniku, na katere se je sklicevala stran, nanašale predvsem na napačno razvrstitev nekaterih transakcij pod ustreznimi kontrolnimi številkami izdelka za vrste izdelka, ki predstavljajo le majhen delež njenih prodajnih transakcij v EU. Komisija je poudarila, da je stopnjo dampinga skupine Hitit izračunala na način, predstavljen v spodnjih oddelkih, ob upoštevanju naborov podatkov, ki so bili pravočasno predloženi in preverjeni. Družba je imela tudi možnost, da predloži pripombe na poročilo o preverjanju. Pravočasno niso bile predložene nobene trditve o nepravilnostih predloženih podatkov, ki jih je Komisija preverila. Ko Komisija prejme potrebne podatke, jih preveri in ugotovi, da so zanesljivi za izračun dampinga, so trditve družbe o napakah v osnovnih podatkih neupravičene in nepreverljive. Zato bi bilo treba navedene pozne trditve zavrniti, predložene podatke, ki jih je Komisija preverila, pa sprejeti v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe. Zaradi zaupnosti so bili podrobni razlogi, zakaj trditev skupine Hitit z dne 7. decembra 2022 ni bilo mogoče ohraniti, razkriti le zadevni strani.

(216)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na posameznega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse vzorčene proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bila njihova skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(217)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Ugotovila je, da so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki na domačem trgu prodajali ploščice prvorazredne in drugorazredne kakovosti, za izvoz v Unijo pa so načeloma prodajali le ploščice prvorazredne kakovosti. V proizvodnem procesu po večkratni kontroli kakovosti proizvajalci izvozniki štejejo, da so keramične ploščice, ki niso popolne kakovosti, „drugorazredne“ kakovosti. Te podstandardne ploščice so se prodajale po znižanih cenah. Zato je Komisija za pošteno primerjavo s ceno za Unijo pri izračunu normalne vrednosti upoštevala le domačo prodajo ploščic prvorazredne kakovosti. Skupina Hitit je po dokončnem razkritju zahtevala, naj se v njene izračune vključijo podstandardne ploščice, ker so bile količine znatne in ker je bilo mogoče prilagoditi razlike med izdelki drugorazredne in prvorazredne kakovosti. Komisija je zavrnila zahtevo skupine Hitit, saj ni navedla nobenega konkretnega predloga, kako bi bilo mogoče izvesti tako prilagoditev. Skupina Hitit je po dokončnem razkritju zahtevala, naj se v njen izračun dampinga vključi ena posebna podkategorija izdelkov, ki jih je Komisija štela za izdelke drugorazredne kakovosti in so bili zato v skladu z zgornjimi premisleki izključeni iz izračuna normalne vrednosti. Zahteva je temeljila na dejstvu, da je bil obseg prodaje te kategorije izdelkov znaten in da so se ti izdelki nanašali na izdelke prvorazredne kakovosti. Komisija je po ustrezni analizi podatkov, ki jih je predložila družba, sklenila, da se ta podkategorija izdelkov šteje za izdelke prvorazredne kakovosti, zato je sprejela zahtevo skupine Hitit.

(218)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja večine prodanih vrst izdelkov reprezentativna. Pri vsakem od treh izvoznikov pri nekaterih vrstah izdelkov, ki so bili v obdobju preiskave izvoženi v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelkov manjši od 5 % in prodaja torej ni bila reprezentativna.

(219)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(220)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(221)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(222)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(223)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo več kot 60 % celotne domače prodaje skupine Vitra ter več kot 70 % celotne domače prodaje skupin Hitit in Bien & Qua dobičkonosne ter da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali samo kot tehtana povprečna dobičkonosna prodaja.

(224)

Po dokončnem razkritju je skupina Hitit izpodbijala izključitev določene prodaje, ki jo je stran označila kot „prodajo, registrirano za izvoz“, s seznama domače prodaje družbe zaradi njenega velikega obsega. Glede na elemente v spisu, ki podpirajo trditev, se je Komisija strinjala z vključitvijo tega obsega prodaje v izračun normalne vrednosti, če ni bilo mogoče določiti, da je bila ta prodaja na koncu izvožena.

(225)

Če vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Če ni bilo prodaje vrste podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu ali je ni bilo dovolj, je bila normalna vrednost konstruirana (ker domače cene drugih vzorčenih proizvajalcev za to vrsto izdelka ni bilo mogoče smiselno razkriti brez kršitve zaupnosti navedenih proizvajalcev) ali pa je bila uporabljena cena drugega izvoznika v okviru običajnega poteka trgovine, zadevni zainteresirani strani pa je bil zagotovljen ustrezen nezaupen povzetek teh informacij.

(226)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega vzorčenega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(227)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, sta bila dodana tehtano povprečje PSA stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(228)

Skupina Hitit je po dokončnem razkritju navedla, da so imele nekatere kontrolne številke izdelka v izračunih nenavadno visoke PSA stroške in dobiček v primerjavi z deleži družb. Ob upoštevanju dodatnih pojasnil, ki jih je predložila navedena stran, vključno z napakami pri poročanju, je Komisija izjemoma in glede na posebne okoliščine primera za dve kontrolni številki izdelka konstruirala normalno vrednost na ravni družbe. Skupina Hitit je po dodatnem delnem razkritju zahtevala, naj se ne upoštevajo proizvodni stroški za nekatere ploščice, ki se štejejo za nereprezentativne. Komisija je zavrnila trditev, ki je temeljila na novem nepreverjenem naboru podatkov, ki ga ni bilo mogoče uskladiti s preverjenimi podatki. Zaradi zaupnosti je svojo utemeljitev podrobneje razkrila z individualnim razkritjem le zadevni strani.

(229)

Skupina Vitra je po dokončnem razkritju izpodbijala vključitev nekaterih prodajnih transakcij v svoje izračune normalne vrednosti, saj naj bi se nanašale na izdelke, proizvedene zunaj Turčije. Po ustrezni oceni podpornih dokazov je Komisija sprejela trditev in ustrezno popravila izračune.

(230)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih uvoznikov.

(231)

V primeru izvoza zadevnega izdelka neposredno neodvisnim strankam v Uniji je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz v Unijo.

(232)

V primeru izvoza zadevnega izdelka v Unijo prek povezanega uvoznika je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru je bila cena prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in preprodajo, vključno s PSA stroški, ter za nastali dobiček na podlagi dobička, ugotovljenega v tej preiskavi za nepovezane uvoznike (glej uvodni izjavi 429 in 430).

(233)

Skupina Bien & Qua je po dokončnem razkritju trdila, da odbitek PSA stroškov in dobička ni upravičen na podlagi člena 2(9), ker so različni subjekti v skupini tvorili en sam gospodarski subjekt. Stran je navedla, da so povezane družbe delovale kot del izvozne mreže proizvajalcev, da so vse subjekte gospodarsko nadzirale in upravljale iste osebe ter da so preveritveni obiski v bistvu potekali le v prostorih proizvajalcev. Trdila je, da dejstvo, da so imele povezane družbe nepovezane dobavitelje in/ali so se ukvarjale z drugimi izdelki, ni vplivalo na status skupine kot enega samega gospodarskega subjekta. Skupina Bien & Qua je trdila tudi, da odbitek PSA stroškov in dobička ni upravičen na podlagi člena 2(9) za povezanega trgovca s sedežem zunaj Unije, ki ne opravlja funkcij uvoza.

(234)

Opozoriti je treba, da tudi če bi bila skupina en sam gospodarski subjekt (kar ne drži, kot je bilo ugotovljeno v naslednjem oddelku), člen 2(9) osnovne uredbe zahteva, naj Komisija določi izvozno ceno na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. Glede na to, kako je skupina organizirala prodajo v Unijo, bi bilo nepošteno na enak način obravnavati prodajo, ki so jo proizvajalci izvozniki usmerjali v Unijo prek povezanih uvoznikov, in neposredno prodajo v Unijo. Komisija je zato sklenila, da je bilo pri izvozu zadevnega izdelka v Unijo prek povezanega uvoznika upravičeno izvesti prilagoditve za PSA stroške in dobiček uvoznika, kot je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe. Kar zadeva prilagoditve za povezanega trgovca zunaj Unije, je Komisija pojasnila, da je bila v nasprotju z njenimi navedbami v posebnem razkritju skupini pravna podlaga za prilagoditev člen 2(10), točka (i), ki je v skladu s prakso Komisije v drugih preiskavah upravičena, tudi če trgovec ne bi imel nobenih uvoznih funkcij.

(235)

Dve od vzorčenih skupin sta v Unijo prodali zanemarljive količine ploščic drugorazredne kakovosti (glej uvodno izjavo 217). Ta prodaja je bila izključena iz količin, uporabljenih za določitev izvozne cene. Ta pristop je bil po dokončnem razkritju ohranjen, kot je določeno v zadnjem delu uvodne izjave 217.

(236)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(237)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške carinjenja in podobne stroške, provizije, popuste in rabate.

(238)

Skupina Hitit je po dokončnem razkritju oporekala dejstvu, da je Komisija zavrnila prilagoditev za strošek kredita. Komisija je trditev zavrnila. Komisija je zavrnila prilagoditev, ker stran ni dokazala, kot je zahtevano v členu 2(10) osnovne uredbe, da so bili stroški katerega koli odobrenega kredita dejansko dejavnik, ki se je upošteval pri določanju zaračunanih cen.

(239)

Skupina Hitit je v obdobju preiskave keramične ploščice pogosto izvažala v Unijo prek povezanih trgovcev s sedežem v Turčiji. Komisija je ugotovila, da so funkcije teh povezanih trgovcev podobne funkcijam zastopnika, saj so za svoje storitve prejeli pribitek.

(240)

Povezani trgovci skupine Bien & Qua v Turčiji, udeleženi pri prodaji v Unijo, so prejeli pribitek za svoje storitve in so imeli funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(241)

Komisija je zaradi zaupnosti nadaljnje podrobnosti o teh ugotovitvah razkrila prek individualnega razkritja samo zadevni skupini.

(242)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bila za vse vzorčene proizvajalce izvoznike (skupine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov) za prodajo v Unijo, pri kateri so bile udeležene povezane strani v Turčiji, izvozna cena prilagojena v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Komisija je od izvozne cene odštela PSA stroške povezanih strani in dobiček, ki so opisani v zadnjem delu uvodne izjave 232.

(243)

Skupina Bien & Qua je po dokončnem razkritju trdila, da odbitek PSA stroškov in dobička ni upravičen na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe, ker so različni subjekti v skupini tvorili en sam gospodarski subjekt.

(244)

Po mnenju Komisije je več dejavnikov v nasprotju s trditvijo o enem samem gospodarskem subjektu za to skupino. Dejstvo, da so subjekte skupine Bien & Qua gospodarsko nadzirale in upravljale iste osebe ter da so preveritveni obiski večinoma potekali v prostorih proizvajalcev, ni nujno pomenilo, da je skupina en sam gospodarski subjekt. Komisija je ugotovila, da so imeli proizvajalci in povezani trgovci sedež na različnih lokacijah (s statutarnimi sedeži v krajih, ki se razlikujejo od sedežev povezanih proizvajalcev) in da so imeli povezani trgovci pogosto nepovezane dobavitelje in/ali so se ukvarjali z izdelki, ki niso izdelek v preiskavi. Poleg tega so obstajali prodajni oddelki v različnih subjektih, vključno s proizvodnimi subjekti, z različnimi vlogami. Za navedene povezane trgovce torej ni mogoče reči, da delujejo kot notranji prodajni oddelek povezanih proizvajalcev. Zaradi teh elementov, tudi ob upoštevanju neobstoja dovolj utemeljenih informacij, ki bi omogočale jasno razumevanje ureditev med povezanimi subjekti v skupini Bien & Qua (glej oddelek 3.2.1), Komisija ni mogla sprejeti splošne trditve skupine Bien & Qua, da se šteje za en sam gospodarski subjekt.

(245)

Skupina Bien & Qua je po dokončnem razkritju trdila, da odbitek PSA stroškov in dobička ni upravičen na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe zaradi pristopa Komisije v nedavni preiskavi (18), glede na katero prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (i), ne bi bila v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(246)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, Komisija je ugotovila, da imata člen 2(1) osnovne uredbe, ki določa normalno vrednost, ter člen 2(8) in (9) osnovne uredbe, ki določa izvozno ceno, različno besedilo. Dejstvo, da so izvozne cene določene drugače kot domače cene, samo po sebi ne povzroča nepravične primerjave. Poleg tega je navedena stran primerjala neprimerljivi dejanski situaciji. Preiskava, ki jo navaja skupina Bien & Qua, se nanaša na jeklarski storitveni center, ki je bil vključen v proizvodno verigo proizvajalca. Glede na njegove dejavnosti se za navedeni jeklarski storitveni center ne more šteti, da opravlja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije, v smislu člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Položaj v sedanji preiskavi je bil zagotovo drugačen, saj povezani trgovci niso bili vključeni v proizvodno verigo skupine Bien & Qua.

(247)

Po dokončnem razkritju je skupina Bien & Qua trdila, da bi bil vsakršen odbitek PSA stroškov in dobička v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe neutemeljen, če bi Komisija zavrnila trditev o enem samem gospodarskem subjektu, ker ustvarja neupravičene razlike in nepošteno primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene. Dodala je, da so njeni prodajni kanali enaki na domačem in izvoznem trgu. Zadnjenavedena trditev je bila v nasprotju z drugimi trditvami strani v zgodnjih fazah postopka (19) in se je štela za napačno, saj je bila na domačem trgu glavna strategija subjektov skupine Bien & Qua na podlagi skupnega cenika ohraniti široko bazo lokalnih trgovcev. Navedeni trgovci so imeli za oddajo naročil samodejni dostop do proizvajalčevega sistema za upravljanje poslovnih virov. Nasprotno je bil tok naročil in prodaje na izvoznem trgu drugačen, proizvajalci pa so pričakovali, da bodo zunanjetrgovinske družbe skupine ustvarile dodano vrednost glede na skupni cenik. Komisija je zato ugotovila, da so bili odbitki PSA stroškov in dobička v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe upravičeni glede na izvozno plat poslovanja skupine.

(248)

Nazadnje je Komisija poudarila tudi, da skupina Bien & Qua kljub večkratnim zahtevam v nobenem trenutku med preiskavo ni pojasnila pogodbenih dogovorov, ki so jih imeli proizvajalci s povezanimi subjekti, dejavnimi pri prodaji njihovih izdelkov na domačem in izvoznih trgih (glej tudi uvodno izjavo 209). Komisija zaradi tega pomanjkanja informacij ni mogla v celoti oceniti trditve, da bi bil položaj v zvezi z domačo prodajo in izvozom popolnoma enak za tiste trgovce, ki so bili vključeni v oba prodajna toka. Vsekakor skupina Bien & Qua ni nikoli predložila informacij v zvezi z ravnjo in količinsko opredelitvijo prilagoditve normalne vrednosti, kaj šele osnovnih dokazov, ki bi upravičevali konkretno stopnjo prilagoditve.

(249)

Na podlagi tega je bila trditev, da je vsak odbitek PSA stroškov in dobička v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe povzročil nepošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, zavrnjena.

(250)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so izpodbijali odbitek dobička, opisan v zadnjem delu uvodne izjave 232, ker je bil obseg dejavnosti strani, povezanih z vzorčenimi proizvajalci izvozniki in uvozniki v Uniji, različen. Komisija je menila, da je navedena trditev neutemeljena, saj je bila raven dobička razumna in skladna s ciljnim dobičkom, ki ga je ena vzorčena skupina prijavila za povezanega turškega trgovca.

(251)

Opredeljena so bila nekatera vprašanja v zvezi s pretvorbo valut. Člen 2(10), točka (j), osnovne uredbe določa, da bi moral biti datum prodaje datum računa, lahko pa se uporabi datum pogodbe, nabavnega naloga ali potrditve naročila, če so s temi datumi bistveni pogoji prodaje bolj ustrezno opredeljeni. Ker je v obdobju preiskave menjalni tečaj turške lire glede na euro močno nihal (in na splošno znatno padel) (20), je Komisija menila, da so bili bistveni pogoji prodaje opredeljeni z datumom nabavnega naloga in ne z datumom računa. Vrzel med nabavnim nalogom stranke in datumom računa je bila različna, vendar je povprečno znašala približno dva meseca.

(252)

Po dokončnem razkritju se je več strani pritožilo, da so bile z navedeno metodologijo umetno znižane izvozne cene (in s tem umetno povečana stopnja dampinga), ter pozvalo Komisijo, naj upošteva, da so bili bistveni pogoji prodaje opredeljeni z datumom računa. Glede na nesporno nihanje menjalnega tečaja turške lire v primerjavi z eurom v obdobju preiskave bi bilo po mnenju Komisije neupravičeno šteti, da je stranka v Uniji plačala ceno v evrih, ki je bila višja od cene, zamrznjene v času naročila stranke. Trditev je bila neutemeljena in zato zavrnjena. Skupina Hitit je po dokončnem razkritju trdila, da bi morala Komisija, če bi se držala svojega pristopa, pri določanju domačih cen upoštevati domačo inflacijo. Ker ni bilo nobenega konkretnega predloga o nadaljnjem ukrepanju, je Komisija trditev zavrnila.

(253)

Komisija je za sodelujoče vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(254)

Skupina Vitra je po dokončnem razkritju v zgornjih oddelkih navedla napake pri izračunu. Komisija je te napake popravila. Zaradi popravka je bila dokončna stopnja dampinga za skupino Vitra pod stopnjo de minimis.

(255)

Na podlagi tega so dokončne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(256)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vzorčeni, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi tehtanega povprečja stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, in sicer v višini 9,2 %.

(257)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Turčije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata o uvozu (COMEXT).

(258)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 90 % celotnega uvoza v m2. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(259)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(260)

Več strani je nasprotovalo visoki stopnji dampinga, določeni za nevzorčene proizvajalce izvoznike, in pozvalo k znižanju njene ravni, na primer z neupoštevanjem vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga, ki naj ne bi bila reprezentativna. Po dodatnem delnem razkritju je več strani dodalo, da je bila določitev dajatve za sodelujoče družbe na podlagi ugotovitev za preostala dva proizvajalca izvoznika, ki skupaj predstavljata manj kot 25 % celotnega turškega uvoza, nepoštena, subjektivna in/ali v nasprotju s splošnim načelom sorazmernosti. Nekatere strani so navedle, da v skladu z osnovno uredbo stopnja dampinga za sodelujoče strani „ne presega“ tehtanega povprečja stopnje dampinga, ugotovljenega za vzorčene strani, kar daje Komisiji diskrecijsko pravico, da določi raven njihove dajatve, ki je nižja od tehtanega povprečja stopnje dampinga, ugotovljenega v zvezi z vzorčenimi stranmi. V zvezi s tem je ena stran predlagala dajatev v višini 4,58 % za sodelujoče družbe, tj. alternativni izračun na podlagi teže dveh preostalih izvoznikov v vzorcu. Komisija je opozorila, da je stopnjo dajatve za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike določila glede na svojo običajno prakso in v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe ter da nič ne kaže na to, da tako izračunana stopnja ni reprezentativna. Trditev je bila zato zavrnjena.

(261)

Turška vlada je izpodbijala visoke stopnje dampinga, ugotovljene v primerjavi z drugimi protidampinškimi preiskavami proti Turčiji. Komisija je opozorila, da je določila stopnje dajatev objektivno v skladu z določbami osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(262)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 59, je industrija keramičnih ploščic v Uniji močno razdrobljena. Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo več kot 300 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(263)

Kot je nadalje navedeno v uvodnih izjavah 59 in 60, je bila industrija Unije razdeljena na tri kategorije proizvajalcev na podlagi njihovega letnega obsega proizvodnje: mali, srednje veliki in veliki. Veliki proizvajalci so predstavljali približno polovico skupne proizvodnje Unije (glej uvodno izjavo 306).

(264)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 1,2 milijarde m2. Komisija je podatek o proizvodnji oprla na preverjene informacije, ki jih je zagotovila zveza CET. Zveza CET je obsege proizvodnje zbrala od svojih posameznih članov in nacionalnih združenj. Če take informacije niso bile na voljo, je zveza CET statistične podatke o proizvodnji dopolnila s podatki PRODCOM (21), ki so bili po potrebi ekstrapolirani za prvo polovico leta 2021 z uporabo indeksa proizvodnje, ki ga objavlja Eurostat (22).

(265)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 67, je šest vzorčenih proizvajalcev Unije predstavljalo 6 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(266)

Skupina Netto & Cortina je med celotno preiskavo predložila številna stališča, pri čemer je izpodbijala obstoj škode, dampinga in interesa Unije v zvezi z indijskim izvozom v Unijo. To je obravnavano v nadaljevanju. Poleg tega je trdila, da so proizvajalci Unije, ki sebe imenujejo kot „proizvajalci iz Białystoka“. Vendar je preiskava pokazala, da nobena od teh družb v Uniji nima proizvodne dejavnosti; keramične ploščice so uvažale od poslovnih partnerjev iz Indije. Zato jih ni bilo mogoče šteti za del „industrije Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(267)

Komisija je določila potrošnjo Unije tako, da je seštela prodajo industrije Unije, določeno na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložila zveza CET, in obseg uvoza. Informacije o obsegu uvoza je dobila pri Eurostatu (podatkovna zbirka COMEXT).

(268)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v m2)

(269)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju stalno naraščala. V obdobju preiskave je bila 6 % višja kot leta 2018. Potrošnja Unije se je povečala predvsem z uvozom.

(270)

Komisija je preučila, ali bi bilo treba uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(271)

Z izjemo skupin Lavish in Vitra so bile stopnje dampinga, ugotovljene za uvoz iz Indije in Turčije, višje od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe.

(272)

Obseg nedampinškega uvoza skupine Lavish je znašal [6–9 %] celotnega uvoza iz Indije v obdobju preiskave in približno [40–45 %] vzorčenega uvoza. Da bi Komisija ugotovila, ali je mogoče ugotovitve glede te družbe razširiti na celoten nevzorčen uvoz, je primerjala cene skupine Lavish s cenami drugih dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ter povprečno ceno celotnega indijskega uvoza (razen skupine Lavish) na podlagi podatkov Eurostata. Na podlagi informacij, predloženih v obrazcih za vzorčenje, je bila povprečna izvozna cena skupine Lavish [19–22 %] višja od povprečne izvozne cene več kot 140 indijskih izvoznikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike. Skupni obseg izvoza teh družb je predstavljal 84 % celotnega uvoza iz Indije v Unijo (glej uvodno izjavo 207). Izvozna cena CIF skupine je bila [7–9 %] višja od povprečne cene CIF celotnega uvoza iz Indije in [14–16 %] višja od cen drugih dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je zato menila, da ugotovitev o neobstoju dampinga v zvezi s skupino Lavish ne more razširiti na nevzorčene proizvajalce izvoznike.

(273)

Obseg nedampinškega uvoza skupine Vitra je v obdobju preiskave znašal več kot 25 % celotnega uvoza iz Turčije in več kot polovico vzorčenega uvoza. Da bi Komisija ugotovila, ali je ugotovitve v zvezi s to družbo mogoče razširiti na ves nevzorčen uvoz, je primerjala cene skupine Vitra s tehtano povprečno ceno nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v obrazcu za vzorčenje. Na podlagi tega je bila povprečna izvozna cena skupine Vitra [18–20 %] višja od povprečne izvozne cene 70 % obsega prodaje nevzorčenih turških izvoznikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, za katere Komisija ni imela ugotovitev glede normalne vrednosti. Skupni obseg izvoza družb, ki so predložili izpolnjen vprašalnik, je predstavljal približno 90 % celotnega uvoza iz Turčije v Unijo (glej uvodno izjavo 258). Komisija je zato menila, da ugotovitev o neobstoju dampinga v zvezi s skupino Vitra ne more razširiti na nevzorčene proizvajalce izvoznike. Po dodatnem delnem razkritju so turška vlada in nekateri sodelujoči izvozniki izpodbijali to ugotovitev. Nekateri turški sodelujoči izvozniki so prosili Komisijo, naj ugotovitve o neobstoju dampinga v zvezi s skupino Vitra razširi še nanje (ker so njihovi izpolnjeni vprašalniki pokazali, da so njihove izvozne cene enake cenam skupine Vitra ali višje od njih) in/ali na nevzorčene proizvajalce izvoznike. Komisija je njihove trditve zavrnila iz razlogov, pojasnjenih v oddelku 3.2.5.

(274)

Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav, razen obsega nedampinškega uvoza skupin Lavish in Vitra, ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni deleži v obdobju preiskave so znašali [3,5–3,6 %] za Indijo in [4,6–4,7 %] za Turčijo (23).

(275)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Indije in Turčije ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter s keramičnimi ploščicami, proizvedenimi v Uniji, ker so se prodajali po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank.

(276)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Indije in Turčije pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(277)

Po dokončnem razkritju je šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov trdilo, da je bila Indija zaradi kumulativne ocene uvoza iz zadevnih držav v slabšem položaju. Poudarili so, da so se cene indijskega uvoza v obravnavanem obdobju zvišale, cene turškega uvoza pa znižale. Družbe so nadalje trdile, da je povečan uvoz iz Indije le dopolnil nezadosten obseg proizvodnje proizvajalcev Unije. Zato so trdile, da so bili učinki uvoza iz Indije zaradi kumuliranja s Turčijo precenjeni. Tudi indijska vlada je po dodatnem delnem razkritju nasprotovala kumulativni oceni in opozorila na merila, ki so omogočila kumuliranje.

(278)

Komisija je opozorila, da se je obseg indijskega uvoza v obravnavanem obdobju več kot podvojil. Glede na izkoriščenost zmogljivosti, ki bi industriji Unije omogočila povečanje obsega proizvodnje za zadovoljitev povpraševanja na trgu Unije, je Komisija menila, da argument o nezadostnem obsegu proizvodnje proizvajalcev Unije ni utemeljen. Poleg tega se je indijska uvozna cena sicer zvišala, vendar je ostala pod ravnjo turške uvozne cene. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da so bila v tem postopku izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe. V zvezi z izjavo indijske vlade je Komisija opozorila, da so bila merila za kumuliranje izpolnjena, kot je podrobno obravnavano v uvodnih izjavah 271 do 276. Komisija je zato zavrnila trditev.

(279)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov COMEXT. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je navedeni uvoz primerjal s potrošnjo Unije, določeno v skladu s pojasnilom iz uvodne izjave 267.

(280)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v m2) in tržni delež

(281)

Uvoz iz zadevnih držav in njihov tržni delež se je v obravnavanem obdobju stalno povečeval. Uvoz iz zadevnih držav se je povečal za 72 %, tržni delež pa posledično za 61 %. Tržni delež uvoza Unije iz zadevnih držav je v obdobju preiskave znašal [8,1–8,3 %], leta 2018 pa [5–5,2 %].

(282)

Po dokončnem razkritju je turška vlada trdila, da je bilo povečanje turškega uvoza začasno in da je dodatni uvoz zgolj nadomestil izdelke Unije, saj je bila proizvodnja Unije začasno prekinjena zaradi sanitarnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice v zvezi s COVID-19. V podporo tej trditvi je primerjala obseg izvoza v Unijo v prvih desetih mesecih leta 2021 z enakim obdobjem leta 2022. Turški izvoz keramičnih ploščic v Unijo se je zmanjšal za približno 3,5 milijona m2. Turška vlada in družba Sogutsen Seramik sta to trditev ponovili v svojih pripombah k dodatnemu delnemu razkritju.

(283)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se je uvoz iz Turčije v celotnem obravnavanem obdobju stalno povečeval, začasna prekinitev proizvodnje proizvajalcev Unije pa je vplivala le na leto 2020. Poleg tega so ravni končnih zalog industrije Unije konec leta 2019 več kot zadostovale za nadomestitev zmanjšanja obsega proizvodnje. Nazadnje, povečanje turškega izvoza keramičnih ploščic ni bil odziv na vse večje povpraševanje v Uniji, ki ga proizvajalci Unije ne bi mogli zadovoljiti. Namesto tega je bila turška industrija keramičnih ploščic v obravnavanem obdobju pod pritiskom, da zmanjša domačo potrošnjo ploščic, zato si je prizadevala za izvoz po, kot je navedla, konkurenčnih cenah (24). Zmanjšanja izvoza v Unijo v letu 2022 ni bilo mogoče sprejeti kot dokaz trditev turške vlade, saj se je izvoz v Unijo morda zmanjšal zaradi tekoče preiskave. Komisija je zato zavrnila trditev.

(284)

Turška vlada je trdila tudi, da se zdi odstotna sprememba tržnega deleža med letom 2018 in obdobjem preiskave visoka (+42 %), ker je bil tržni delež turškega uvoza v izhodiščnem letu majhen.

(285)

Prvič, Komisija je ugotovila, da se je razvoj tržnega deleža dampinškega turškega uvoza spremenil, saj je bilo po dokončnem razkritju ugotovljeno, da skupina Vitra ni izvajala dampinga. Po izključitvi tega obsega je odstotna sprememba tržnega deleža Turčije znašala 38 %, kar je pomenilo znatno povečanje dampinškega uvoza. To povečanje tržnega deleža je dejstvo, ugotovljeno v preiskavi, ki odraža dejansko spremembo, do katere je prišlo. Vendar se Komisija ne strinja, da je bil tržni delež Turčije v izhodiščnem letu majhen. Turčija je bila v celotnem obravnavanem obdobju prvi dobavitelj Unije iz tretje države, saj je predstavljala tretjino vsega uvoza. Povečanje obsega, ki je znašalo približno 12 000 000 kvadratnih metrov in za katerega je bilo ugotovljeno, da je bilo dampinško, je bilo znatno in je vplivalo na uspešnost industrije Unije. Komisija je zato zavrnila trditev.

(286)

Po dodatnem delnem razkritju je turška vlada opozorila, da sta se turški uvoz in njegov tržni delež v obravnavanem obdobju povečevala počasneje, potem ko je bilo ugotovljeno, da skupina Vitra ni izvajala dampinga. Turška vlada je trdila, da [4,6–4,7]-odstotnega zmanjšanja tržnega deleža ni mogoče šteti za škodljivega industriji Unije. Podobno je indijska vlada trdila, da je bil obseg uvoza po izključitvi skupine Vitra premajhen, da bi povzročil škodo.

(287)

Komisija je opozorila, da je treba obseg uvoza in njegov tržni delež preučiti kumulativno za obe zadevni državi. Komisija je menila, da [8,1–8,3]-odstotni tržni delež, ki odraža dampinški uvoz iz zadevnih držav, v tem primeru zadostuje za povzročitev škode, zlasti ob upoštevanju strukture industrije Unije in njene razdrobljenosti.

(288)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Za ta namen so bili preverjene vrednosti (na ravni CIF) ter obseg uvoza skupin Lavish in Vitra odšteti od uvoza iz Indije oziroma Turčije.

(289)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/m2)

(290)

Povprečne cene uvoza iz obeh zadevnih držav skupaj so v obravnavanem obdobju ostale stabilne. Povprečne cene uvoza iz Turčije so se med letom 2018 in obdobjem preiskave znižale za 10 %, medtem ko so povprečne cene uvoza iz Indije stalno naraščale ter se med letom 2018 in obdobjem preiskave povišale za 26 %. Cene uvoza iz obeh držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju precej nižje od cen in proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije (glej preglednico 7).

(291)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(292)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(293)

Zgornja primerjava je pokazala tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen med 42,5 % in 54,7 % za Indijo ter med 33,8 % in 57,7 % za Turčijo, odvisno od proizvajalca izvoznika. Konkurenca pri keramičnih ploščicah večinoma temelji na cenah, zato so stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen precejšnje. Komisija je nadalje navedla, da je bil prek povezanih strani opravljen manjši del prodaje industrije Unije ter da glede na raven PSA stroškov in dobička teh povezanih strani ugotovitev o nelojalnem nižanju prodajnih cen pri kumuliranem uvozu ne bi bila izpodbita niti, če bi bilo treba izračune prilagoditi za te dejavnike. Če se iz tega izračuna izključi prodaja industrije Unije prek povezanih strani, ki je znašala manj kot 25 %, je še vedno obstajalo znatno nelojalno nižanje prodajnih cen, in sicer med 36 % in 54,7 % za Indijo ter med 19,9 % in 61,7 % za Turčijo. Vsi indijski vzorčeni sodelujoči izvozniki so namreč prodajali neposredno v Unijo in tudi skoraj polovico uvoza vzorčenih sodelujočih izvoznikov iz Turčije je predstavljala neposredna prodaja. Nelojalno nižanje prodajnih cen bi torej v skladu s katero koli alternativno metodo ostalo znatno.

(294)

Poleg tega je Komisija, ne glede na ugotovitev o znatnem nelojalnem nižanju prodajnih cen, ugotovila, da industrija Unije zaradi oviranja dviga cen kot posledice obsega in nizkih cen uvoza iz Indije in Turčije ni mogla povišati svojih cen na raven, pri kateri bi lahko ustvarila razumen dobiček. Povprečna cena uvoza iz zadevnih držav je bila v celotnem obravnavanem obdobju nižja od stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije (glej preglednico 3 v uvodni izjavi 289 in preglednico 7 v uvodni izjavi 320). Čeprav se je povprečna prodajna cena proizvajalcev Unije na trgu Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišala za 19 %, je v celotnem obravnavanem obdobju ostala nižja od proizvodnih stroškov (glej preglednico 7 v uvodni izjavi 320).

(295)

Oviranje dviga cen, ugotovljeno na makro ravni, so nadalje potrdile ugotovitve na ravni družb. Stopnje odprave škode so bile določene za posamezno vrsto izdelka, s čimer so se upoštevale morebitne razlike med naborom izdelkov pri uvozu in domači prodaji industrije Unije. V obdobju preiskave je uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižal domače ciljne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za 92,7 % do 168,7 %, kar zadeva Indijo, in za 80,8 % do 150,6 %, kar zadeva Turčijo (za podrobnosti glej oddelek 6.1).

(296)

Po dokončnem razkritju je turška vlada poudarila, da od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije niso bile nižje le uvozne cene iz Turčije, temveč tudi same cene proizvajalcev Unije na trgu Unije. Čeprav se je turška uvozna cena v obravnavanem obdobju znižala, se je domača cena proizvajalcev Unije zvišala, kar je izboljšalo dobičkonosnost. V zvezi s tem je turška vlada ponovila svoje obtožbe, da je Komisija manipulirala z vzorcem proizvajalcev Unije v korist družb z višjimi stroški in slabšimi finančnimi kazalniki. Poleg tega je turška vlada trdila, da so družbe, vključene v kategorijo malih proizvajalcev, butične družbe, ki oskrbujejo trg višjega cenovnega razreda in ponujajo izdelke po meri.

(297)

Turška vlada je ponovila svoja vprašanja v zvezi z reprezentativnostjo vzorca proizvajalcev Unije in njegovim vplivom na primerjavo cen po dodatnem delnem razkritju.

(298)

Prvič, Komisija je ugotovila, da je treba uvozne cene iz zadevnih držav preučiti kumulativno in ne posamično. Povprečna uvozna cena, določena na taki podlagi, je v obravnavanem obdobju ostala precej stabilna in znatno nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije. Industrija Unije je bila prisiljena krmariti med izjemno nizkimi uvoznimi cenami iz zadevnih držav in naraščajočimi proizvodnimi stroški. Čeprav so se domače cene zvišale, industrija Unije ni mogla doseči vzdržne ravni dobička in je v obdobju preiskave komaj dosegla prag donosnosti.

(299)

Drugič, Komisija je opozorila, da je bil vzorec izbran na podlagi objektivnih meril, kot je opisano v uvodnih izjavah 72 in 73. Vzorčeni proizvajalci v kategoriji malih proizvajalcev so bile družbe, ki so ponujale zbirke keramičnih ploščic najrazličnejšim strankam, vključno s širšo javnostjo.

(300)

Zato je Komisija zavrnila vse trditve v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen in oviranjem dviga cen.

(301)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(302)

Kot je navedeno v oddelku 1.4.1, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je zaradi uvoza keramičnih ploščic s poreklom iz Indije in Turčije utrpela industrija Unije.

(303)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika zveze CET v zvezi z vsemi proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenih s trgovinskimi statističnimi podatki, ki so na voljo v Eurostatu, in vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki jih je izpolnilo šest vzorčenih proizvajalcev Unije. Oba nabora podatkov sta bila ustrezno preverjena ali navzkrižno preverjena na daljavo in ugotovljeno je bilo, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(304)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(305)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(306)

Ob upoštevanju razdrobljenosti industrije Unije in prakse, vzpostavljene v prejšnjih preiskavah v zvezi z istim izdelkom, so bili določeni mikroekonomski kazalniki, kot so opredeljeni v uvodni izjavi 59, tehtani z uporabo njihovega deleža v celotni proizvodnji Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, se je struktura industrije preusmerila v velike proizvajalce. Zato so bili ustrezni mikrokazalniki za velike, srednje velike in male proizvajalce tehtani na podlagi razmerja 53 : 19 : 28. Tehtanje rezultatov je bilo uporabljeno za prodajne cene, proizvodne stroške, dobičkonosnost in donosnost naložb, tj. kazalnike, ki se ne določijo z enostavnim seštevanjem rezultatov posameznih vzorčenih proizvajalcev Unije, temveč kot delež ali povprečna vrednost na enoto, ter za povprečno ceno izvoza nepovezanim strankam vzorčenih proizvajalcev Unije. S tehtanjem je bilo zagotovljeno, da rezultati velikih proizvajalcev niso bili prekomerno zastopani v ugotovitvah o škodi ter da je bil pravilno upoštevan položaj malih in srednje velikih proizvajalcev.

(307)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(308)

V obravnavanem obdobju so obseg proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti ostali precej stabilni, odstopalo je le leto 2020. Zmanjšanje obsega proizvodnje in posledično izkoriščenosti zmogljivosti leta 2020 so povzročile kratkotrajne prekinitve proizvodnje zaradi sanitarnih ukrepov držav članic v odziv na pandemijo COVID-19.

(309)

Prodaja industrije Unije je bila določena z odštetjem obsega izvoza od obsega proizvodnje, kot ju je sporočila zveza CET, in z uporabo prilagoditve za spremembe zalog. Prilagoditev za spremembe zalog je temeljila na pritožbi za leta 2018–2020. Za obdobje preiskave je temeljila na podatkih za posamezne družbe, ki jih je zbrala zveza CET. Obseg proizvodnje je bil določen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 264. Informacije o obsegu izvoza so bile pridobljene od Eurostata in prilagojene v skladu z dokazi, ki jih je predložila zveza CET (25).

(310)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(311)

Obseg prodaje industrije Unije se je v letih 2018 in 2019 nekoliko povečal. Leta 2020 je kljub zmanjšanju obsega proizvodnje industrije Unije ostal stabilen zaradi prodaje iz zalog (ki so v keramični industriji tradicionalno velike). Z okrevanjem v gradbenem sektorju leta 2021 (26) se je obseg prodaje industrije Unije v obdobju preiskave nekoliko povečal v primerjavi z letom 2020.

(312)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal z 90,1 % v letu 2018 na 87,1 % v obdobju preiskave. Industrija Unije ni mogla popolnoma izkoristiti povečanja potrošnje Unije (glej uvodno izjavo 268).

(313)

Industrija Unije ni mogla izkoristiti celotnega potenciala rasti v okoliščinah naraščajoče potrošnje keramičnih ploščic v Uniji in okrevanja trga gradbeništva po pandemiji COVID-19. Ohranila je precej stabilno raven obsega proizvodnje in zabeležila le majhno povečanje prodaje na trgu Unije.

(314)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(315)

Trend zaposlenosti Unije v sektorju keramičnih ploščic je bil v celotnem obravnavanem obdobju nekoliko padajoč. Število zaposlenih v proizvodnji keramičnih ploščic se je med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšalo za 2 %.

(316)

Produktivnost se je v letih 2018 in 2019 nekoliko zmanjšala. Leta 2020 je upadla za dodatnih 7 % zaradi zmanjšanja proizvodnje, ki je bilo posledica sanitarnih ukrepov v zvezi s COVID-19. Z vrnitvijo obsega proizvodnje na raven pred COVID-19 se je produktivnost med letom 2020 in obdobjem preiskave povečala za 12 %.

(317)

Razen pri enem vzorčenem indijskem proizvajalcu izvozniku in enem vzorčenem turškem proizvajalcu so vse stopnje dampinga znatno presegale prag de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ni bil zanemarljiv.

(318)

Keramične ploščice so bile že predmet protidampinških preiskav. Komisija je ugotovila, da je v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 na položaj industrije Unije močno vplival dampinški uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK). Začasni ukrepi so bili uvedeni 17. marca 2011 (27). Dokončni ukrepi pa so bili uvedeni 15. septembra 2011 (28).

(319)

Komisija je po pregledu zaradi izteka ukrepa 23. novembra 2017 podaljšala ukrepe (29) na podlagi verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnosti ponovitve škode. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije zaradi uvedenih ukrepov okrevala od preteklega dampinga iz LRK. Drugi pregled zaradi izteka teh ukrepov se je začel 22. novembra 2022 (30).

(320)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji in njihovi proizvodni stroški so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(321)

Povprečna prodajna cena na enoto se je med letom 2018 in obdobjem preiskave povišala za 19 %. Največje povišanje je bilo zabeleženo leta 2020. Povprečna prodajna cena na enoto je v celotnem obravnavanem obdobju ostala nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(322)

Proizvodni stroški na enoto so se v letih 2018 in 2019 povišali za 13 %, leta 2020 pa za dodatne 3 %. Proizvodni stroški na enoto so se v obdobju preiskave znižali v primerjavi z letom 2020, vendar so za 10 % ostali nad ravnjo iz leta 2018.

(323)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(324)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v letih 2018 in 2019 povišali za 4 %. Leta 2020 so se stroški po kratkotrajnih prekinitvah proizvodnje v zvezi s COVID-19 znižali za 6 % v primerjavi z letom 2019, v obdobju preiskave pa so se vrnili na raven iz leta 2019. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obdobju preiskave povišali za 4 % v primerjavi z letom 2018.

(325)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

(326)

Končne zaloge so se v letih 2018 in 2019 v absolutnem smislu zmanjšale. Kljub temu pa so se v istem obdobju povečale za 4 % (ali 2 odstotni točki), če so izražene kot delež proizvodnje. Industrija Unije je lahko leta 2020 zaradi manjšega obsega proizvodnje in naraščajočega povpraševanja zmanjšala obseg končnih zalog v absolutnem smislu in izraženo v deležu proizvodnje. Ker se je v obdobju preiskave obseg proizvodnje vrnil na ravni iz leta 2018, povpraševanje pa je še naprej naraščalo, so se končne zaloge, izražene v deležu proizvodnje, v tem obdobju še dodatno zmanjšale.

(327)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(328)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v prvih treh letih obravnavanega obdobja ustvarjala izgubo in v obdobju preiskave komaj dosegla prag donosnosti. Izguba se je v letih 2018 in 2019 z –5,4 % povečala na –8,9 %. Leta 2020 je prodajna cena industrije Unije naraščala hitreje kot proizvodni stroški (glej preglednico 7 v uvodni izjavi 320). Zato se je izguba leta 2020 zmanjšala na –5,9 %. Industrija Unije je v obdobju preiskave uspela ustvariti dobiček, ki je bil nekoliko nad pragom donosnosti.

(329)

Industriji Unije je v obdobju preiskave uspelo doseči majhen dobiček, vendar je njena povprečna cena prodaje nepovezanim strankam v Uniji ostala pod povprečnimi proizvodnimi stroški (glej preglednico 7 v uvodni izjavi 320). Razlog za to so bile razlike med proizvedenim naborom izdelkov in naborom izdelkov, prodanih v Uniji v obdobju preiskave. Razlike se niso nanašale le na vrste izdelka, temveč tudi na čas proizvodnje prodanega blaga (tj. ali je šlo za prodajo iz zaloge).

(330)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je v letih 2018 in 2019 skoraj podvojil. Nadalje se je znatno povečal leta 2020, v obdobju preiskave pa zmerneje. Razvoj denarnega toka je bil močno povezan z razvojem prodaje in s tem zalog. Leta 2018 je en vzorčeni proizvajalec Unije zabeležil velike spremembe zalog končnih izdelkov, tj. družba je proizvajala na zalogo. Leta 2019 se ta položaj ni ponovil, zato se je negativen denarni tok te družbe spremenil v pozitivnega. To pojasnjuje večino povečanja denarnega toka v letih 2018 in 2019. Vrednost denarnega toka leta 2020 in v obdobju preiskave je bila povezana z dejstvom, da so vzorčeni proizvajalci Unije začasno prekinili proizvodnjo zaradi zaprtij v zvezi s COVID-19, vendar so nadaljevali prodajo iz zalog, ki so, kot je prikazano v preglednici 9 (glej uvodno izjavo 325), v preteklosti predstavljale približno polovico njihovega letnega obsega proizvodnje. Končne zaloge končnih izdelkov so se leta 2020 in v obdobju preiskave zmanjšale, zaradi česar so nastale spremembe zalog, posledično pa se je povišala vrednost naraščajoče izgube (leto 2020) oziroma majhnega dobička (obdobje preiskave).

(331)

Po dokončnem razkritju je turška vlada trdila, da vzorec ni bil reprezentativen, saj bi lahko samo ena družba vplivala na rezultate denarnega toka.

(332)

Denarni tok, predstavljen v preglednici 10, je bil preprost dodatek vseh vrednosti denarnega toka vzorčenih proizvajalcev Unije. To pomeni, da so vsakršni dogodki ali razvoj v eni od vzorčenih družb vplivali na končni kazalnik, ne glede na delež proizvodnje Unije, ki bi ga vzorec predstavljal. Komisija je v uvodni izjavi 330 pojasnila nihanja denarnega toka. Zato je bila trditev turške vlade zavrnjena.

(333)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 62 %. Največje zmanjšanje v višini 60 % je nastalo v letih 2018 in 2019. Naložbe so se dodatno zmanjšale leta 2020, nato pa so se v obdobju preiskave povečale (za 16 % v primerjavi z letom 2020). Naložbe so bile večinoma financirane iz denarnega toka in bančnih kreditov. Večina naložb je bila v vzdrževanje zmogljivosti in zamenjavo. Naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije, ki so leta 2018 predstavljale 38 % celotnih naložb vzorčenih proizvajalcev, so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 97 % in so v obdobju preiskave predstavljale le 3 % njihovih naložb.

(334)

Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je vplivala negativna dobičkonosnost. Vzorčeni proizvajalci Unije so poročali, da jim je negativna dobičkonosnost preprečila, da bi financirali naložbe, potrebne za izkoriščanje naraščajočega tržnega potenciala. En vzorčeni proizvajalec Unije je poročal, da je moral zmanjšati zmogljivost zaradi težav z zbiranjem kapitala. Nekateri vzorčeni proizvajalci Unije so del večjih skupin, zato imajo večjo zmožnost za zbiranje kapitala kot samostojne družbe v podobnem finančnem položaju. Kljub temu njihova nizka dobičkonosnost in obeti vplivajo na odločitev matičnih družb o zagotavljanju sredstev, saj se lahko odločijo, da bodo vlagale drugje.

(335)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. V letih 2019 in 2020 se je znatno zmanjšala, v obdobju preiskave pa se je povečala, kar je bilo v skladu s trendom dobičkonosnosti.

(336)

Industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla izkoristiti rastočega trga, kot kažejo makrokazalniki, ki prikazujejo negativne ali precej stabilne trende v okoliščinah naraščajočega povpraševanja. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti oziroma zaposlenost so v celotnem obravnavanem obdobju ostale na isti ravni. Prodaja Unije se je povečevala počasneje kot potrošnja (3-odstotna rast prodaje Unije na trgu, ki se je povečal za 6 %). Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 90,1 % leta 2018 na 87,1 % v obdobju preiskave.

(337)

Industrija Unije v večini obravnavanega obdobja kljub 19-odstotnemu povišanju prodajne cene ni mogla dvigniti cen v Uniji na ravni, ki bi bile dovolj visoke za kritje stroškov. Posledično je imela v celotnem obravnavanem obdobju izgubo (–5,4 % leta 2018, –8,9 % leta 2019, –5,9 % leta 2020) ali pa je bila tik nad pragom donosnosti (0,6 % v obdobju preiskave, na katero je vplivalo gospodarsko okrevanje po COVID-19, vključno z naraščajočim obsegom gradbene dejavnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 311, in v katerem je industrija Unije prodala znatne količine iz zalog). Raven dobičkonosnosti, dosežena v obdobju preiskave, se ne bi mogla šteti za vzdržno. Industrija Unije v večini obravnavanega obdobja ni mogla povišati prodajnih cen v Uniji na raven, ki bi zagotavljala ravni dobičkonosnosti, potrebne za kritje proizvodnih stroškov in izkoriščanje rasti na trgu Unije, na primer z novimi naložbami v širitev, raziskave in razvoj ter v nadaljnji dejaven razvoj segmentov, kot so velike plošče. V teh razmerah so se namreč naložbe zmanjšale za 62 %, zmogljivost pa je ostala nespremenjena, kar kaže na to, da industrija Unije ni mogla rasti skupaj z rastočim trgom.

(338)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(339)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani predložilo pripombe na ugotovitve o škodi in sklepe.

(340)

Družba Ceramika Netto je izrazila pomisleke glede veljavnosti podatkov, ki jih je Komisija uporabila pri svojih ugotovitvah o škodi. Družba je zlasti predložila računovodske izkaze treh poljskih proizvajalcev keramičnih ploščic za leto 2021 in novice, v katerih je povzeta uspešnost keramične industrije v Italiji in Španiji v letu 2021.

(341)

Združenje CGCSA je trdilo, da so bili proizvajalci Unije pripravljeni predložiti informacije za celotno leto 2021 in da če bi Komisija te informacije preučila, bi ugotovila, da je škoda nastala izključno zaradi učinkov pandemije COVID-19.

(342)

Komisija je ugotovila, da je bila preiskava izvedena na podlagi informacij, ki so bile preverjene na kraju samem in so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije za obdobje preiskave in obravnavano obdobje. Družba Ceramika Netto v veljavnem roku ni predložila nobenih pripomb glede vzorca proizvajalcev Unije. Vse informacije v zvezi s celotnim letom 2021 bi zajemale obdobje po obdobju preiskave in jih zato ne bi bilo mogoče uporabiti za določitev škode. Poleg tega Komisija ni seznanjena z nobeno proaktivno ponudbo industrije Unije za predložitev podatkov za obdobje po obdobju preiskave. Zato je Komisija zavrnila trditve družbe Ceramika Netto in združenja GCSCA.

(343)

Indijska vlada, turška vlada, GCSCA, turška družba Sogutsen Seramik in šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov so trdili, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. V zvezi s tem so indijska vlada, turška vlada, GCSCA in šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov trdili, da je večina makroekonomskih in mikroekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju ostala stabilna ali se izboljšala.

(344)

Šestnajst družb je na primer poudarilo, da so se obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti in produktivnost v obdobju preiskave znatno povečali v primerjavi z letom 2020 ter da so se končne zaloge v obdobju preiskave znatno zmanjšale v primerjavi z letom 2018. Poleg tega so indijski proizvajalci izvozniki trdili, da je industrija Unije kljub zmanjšanju tržnega deleža za 3 odstotne točke v obravnavanem obdobju ohranila visoke tržne deleže v celotnem obravnavanem obdobju. Družbe so se sklicevale na predhodno odločbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) v zadevi eurocylinder systems AG proti Hauptzollamt Hamburg-Stadt (31). Sodišče je razsodilo, da je Svet storil očitno napako, ko je ugotovil, da je bila izguba tržnega deleža za pet odstotnih točk kazalnik znatne škode, saj je industrija Unije ohranila velik tržni delež ter povečala obseg prodaje in prodajne cene.

(345)

Turška vlada je trdila, da so se kazalniki, kot so dobičkonosnost, proizvodnja, obseg prodaje, prodajna cena Unije, izkoriščenost zmogljivosti, produktivnost, zaloge, denarni tok in donosnost naložb, v letu 2020, ki ga je prizadela pandemija COVID-19, začasno negativno razvijali, vendar je v obdobju preiskave njihov trend spet postal pozitiven. Poleg tega je turška vlada trdila, da nekaj kazalnikov, ki kažejo negativne trende v obravnavanem obdobju, ni zadostovalo za sklep o obstoju znatne škode.

(346)

Podobno je indijska vlada trdila, da ni bilo škode zaradi obsega, saj je bil tržni delež indijskega uvoza v celotnem obravnavanem obdobju majhen. Indijska vlada je ugotovila tudi, da je tržni delež industrije Unije kljub padcu ostal velik. Poleg tega se je povečal njen obseg prodaje, domača prodajna cena pa se je povečevala hitreje kot stroški proizvodnje, kar je omogočilo večjo dobičkonosnost.

(347)

Združenje GCSCA je trdilo tudi, da so številni makroekonomski kazalniki, kot so obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in velik tržni delež, v obravnavanem obdobju ostali nevtralni ali pozitivni. V zvezi z mikroekonomskimi kazalniki je združenje poudarilo, da so se domače prodajne cene Unije zviševale hitreje kot proizvodni stroški industrije Unije.

(348)

Komisija je ugotovila, da je treba kazalnike preučiti ne le glede na njihov razvoj, ampak tudi glede na dosežene ravni. Komisija je vztrajala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Indije in Turčije. Čeprav je domača cena Unije rasla hitreje kot proizvodni stroški industrije Unije, je industrija Unije skoraj vsako leto obravnavanega obdobja ustvarjala izgubo, pri čemer je prag donosnosti dosegla le v obdobju preiskave. Poleg tega je kljub povečanju potrošnje izgubila tržni delež.

(349)

Poleg tega so se strani sklicevale na ugotovitve Komisije v zvezi z nekaterimi kazalniki (obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti), na katere je leta 2020 negativno vplivala pandemija COVID-19, vendar so se v obdobju preiskave izboljšali. Strani pa morajo tudi priznati, da je pandemija povzročila izboljšanje nekaterih kazalnikov, kot sta obseg končnih zalog in denarni tok. Posledično se Komisija ni mogla strinjati s stranmi, ki so spremembe v obdobju preiskave opisale kot bistveno izboljšane v primerjavi s prejšnjim obdobjem, saj so se že strinjale, da je posebno slabo uspešnost navedenih kazalnikov v letu 2020 povzročila pandemija.

(350)

Komisija je v zvezi s predhodno odločbo Sodišča v zadevi eurocylinder systems AG proti Hauptzollamt Hamburg-Stadt opozorila, da se mora presojati vsak primer posebej. V preiskavi, na katero se nanaša odločba Sodišča, so se v industriji Unije v obravnavanem obdobju povečali obseg prodaje in prodajne cene, pri čemer sta se ohranila velik tržni delež in dvomestni dobiček (32). Položaj v tem primeru je precej drugačen. Čeprav so se prodajne cene proizvajalcev Unije zvišale, njihov obseg prodaje pa se je nekoliko povečal, so družbe v skoraj vseh letih obravnavanega obdobja še naprej ustvarjale izgubo.

(351)

Komisija je zato zavrnila trditve, opisane v uvodnih izjavah 343 do 347.

(352)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz drugih tretjih držav, vključno z nedampinškim uvozom iz Indije, izvoz industrije Unije, razvoj povpraševanja, razvoj proizvodnih stroškov industrije Unije in vpliv pandemije COVID-19.

(353)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 72 %, z [39 000 000–42 000 000] m2 v letu 2018, kar je predstavljalo tržni delež v višini [5–5,2] %, na [67 000 000–69 000 000] m2 v obdobju preiskave, kar je predstavljalo tržni delež v višini [8,1–8,3] % v obdobju preiskave. Povečanje uvoza iz zadevnih držav (72 %) je znatno presegalo povečanje potrošnje na trgu Unije (6 %) in povečanje prodaje Unije (3 %). Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza za več kot 3 odstotne točke je bilo sočasno z izgubo tržnega deleža industrije Unije v višini 3 odstotnih točk, in sicer z 90,1 % leta 2018 na 87,1 % v obdobju preiskave.

(354)

Tržni delež dampinškega uvoza se je torej povečal na škodo industrije Unije, ki ni mogla izkoristiti stalno naraščajoče potrošnje.

(355)

Povečanje uvoza je temeljilo na dampinških, nizkih cenah. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 293, so cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, in sicer vsaj za 36 % za Indijo in 19,9 % za Turčijo, v obdobju preiskave, vsekakor pa so bile nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije.

(356)

Poleg ugotovitev o znatnem nelojalnem nižanju prodajnih cen v obdobju preiskave so bile tudi povprečne cene uvoza iz zadevnih držav precej nižje od cen industrije Unije v celotnem obravnavnem obdobju. Razlika v ceni (na podlagi povprečnih podatkov Eurostata) med dampinškim uvozom in cenami industrije Unije je bila znatna in se je v obravnavanem obdobju povečala, in sicer z 2,98 EUR/m2 leta 2018 na 4,77 EUR/m2 v obdobju preiskave, kar je 60 %.

(357)

Industrija Unije zaradi dampinškega uvoza, katerega cene so bile tudi nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, kar je znatno oviralo dvig cen, in za preprečitev nadaljnje izgube svojega tržnega deleža ni mogla povišati svojih cen v Uniji nad svoje proizvodne stroške v večini obravnavanega obdobja (glej preglednico 7 v uvodni izjavi 320). Komaj je dosegla prag donosnosti v obdobju preiskave, ki je sovpadalo z okrevanjem po COVID-19 in povečanjem obsega gradbene dejavnosti (glej uvodno izjavo 311). Vsekakor je bila raven dobička industrije Unije v obdobju preiskave zelo nizka (0,6 %) in se ne more šteti za vzdržno (glej uvodno izjavo 337). Dampinški uvoz je tudi prehitel prodajo Unije pri okrevanju po COVID-19: medtem ko se je prodaja industrije Unije v obdobju preiskave povečala za 1,2 % v primerjavi z letom 2020, se je dampinški uvoz povečal za 17,5 %.

(358)

Iz navedenega izhaja, da je povečanje dampinškega uvoza po nizkih cenah povzročilo izgubo prodaje in industriji Unije preprečilo, da bi dosegla razumne ravni dobička. Komisija je zato sklenila, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(359)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(360)

Uvoz iz vseh tretjih držav, razen zadevnih držav, vendar vključno z nedampinškim uvozom iz Indije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: vse tretje države), se je v obravnavanem obdobju povečal za 3 %. Uvoz iz drugih tretjih držav je v obdobju preiskave znašal [36–38] % celotnega uvoza v Unijo (zmanjšanje v primerjavi z letom 2018, ko je znašal [48–50] % uvoza). Njegov delež na trgu Unije se je na medletni ravni zmanjšal, in sicer s [4,8–5] % v letu 2018 na [4,7–4,9] % v obdobju preiskave. Razen nedampinškega uvoza iz zadevnih držav in Kitajske v letu 2018 nobena druga posamezna država v obravnavanem obdobju ni dosegla več kot 1-odstotnega tržnega deleža.

(361)

Povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav se je najprej znižala za 2 % med letoma 2018 in 2019, nato pa je od leta 2020 počasi naraščala in v obdobju preiskave dosegla 3 odstotke več kot v letu 2018. Cene tega uvoza so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Največja razlika je bila zabeležena v obdobju preiskave, ko je bila povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav [8–12] % višja od povprečne cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(362)

Nedampinški uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 73 %, in sicer z [8 000 000–10 000 000] kvadratnih metrov leta 2018 na [16 000 000–18 000 000] v obdobju preiskave. Njegov tržni delež se je povečal z [1–1,2] % leta 2018 na [1,7–1,9] % v obdobju preiskave. Cene tega uvoza so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Leta 2019, 2020 in v obdobju preiskave so bile vsaj 14 % višje od povprečne uvozne cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Povprečne uvozne cene so bile v celotnem obravnavanem obdobju nižje od cen industrije Unije. Zato sta ta uvoz in njegovo povečanje negativno vplivala na uspešnost industrije Unije.

(363)

Uvoz iz vseh tretjih držav, razen zadevnih držav, vendar vključno z nedampinškim uvozom iz Indije in Turčije, bi zato lahko v omejenem obsegu prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. A glede na to, da so njihove povprečne cene višje od cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav, da je obseg manjši in v obravnavanem obdobju ni pridobil tržnega deleža, navedeni uvoz skupaj in posamično ne zmanjšuje ugotovljene vzročne zveze z dampinškim uvozom iz Indije in Turčije.

(364)

Po dodatnem delnem razkritju je turška vlada trdila, da so bili sklepi Komisije v zvezi z vplivom nedampinškega uvoza iz zadevnih držav in iz vseh tretjih držav na položaj industrije Unije pristranski, saj je Komisija ugotovila, da je nedampinški uvoz iz zadevnih držav negativno vplival na uspešnost industrije Unije, medtem ko je uvoz iz vseh tretjih držav k znatni škodi prispeval le v omejenem obsegu, zlasti ker je bil obseg uvoza iz vseh tretjih držav štirikrat večji od nedampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(365)

Komisija je opozorila, da je treba uvodni izjavi 362 in 363 brati skupaj. Ob upoštevanju njunega obsega in cen sta tako nedampinški uvoz iz zadevnih držav kot uvoz iz drugih tretjih držav negativno vplivala na uspešnost industrije Unije, vendar ne v obsegu, ki bi zmanjšal vzročno zvezo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 360, kategorija „vse tretje države“ vključuje tudi nedampinški uvoz iz Indije in Turčije. Komisija je zato zavrnila trditev.

(366)

Indijska vlada je po dodatnem delnem razkritju trdila, da je bil uvoz iz Indije po obsegu in cenah podoben uvozu iz tretjih držav (razen nedampinškega uvoza iz zadevnih držav). Vendar Komisija ni preiskala navedenih tretjih držav. Po navedbah indijske vlade je to dokazovalo, da industrija Unije ni utrpela škode zaradi dampinškega uvoza iz Indije, temveč zaradi visokih proizvodnih stroškov. Poleg tega je indijska vlada poudarila, da se je dobičkonosnost industrije Unije izboljšala, ko se je indijski uvoz povečal, zato ni bilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(367)

Komisija je opozorila, da je preučila vpliv uvoza iz Indije in Turčije, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil izveden po dampinških cenah. Preiskava se je začela na podlagi zadostnih dokazov o dampingu, ki jih je predložil pritožnik. Ker v zvezi z drugimi tretjimi državami ni bil predložen noben tak dokaz, Komisija navedenih držav ni preiskala in zato v tej preiskavi ni mogla oblikovati nobenih ugotovitev o dampingu. Komisija je priznala, da je uvoz iz vseh tretjih držav v omejenem obsegu prispeval k znatni škodi (glej uvodno izjavo 363). Kar zadeva obseg uvoza, je Komisija analizirala zahteve za kumulativno oceno dampinškega uvoza in ugotovila, da so bile v tej preiskavi izpolnjene vse zahteve. Zato uvoza iz Indije ni bilo mogoče šteti za zanemarljivega. Nazadnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 298, je industrija Unije, čeprav ji je uspelo zvišati svoje cene in s tem izboljšati svojo finančno uspešnost, v obdobju preiskave dosegla stopnje dobičkonosnosti, ki so bile le rahlo višje od praga donosnosti. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 293 do 295, ugotovila znatno nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen, ki ju je povzročil dampinški uvoz iz Indije in Turčije. Zato je bila trditev, da uvoz iz Indije v smislu obsega in cen ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije, zavrnjena.

(368)

Komisija je preučila razvoj izvoza in cen za celotno industrijo EU na podlagi podatkov Eurostata (33).

Preglednica 12

Izvoz iz Unije

(369)

Po podatkih Eurostata se je izvoz keramičnih ploščic iz Unije v obravnavanem obdobju povečal za 9 %. Izvoz je bil prvi dve leti obravnavanega obdobja stabilen, nato pa se je zmanjšal za 5 % med letoma 2019 in 2020 ter se zatem v obdobju preiskave povečal, in sicer za 15 % na medletni ravni. Povprečna cena izvoza je v celotnem obravnavanem obdobju ostala precej stabilna, pri čemer je bilo zabeleženo povišanje za 2 %.

(370)

Zainteresirane strani so na podlagi podatkov iz pritožbe trdile, da je bil izvoz industrije Unije vzrok za škodo zaradi zmanjšanja v letu 2020 in dejstva, da je bila povprečna izvozna cena nižja od proizvodnih stroškov pritožnikov.

(371)

Ta primerjava je bila nepravilna. Prvič, podatki Eurostata so vključevali celoten izvoz Unije (vključno z izvozom povezanim strankam zunaj Unije), medtem ko so proizvodni stroški pritožnikov predstavljali le del izvoza Unije. Drugič, obdobje preiskave je zajemalo drugo obdobje kot tisto, ki je bilo uporabljeno v pritožbi.

(372)

Vsekakor je Komisija analizirala tudi izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije na podlagi preverjenih podatkov. Obseg in povprečna cena izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 13

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(373)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 40 %. Najbolj se je povečal v obdobju preiskave, in sicer za 36 % na medletni ravni (tj. v primerjavi z letom 2020). Povprečna izvozna cena vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju znižala za 17 %. Najprej se je nekoliko povišala, nato pa se je leta 2020 in v obdobju preiskave znižala. Kljub temu znižanju je bila povprečna izvozna cena vzorčenih proizvajalcev Unije v celotnem obdobju preiskave višja od njihovih proizvodnih stroškov.

(374)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije ali celotne industrije Unije glede na svoj pozitivni razvoj ni mogel prispevati k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(375)

Turška vlada je po dokončnem razkritju trdila, da izgube tržnega deleža industrije Unije ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz zadevnih držav. Navedena stran je izpostavila naraščajoči obseg izvoza industrije Unije in trdila, da je izgubo tržnega deleža povzročilo dejstvo, da je industrija Unije dajala prednost izvozu namesto domači prodaji. Turška vlada je to trditev ponovila po dodatnem delnem razkritju.

(376)

Komisija se s tem ni strinjala. Obseg končnih zalog in raven izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije bi industriji Unije omogočili, da hkrati poveča obseg izvoza in obseg domače prodaje. Zato izboljšani izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju ni mogel upravičiti izgube tržnega deleža industrije Unije, ki je bila posledica vse večjega obsega dampinškega uvoza, zaradi katerega so se nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in je bil oviran dvig cen, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 358. Komisija je zavrnila trditev.

(377)

Nekatere strani so trdile, da je bil vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zmanjšanje potrošnje keramičnih ploščic na svetovni ravni. Vendar kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 267 do 269, je potrošnja v Uniji v celotnem obravnavanem obdobju stalno naraščala. Zato ni mogla prispevati k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(378)

Zainteresirane strani so trdile, da so bila povišanja stroškov surovin, energije, prevoza in pravic do emisije CO2 vzrok za škodo industrije Unije.

(379)

Proizvodni stroški industrije Unije so bili višji od njenih prodajnih cen in so večino obravnavanega obdobja naraščali. Zato je imela industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju velike izgube. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 357, industrija Unije v večini obravnavanega obdobja ni mogla povišati svojih cen v Uniji nad svoje proizvodne stroške ali ustvariti vzdržnih ravni dobička, da bi preprečila dodatno izgubo tržnega deleža zaradi dampinškega uvoza po nizkih cenah.

(380)

Indijska vlada, turška vlada in šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov so po dokončnem razkritju trdili, da Komisija ni preučila drugih dejavnikov, kot so naraščajoči stroški surovin, energije, pravic do emisij CO2 in dela.

(381)

Komisija je preučila preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije in ugotovila, da so se stroški surovin (na m2) v obravnavanem obdobju le rahlo zvišali (za približno 4 %). Stroški energije in dela na m2 so se dejansko znižali. Stroški izpolnjevanja obveznosti na m2 so v obravnavanem obdobju ostali precej stabilni. Poleg tega je industrija Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 379, utrpela izgube, ker ni mogla zvišati cen zaradi cenovnega pritiska uvoza iz Indije in Turčije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(382)

Zainteresirane strani so trdile, da je bila pandemija COVID-19 vzrok za škodo industrije Unije zaradi ustavitev proizvodnje. Nadalje so trdile, da je bil to razlog za povišanje njenih stroškov zaradi njene odvisnosti od uvoza surovin in motenj v dobavni verigi, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Nazadnje, nekatere zainteresirane strani so trdile, da je bilo vzrok za povišanje stroškov tudi dejstvo, da industrija Unije ni odpuščala delovne sile kljub ustavitvam proizvodnje, in da je to pomenilo samopovzročeno škodo.

(383)

Kar zadeva ponudbo, je morala večina proizvajalcev Unije v prvem valu pandemije COVID-19 v prvi polovici leta 2020 začasno ustaviti svoje proizvodne obrate. To se je jasno pokazalo v obsegu proizvodnje, ki se je v letu 2020 zmanjšal za 11 % v primerjavi z letom 2018 in za 8 % v primerjavi z letom 2019. Vendar je proizvodnja v obdobju preiskave okrevala (glej preglednico 4).

(384)

Komisija je analizirala tudi vpliv na vzorčene proizvajalce Unije. Ta analiza je potrdila ugotovitve za celotno Unijo. Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije COVID-19, so se razlikovali med proizvajalci iz različnih držav članic. Štirje vzorčeni proizvajalci Unije so morali v prvi polovici leta 2020 (marca in aprila) ustaviti svoje proizvodne obrate, dva pa proizvodnje nista ustavila, temveč sta jo zmanjšala. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so poročali o zmanjšanju proizvodnje v času ustavitev v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, vendar je proizvodnja v obdobju preiskave okrevala.

(385)

Proizvodni stroški so se leta 2020 kljub zaprtjem povišali le nekoliko (+2 %) v primerjavi z letom 2019 (glej uvodno izjavo 320). En vzorčeni proizvajalec Unije je poročal, da je imel v drugi polovici leta 2020 korist od nizkih stroškov surovin in vseh proizvodnih dejavnikov, zlasti stroškov energije in prevoza, zaradi neobičajne razpoložljivosti delovne sile, storitev in dobave. Morebiten vpliv dobavne verige je bil torej zanemarljiv. Kar zadeva delovno silo, so se ukrepi vzorčenih proizvajalcev iz različnih držav članic razlikovali, od znižanja plač, skrajšanja delovnega časa zaposlenih do izkoriščanja sredstev za odpust zaradi presežka delovne sile ali dopusta ali zaščitnih shem, ki so omogočale prihranke.

(386)

Kar zadeva povpraševanje, je trg Unije med pandemijo COVID-19 še naprej rasel, kot je navedeno v uvodni izjavi 268. Trendi potrošnje, uvoza in prodaje industrije Unije v Uniji so v obravnavanem obdobju stalno naraščali, pri tem pa je uvoz iz zadevnih držav naraščal precej hitreje kot prodaja industrije Unije in potrošnja, tudi leta 2020. Industrija Unije je leta 2020 s prodajo iz zalog uspela ohraniti obseg prodaje kljub začasnim zaprtjem tovarn, saj so za to industrijo značilne zelo visoke ravni zalog (približno 50 % proizvodnje). Posledično so se zaloge leta 2020 in v obdobju preiskave zmanjšale (glej uvodno izjavo 325).

(387)

Ker je povpraševanje ostalo stabilno ter ker je industrija Unije lahko po zaprtjih hitro ponovno vzpostavila proizvodnjo in uporabila zaloge za vzdrževanje obsega prodaje, so bili torej učinki pandemije COVID-19 na industrijo Unije omejeni in niso zmanjšali vzročne zveze z dampinškim uvozom iz Indije in Turčije.

(388)

Indijska vlada, turška vlada, združenje CGCSA ter družbi Sogutsen Seramik in Yurtbay Seramik so po dokončnem razkritju ponovili, da je škodo povzročila pandemija COVID-19, in trdili, da Komisija ni zadostno preučila njenega vpliva. Združenje CGCSA je trdilo, da Komisija ni zbrala kvantitativnih podatkov za preučitev vpliva COVID-19.

(389)

Trditev, da je škodo povzročila pandemija COVID-19, je bila obravnavana že v uvodnih izjavah 383 do 387. Komisija je preučila vpliv pandemije COVID-19 na uspešnost industrije Unije z vidika ponudbe in povpraševanja, tako na ravni celotne industrije Unije kot na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije (glej uvodni izjavi 384 in 385). Komisija je zbrala podatke o vseh kazalnikih škode in na podlagi tega preučila vpliv pandemije COVID-19. Priznala je, da je pandemija močno vplivala na obseg proizvodnje industrije Unije, ki je hitro okrevala, in na njeno raven zalog, vendar pa je imela zanemarljiv vpliv na obseg prodaje, stroške, uvoz in potrošnjo. Poleg tega je Komisija od vzorčenih proizvajalcev Unije zbrala dodatne informacije o vplivu pandemije COVID-19, kot so trajanje zaprtja za družbe, ki so jih zaprli, ali ukrepi, ki so jih sprejeli v zvezi z delovno silo. Zainteresirane strani niso predložile nobenih novih dokazov ali argumentov, ki bi lahko spremenili te ugotovitve, niti dokazov o tem, katere druge podatke bi morala Komisija zbrati ali analizirati. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(390)

Komisija je ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter dampinškim uvozom iz Indije in Turčije. Povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav je sovpadalo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije na trgu Unije. Večino naraščajočega povpraševanja v Uniji je prevzel uvoz. Povečanje uvoza iz zadevnih držav je temeljilo na nizkih, dampinških cenah, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije ter so znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije in industriji Unije preprečile, da bi postavila cene na vzdržnih ravneh, potrebnih za dosego razumnih stopenj dobička.

(391)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek nedampinškega uvoza, izvoza industrije Unije, razvoja potrošnje Unije, razvoja proizvodnih stroškov industrije Unije in pandemije COVID-19 na negativne rezultate industrije Unije v zvezi s tržnim deležem in dobičkonosnostjo je bil le omejen.

(392)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije ter da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(393)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju v zvezi s sklepi o vzročni zvezi poudarila, da je industrija Unije utrpela izgube že leta 2018, ko je bil uvoz iz Indije zanemarljiv. Poleg tega se je z rastjo uvoza iz Indije izboljšala tudi dobičkonosnost proizvajalcev Unije. Zato po navedbah indijske vlade ni bilo vzročne zveze med indijskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(394)

Komisija je ugotovila, da je bil učinek uvoza iz Indije in Turčije ocenjen kumulativno in ne posamično. Vsekakor je preiskava pokazala, da se je indijski dampinški uvoz od leta 2018 do obdobja preiskave več kot podvojil. To povečanje je temeljilo na dampinških cenah, ki so bile v obravnavanem obdobju nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Zaradi tega povečanja dampinškega uvoza je industrija Unije izgubila prodajo in, da bi preprečila izgubo nadaljnje prodaje, ni mogla določiti svojih cen na ravneh, ki so potrebne za doseganje razumnih stopenj dobička. Obstaja torej jasna vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je Komisija trditev zavrnila.

(395)

Komisija je po analizi pripomb, prejetih po dokončnem razkritju, potrdila svoje ugotovitve v zvezi z vzročno zvezo.

(396)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(397)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(398)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Ta stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(399)

Niti pritožnik niti nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni podal utemeljene trditve v zvezi z ravnjo ciljnega dobička.

(400)

Pritožnik je uporabil ciljni dobiček v višini 6 %, minimalno raven, določeno v členu 7(2c) osnovne uredbe, in ni predložil nobenega dokaza o tem, da bi moral biti določen na višji ravni. V pritožbi je bilo navedeno le, da pritožnik pričakuje, da bo izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen v preiskavi temeljil na višjem ciljnem dobičku, pri katerem bodo upoštevani znatno višji okoljski stroški, pričakovani v Uniji v obdobju uporabe ukrepov. Vendar prihodnji okoljski stroški niso dejavnik pri določanju ciljnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Ti stroški se upoštevajo pri končni ciljni ceni v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe.

(401)

Samo dva vzorčena proizvajalca Unije sta predložila pripombe glede ustrezne ravni ciljnega dobička. Eden od njiju je predlagal uporabo ciljnega dobička v višini [6–7 %], tj. dobička, ki ga je ustvaril leta 2018, ko je bila prisotnost dampinškega uvoza manjša. Drugi vzorčeni proizvajalec Unije je navedel, da ne more dati odgovora, ker je tekmoval z uvozom iz Indije in Turčije v celotnem obravnavanem obdobju in tudi prej.

(402)

Glede na razdrobljenost industrije EU dobiček enega samega vzorčenega proizvajalca Unije v danem letu ni zadostna podlaga za določitev ciljnega dobička za celotno industrijo Unije. Poleg tega je bil uvoz iz zadevnih držav na trgu prisoten že leta 2018 po cenah, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, in industrija Unije je ustvarjala izgubo.

(403)

Kot je prikazano v preglednicah 2 in 10, je imela industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju izgubo ali pa je komaj dosegala prag donosnosti, pri čemer je bila prisotnost uvoza iz zadevnih držav leta 2018 že znatna in je stalno naraščala. Zato v nobenem od teh let niso bili izpolnjeni pogoji za zagotavljanje ciljnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(404)

Noben vzorčeni proizvajalec Unije ni predložil izračuna dobičkonosnosti izdelka v preiskavi za deset let pred začetkom preiskave, kot je bilo zahtevano v vprašalniku. Komisija se je seznanila tudi s ciljnim dobičkom, ugotovljenim za to industrijo v preiskavi v zvezi s keramičnimi ploščicami proti Kitajski (3,9 %), ki pa je potekala že leta 2010 (34), in dobičkonosnostjo, ki jo je industrija Unije dosegla v obdobju, obravnavanem v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa glede uvoza s poreklom iz Kitajske, v katerem je industrija Unije ves čas ustvarjala izgubo (35).

(405)

Nazadnje, nobeden od vzorčenih proizvajalcev ni podal utemeljene trditve ali predložil dokazov o tem, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja.

(406)

Komisija je glede na zgornja dejstva uporabila minimalni ciljni dobiček v višini 6 % v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Ta stopnja ciljnega dobička je bila prišteta dejanskim proizvodnim stroškom industrije Unije, da bi se določila neškodljiva cena.

(407)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe je Komisija kot zadnji korak ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov (na podlagi računovodskih sistemov družb, njihovih poročevalskih orodij in napovedi) ugotovila dodatne stroške v razponu med 0,06 in 0,65 EUR/m2.

(408)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške za zagotovitev skladnosti s sistemom Unije za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: sistem EU ETS). Sistem EU ETS je temelj politike Unije za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Ti dodatni stroški so se izračunali na podlagi ocenjene cene pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v obdobju uporabe ukrepov. Pri dodatnih stroških so se upoštevali tudi posredni stroški CO2, ki izhajajo iz povišanja cen za električno energijo v istem obdobju, povezanega s sistemom EU ETS, in napovedanih cen pravic do emisij.

(409)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 406) uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(410)

Komisija je nato določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Indije in Turčije, razen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, pri katerih ni bil ugotovljen damping, kot je bila določena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga prodajali vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(411)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 203 do 207 in 256 do 258).

(412)

Turška vlada je po dokončnem razkritju trdila, da so bile stopnje odprave škode izkrivljene z upoštevanjem prihodnjih stroškov izpolnjevanja obveznosti. Turška vlada je poizvedovala, kako so se taki stroški odražali v izračunu in ali je bila upoštevana morebitna uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. V zvezi s tem je združenje CGCSA trdilo, da prilagoditev za prihodnje stroške izpolnjevanja obveznosti ni združljiva s standardi STO.

(413)

Poleg tega je združenje CGCSA trdilo, da visoke stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen potrjujejo vključitev proizvajalcev Unije, ki proizvajajo obrtne ali posebne dizajnerske izdelke, v vzorec.

(414)

Nazadnje je združenje CGCSA trdilo, da je blagovna znamka pomemben dejavnik pri določanju cen. Zato bi bilo treba pri primerjavi uvoznih cen turških proizvajalcev z neškodljivimi cenami proizvajalcev Unije izvesti prilagoditev za blagovno znamko. V podporo tej trditvi se je sklicevalo na povprečno izvozno ceno italijanskih in španskih proizvajalcev, pri čemer je bila povprečna izvozna cena italijanskih proizvajalcev višja od povprečne izvozne cene keramičnih ploščic, izvoženih iz Španije. Zainteresirana stran je za primerjavo uporabila trgovinske statistične podatke.

(415)

Trditev turške vlade v zvezi s prihodnjimi stroški izpolnjevanja obveznosti je bila ponovljena po dodatnem delnem razkritju.

(416)

Komisija je ugotovila, da je bila vključitev prihodnjih stroškov izpolnjevanja obveznosti v izračun stopnje odprave škode v skladu z določbami člena 7(2d) osnovne uredbe. Strani nista navedli, katere določbe protidampinškega sporazuma STO naj bi Komisija kršila s tem, da jih je upoštevala pri izračunu neškodljive cene.

(417)

Da bi Komisija določila vrednost take prilagoditve dejanskih proizvodnih stroškov, je primerjala stroške izpolnjevanja obveznosti na enoto v obdobju preiskave z ocenjenimi stroški izpolnjevanja obveznosti na enoto v prihodnjih petih letih. Povprečna presežna vrednost takih stroškov na enoto je bila dodana dejanskim proizvodnim stroškom, uporabljenim pri izračunu neškodljive cene. V tem primeru je bil vpliv prihodnjih stroškov izpolnjevanja obveznosti majhen in je v povprečju predstavljal približno 3 % neškodljive cene. Komisija je zato zavrnila trditev turške vlade, da je bil izračun stopnje odprave škode izkrivljen.

(418)

Poleg tega so bile trditve turških zainteresiranih strani v zvezi s sestavo vzorca proizvajalcev Unije že obravnavane v uvodnih izjavah 70 do 74 in 299.

(419)

Nazadnje, Komisija je ugotovila, da niti CGCSA niti noben vzorčeni proizvajalec izvoznik med preiskavo niso zahtevali prilagoditve za blagovno znamko. Zato Komisija ni mogla zavzeti stališča o zadevni trditvi združenja CGCSA. Vsekakor ni bilo mogoče šteti, da preprosta primerjava izvoznih cen italijanskih in španskih proizvajalcev podpira trditev strani. Razlike bi lahko povzročili številni drugi dejavniki, kot je izvožen nabor izdelkov.

(420)

Komisija je zato zavrnila trditve v zvezi z določitvijo stopnje odprave škode, opisane v uvodnih izjavah 412 do 414.

(421)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno v nadaljevanju:

(422)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in potrošnikov.

(423)

Indijska vlada, turška vlada, turški družbi Seramiksan in Sogutsen Seramik, šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov in družba Ceramika Netto so po dokončnem razkritju trdili, da Komisija ni opravila poštenega in popolnega preskusa interesa Unije. Njihove trditve so obravnavane v ustreznih oddelkih spodaj.

(424)

Industrija Unije je sestavljena iz več kot 300 proizvajalcev iz 24 držav članic in neposredno zaposluje 54 500 ljudi (EPDČ). Glavne države članice proizvajalke, ki predstavljajo več kot 85 % celotne proizvodnje EU, so Španija, Italija in Poljska. Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, je industrija Unije razdrobljena; večino proizvajalcev, tj. več kot 240, predstavljajo mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP). Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je 30 % celotne proizvodnje EU izrazilo podporo začetku preiskave in noben proizvajalec Unije ni izrazil nasprotovanja ali nevtralnega stališča. Preiskavo so široko podprla tudi nacionalna združenja, ki so sodelovala v preiskavi s predložitvijo podatkov pritožniku.

(425)

Preiskava je pokazala, da ima industrija Unije znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz Indije in Turčije. Kot je bilo ugotovljeno v oddelkih 4 in 5, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal zaradi vse večjih količin dampinškega uvoza iz Indije in Turčije po nizkih cenah. Ta uvoz po takih cenah je stalno pridobival tržni delež v Uniji na račun industrije Unije in tej preprečeval, da bi svoje cene dvignila na razumne dobičkonosne ravni, ki bi ji omogočale, da doseže ciljni dobiček.

(426)

Pričakuje se, da bodo s protidampinškimi ukrepi proti uvozu iz Indije in Turčije na trgu Unije znova vzpostavljeni pošteni tržni pogoji. To naj bi industriji Unije omogočilo, da ponovno pridobi nekaj tržnega deleža, izgubljenega zaradi dampinškega uvoza, in to po poštenih cenah, s čimer bo izboljšala ravni dobička, kar ji bo omogočilo, da poveča svoje naložbe. Naložbe so namreč v tej industriji kritičnega pomena, ne le za vzdrževanje, temveč tudi za inovacije in razvoj segmentov, kot so velike plošče. Zaradi ukrepov se pričakuje, da bodo proizvajalci Unije okrevali po škodljivih razmerah, nadalje vlagali ter izpolnili svoje obveznosti, vključno s socialnimi in okoljskimi.

(427)

Neuvedba ukrepov bi poslabšala že zdaj znatno oškodovan položaj industrije Unije, ki ni dovolj močna, da bi lahko še naprej prenašala povečanje dampinškega uvoza po cenah, ki so nižje celo od proizvodnih stroškov industrije Unije. Če ukrepi ne bodo uvedeni, je mogoče pričakovati, da se bo povečevanje dampinškega uvoza poceni keramičnih ploščic iz Indije in Turčije nadaljevalo. V takih okoliščinah industrija Unije svojih cen ne bi mogla dvigniti na dobičkonosne ravni in bi še naprej izgubljala prodajo zaradi dampinškega uvoza.

(428)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba ukrepov v interesu industrije Unije.

(429)

Na datum začetka je bil vzpostavljen stik z več kot 900 znanimi uvozniki (36) v Uniji, ki so bili povabljeni k sodelovanju v preiskavi. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 98 in 99, sta sodelovala le dva nepovezana uvoznika. Obe družbi sta odgovorili na poziv Komisije k dopolnitvi po analizi njunih vprašalnikov, vendar sta pozneje nehali sodelovati, saj nobena od njiju ni pristala na preverjanje na kraju samem ali navzkrižno preverjanje na daljavo. Spodnja analiza temelji na njunih izpolnjenih vprašalnikih in odgovorih na poziv k dopolnitvi ter na lastni raziskavi Komisije (37).

(430)

Navedena uvoznika sta predstavljala [3–4] % uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave, pri čemer je bila večina njunega uvoza iz zadevnih držav iz Indije. Za enega od njiju je izdelek v preiskavi predstavljal večino njegove dejavnosti, kar zadeva promet, za drugega pa je predstavljal približno eno četrtino. Delež uvoza iz zadevnih držav v njuni skupni nabavi je znašal približno eno četrtino. V obdobju preiskave in letu 2020 sta oba kupila znatne količine od proizvajalcev Unije ter nekoliko manjše količine iz tretjih držav razen zadevnih držav. Njuna tehtana povprečna dobičkonosnost v zvezi z izdelkom v preiskavi, ki je določena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 429, je v razponu [5–7 %].

(431)

Iz zgoraj navedenega sledi, da čeprav bi imela z izključno stroškovnega vidika katera koli dajatev vpliv na dejavnost nepovezanih uvoznikov, bi bil glede na raven dajatev vpliv dajatve na stopnje dobička uvoznikov in tistih, pri katerih trgovanje s keramičnimi ploščicami ni njihova edina dejavnost, omejen, tudi če bi ga morali v celoti absorbirati. Nazadnje, preiskava je pokazala, da lahko nepovezani uvozniki nedampinški uvoz pridobivajo tudi iz drugih tretjih držav in iz Unije, tako kot leta 2020 in v obdobju preiskave. Kot je prikazano v preglednicah 1 in 4, ima industrija Unije dovolj zmogljivosti za zadostitev povpraševanja v Uniji.

(432)

Po drugi strani pa bi neuvedba ukrepov poslabšala znatno oškodovan položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 427. Opozoriti je treba, da je industrija Unije v nasprotju z uvozniki v obdobju preiskave komaj poslovala dobičkonosno. Ker se poleg tega uvozniki pri nabavi zanašajo tako na industrijo Unije kot tudi druge vire, bi dopustitev, da uvoz še naprej vstopa v Unijo po dampinških cenah na račun industrije Unije, prizadela tudi njihove vire dobave.

(433)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi bil učinek ukrepov na nepovezane uvoznike omejen.

(434)

Družba Seramiksan je po dokončnem razkritju trdila, da je na preskus interesa Unije vplivalo dejstvo, da Komisija ni prejela nobenih informacij od približno 900 uvoznikov v Uniji in ni preučila njihovih interesov.

(435)

Komisija je opozorila, da je o začetku preiskave obvestila vse znane uvoznike Unije. Analizirala in upoštevala je informacije, ki so jih predložile vse tiste družbe, ki so se odločile za sodelovanje ali so poslale pripombe. Komisija je zato zavrnila trditev.

(436)

Po dokončnem razkritju je več uvoznikov Unije navedlo, da bi jim uvedba ukrepov za uvoz iz Turčije povzročila škodo, saj so vlagali v razvoj novih zbirk v sodelovanju s turškimi proizvajalci.

(437)

Komisija je ugotovila, da navedeni uvozniki Unije niso sodelovali v zgodnejši fazi preiskave in niso predložili nobenih dejanskih informacij, na podlagi katerih bi Komisija lahko ocenila vpliv ukrepov na navedene zainteresirane strani. Poleg tega je bilo na podlagi pripomb vzorčenih turških proizvajalcev izvoznikov po dokončnem razkritju ugotovljeno, da en turški proizvajalec izvoznik ni izvajal dampinga, povprečna raven ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz Turčije, pa se je znižala. Zato je Komisija vztrajala, da bo vpliv dajatev na uvoznike Unije omejen.

(438)

Družba Ceramika Netto je po dokončnem razkritju predložila tudi več pritožb v zvezi s postopkom.

(439)

Družba je trdila, da je Komisija napačno uporabila izraze, kot sta „tako imenovani“ ali „ki sebe imenujejo kot“ proizvajalci. Družba je trdila, da je bila priznana kot proizvajalec v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (38).

(440)

Komisija je ugotovila, da se opredelitve, uporabljene v členu 2 Uredbe (EU) št. 305/2011 v skladu z navedenim členom, uporabljajo samo za zadeve, ki jih ureja ta uredba. Ta preiskava je bila izvedena v skladu z osnovno uredbo. Zato se opredelitev proizvajalca iz Uredbe (EU) št. 305/2011 v tem postopku ni uporabljala. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je bila družba dejansko uvoznik Unije.

(441)

Družba Ceramika Netto se ni strinjala z navedbami Komisije v uvodni izjavi 461, da je cena, po kateri je uvažala, dampinška. V zvezi s tem se je sklicevala na račune za domačo prodajo in račune za izvoz svojih indijskih dobaviteljev, ki so bili predloženi Komisiji in so po mnenju družbe dokazovali, da njene uvozne cene niso bile dampinške.

(442)

Komisija je opozorila, da je bila preiskava dampinškega ravnanja izvedena na vzorcu indijskih proizvajalcev izvoznikov. Zato so bili vsi prodajni računi, ki jih je predložila družba Ceramika Netto, nepomembni za ugotovitve dampinga. Komisija je v uvodni izjavi 272 sklenila, da se lahko njene ugotovitve v zvezi s skupinama Conor in Icon razširijo na celotno državo. Zato so se navedene ugotovitve nanašale na uvoz indijskih dobaviteljev družbe Ceramika Netto.

(443)

Družba Ceramika Netto se ni strinjala z oceno Komisije, da je bila nesodelujoča družba. Trdila je, da ji je obvestilo o začetku omogočalo predložitev informacij ne le v obliki izpolnjenega vprašalnika, ampak tudi v prosti obliki. Nadalje je trdila, da bi jo morala Komisija obvestiti o morebitnih informacijah, ki so manjkale v vlogi v prosti obliki.

(444)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 440, je družba Ceramika Netto za namene te preiskave uvoznik. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 75 do 77, družba ni zahtevala, da se šteje za sodelujočega uvoznika. Komisija je potrdila, da je družba kot uvoznik Unije lahko predložila informacije v zvezi z interesom Unije v prosti obliki. Vendar je treba opozoriti, da se za take informacije v nasprotju s popolnim izpolnjenim vprašalnikom ne uporablja postopek dopolnitve. Komisiji ni bilo treba zahtevati dodatnih informacij, zlasti ker so bile vrste informacij, ki jih je zahtevala, javno dostopne v vprašalnikih ob začetku preiskave.

(445)

Komisija je na datum začetka vzpostavila stik z osmimi združenji uporabnikov keramičnih ploščic v Uniji. Nobeden od njih ni sodeloval v preiskavi ali poslal stališča. Zlasti je treba poudariti, da gradbeni sektor, eden od največjih uporabnikov keramičnih ploščic v Uniji, ni poslal nobenega stališča. Nizka raven sodelovanja uporabnikov kaže, da sektor ni odvisen od uvoza iz zadevnih držav ali da protidampinške dajatve ne bi znatno vplivale na njihove dejavnosti.

(446)

Komisija je vzpostavila stik tudi z devetimi distributerji. Samo eden od njih, OBI Group Holding SE & Co, KGaA, je pristal na sodelovanje. Komisija je iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 76, menila, da bi bilo treba družbo preiskovati kot uporabnika izdelka v preiskavi/trgovca z izdelkom v preiskavi.

(447)

Družba je nasprotovala uvedbi ukrepov in navedla, da proizvajalci EU ne morejo v celoti nadomestiti velikih proizvodnih zmogljivosti v Indiji in Turčiji, vendar ni predložila nobenega dokaza v podporo tej trditvi. Kot je prikazano v preglednicah 1 in 4, ima industrija Unije dovolj zmogljivosti za zadostitev povpraševanja v EU. Družba je priznala, da je mogoče zamenjati dobavitelja.

(448)

Družba keramične ploščice iz Indije in Turčije večinoma kupuje od neodvisnih uvoznikov, ki delujejo kot trgovci na debelo, ter jih nato nadalje prodaja prek svojih velikih trgovin in franšiznih partnerjev. Več kot polovica njene nabave keramičnih ploščic so izdelki iz Unije. Njena dobičkonosnost v zvezi s keramičnimi ploščicami znaša [1,5–3 %], kar je nižje od njene povprečne dobičkonosnosti. Keramične ploščice predstavljajo le zelo majhen del skupnega prometa družbe. Zaradi tega in iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 431 in 432, je Komisija sklenila, da bi bil vpliv na to družbo zelo omejen.

(449)

Na podlagi tega in tudi glede na nizko raven sodelovanja je Komisija sklenila, da bi bil učinek ukrepov na uporabnike in trgovce omejen.

(450)

V preiskavi ni sodelovalo nobeno združenje potrošnikov. Zveza CET je v odgovoru na vprašalnik, kjer je bilo treba navesti makrokazalnike industrije Unije, navedla, da pričakuje zelo omejen vpliv na družbe, ki delujejo na podrejenih trgih – in sicer distributerje in uporabnike/potrošnike –, glede na alternativne vire dobave in glede na ugotovitve preteklih preiskav v zvezi s keramičnimi ploščicami, ki so potrdile, da imajo keramične ploščice zanemarljiv vpliv na končne stroške v gradbenem sektorju (39) in da se uvedba ukrepov prenese v omejena povišanja cen za končnega potrošnika (40).

(451)

Ta preiskava je potrdila obstoj alternativnih virov dobave poleg Indije in Turčije, saj uvozniki kupujejo od Unije in drugih tretjih držav razen Indije in Turčije (glej uvodni izjavi 430 in 431). Ker nobeno združenje potrošnikov ni predložilo utemeljenega stališča, Komisija ne more točno oceniti morebitnega vpliva, ki bi ga imele dajatve na končne potrošnike, in ni dokazov, da ugotovitve iz prejšnje preiskave ne bi veljale za to preiskavo. Poleg tega bi imele dajatve glede na njihovo raven tudi v primeru povišanja cen omejen vpliv na potrošnike.

(452)

Na podlagi tega in tudi glede na nizko raven sodelovanja je Komisija sklenila, da bi bil učinek ukrepov na potrošnike omejen.

(453)

Po dokončnem razkritju je šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov trdilo, da Komisija ni upoštevala številnih stališč uvoznikov in uporabnikov Unije. Tudi družba Ceramika Netto se je sklicevala na stališča, ki jih je predložila v imenu svojih strank in trgovinskih partnerjev. Po mnenju družbe je bilo iz navedenih stališč razvidno, kako škodljiva bi bila uvedba ukrepov za družbo, njenega indijskega dobavitelja, uvoznike Unije, uporabnike in končne stranke.

(454)

Komisija je opozorila, da je analizirala številna stališča, na katera so se sklicevali indijski proizvajalci izvozniki in družba Ceramika Netto, ter da so bila ta stališča v več pogledih pomanjkljiva. Prvič, predložile so jih družbe, ki niso bile nikoli registrirane kot zainteresirane strani v preiskavi. Drugič, Komisiji jih je predložila družba Ceramika Netto, zainteresirana stran, ki ni bila pooblaščena za delovanje v imenu navedenih družb. Tretjič, številna stališča so bila predložena po izteku rokov, določenih v obvestilu o začetku. Nazadnje, stališča so večinoma izražala mnenja, vendar niso vsebovala dejanskih informacij in dokazov, ki bi podprli mnenja navedenih družb. Zato je Komisija trditve zavrnila.

(455)

Poleg zgoraj navedenih sodelujočih strani je več zainteresiranih strani predložilo stališča, v katerih so navedle, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

(456)

V naslednjih uvodnih izjavah so te trditve analizirane, vendar Komisija uvodoma opozarja, da nobena od teh zainteresiranih strani, ki naj bi bile glede na stališča uvozniki ali uporabniki keramičnih ploščic ali celo tako imenovani proizvajalci Unije (glej uvodno izjavo 266) (41), ni sodelovala v preiskavi ali poslala izpolnjenega vprašalnika. Njihova stališča so navedbe, ki niso podprte z nobenimi dokazi. Komisija zato ne more oceniti, koliko so te družbe odvisne od uvoza iz zadevnih držav ali kakšen je potencialni vpliv morebitne dajatve nanje.

(457)

Prvič, te strani so opozorile na potencialne težave v dobavnih verigah, tudi glede na sedanja geopolitična dogajanja, kot je vojna v Ukrajini. Navedle so, da bi vsaka dajatev kupce prisilila, da se zanašajo izključno na industrijo Unije. Po njihovem mnenju je treba vse možnosti uvoza pustiti odprte, ker industrija Unije težko zadovoljuje povpraševanje Unije in uporabniki se ne morejo zanašati nanjo.

(458)

Trditve so zavrnjene. Prvič, niso utemeljene. Drugič, preiskava je razkrila, da ima industrija Unije dovolj zmogljivosti za dobavo celotnemu trgu Unije. Preiskava je pokazala tudi, da uvozniki in uporabniki uporabljajo nedampinški uvoz iz tretjih držav razen zadevnih držav; uvozniki in uporabniki, ki so sodelovali v preiskavi, so namreč leta 2020 in v obdobju preiskave nabavljali tako od industrije Unije kot tudi iz tretjih držav razen zadevnih držav.

(459)

Komisija je priznala, da bi lahko bilo težko nabavljati iz Ukrajine (tradicionalnega, čeprav majhnega, vira dobave keramičnih ploščic v Unijo, glej preglednico 11). Vendar kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, še vedno obstajajo viri nedampinškega uvoza in sedanje razmere ne vplivajo na te kanale. Brazilija, Vietnam, Iran, Indonezija in Egipt so bili leta 2020 med desetimi največjimi državami proizvajalkami na svetu; v istem obdobju so bili Iran, Brazilija, Egipt in Združeni arabski emirati med desetimi največjimi izvozniki (42).

(460)

Drugič, ob osredotočenosti na uvoz iz Indije so te strani izrazile zaskrbljenost, da bo morebitna dajatev omejila izbiro potrošnikov in možnost oddajanja proizvodnje v zunanje izvajanje v Indijo. Skupina Netto & Cortina je k svojim navedbam priložila več dopisov svojih strank, ki so izrazile zadovoljstvo z nakupom, kot „dokaz“, da uvedba ukrepov ni v interesu Unije, ker bi omejila tudi izbiro potrošnikov, saj bi jih „prisilila“ k temu, da kupujejo od industrije Unije.

(461)

Komisija je ugotovila, da trditve niso bile utemeljene. Strani niso predložile nobenih dokazov, da industrija Unije ne bi mogla proizvajati in prodajati keramičnih ploščic, ki jih uvažajo iz Indije. Priznale so, da izbira potrošnikov temelji na ceni (43), ko so navedle „pravico do izbire najboljše ponudbe po najboljši ceni“. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da so cene dampinške. Namen protidampinških dajatev je ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s preprečevanjem dampinga. Potrošniki, uvozniki in uporabniki bodo še vedno lahko kupili izdelke iz zadevnih držav ali oddali proizvodnjo v zunanje izvajanje in jo nato uvozili, vendar po poštenih cenah s plačilom protidampinških dajatev, lahko pa bodo kupovali tudi od industrije Unije ali iz drugih držav.

(462)

Tretjič, številne od teh strani so navedle, da indijski izdelki niso dampinški v Uniji in da so zaradi znatnega povišanja stroškov mednarodnega prevoza (domnevno za več kot 1 000 %) v Uniji dražji.

(463)

Tudi ta trditev je bila zavrnjena kot neutemeljena. Strani niso predložile dokazov o stroških prevoza. Damping je bil ugotovljen na podlagi normalne vrednosti in izvozne cene, oboje na ravni franko tovarna, pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih v obdobju preiskave.

(464)

Četrtič, te strani so trdile, da morebitna protidampinška dajatev ne bi bila v interesu Unije, ker bi povzročila močan cenovni pritisk na potrošnike poleg sedanje visoke ravni inflacije v Uniji, omejila zdravo konkurenco in povzročila zaprtje številnih podjetij, ki so odvisna od tega uvoza, zlasti v revnejših delih Unije.

(465)

Trditve so bile zavrnjene kot neutemeljene. Strani niso predložile dokazov o potencialnem vplivu morebitne dajatve na potrošnike ali podjetja.

(466)

Trditve skupine Netto & Cortina v zvezi z zaprtji, stečaji in obsežnim zmanjšanjem števila delovnih mest v Uniji, ne le pri uvoznikih, potrošnikih in trgovcih, temveč tudi v drugih sektorjih, kot sta logistika ali oblikovanje, zlasti v najrevnejših regijah, ki so se nanašale na Poljsko, so prav tako neutemeljene. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bo vpliv dajatev na uvoznike, potrošnike in trgovce najverjetneje omejen (glej uvodne izjave 429 do 431), zato zaprtja, stečaji ali obsežna zmanjšanja števila delovnih mest niso verjetni. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da se keramične ploščice proizvajajo v vsej Uniji, pri čemer je Poljska tretja največja proizvajalka v EU, in da si industrija Unije v nasprotju s trgovci ali uvozniki ne uspe povrniti stroškov ter stalno izgublja tržni delež zaradi uvoza iz Indije in Turčije.

(467)

Kar zadeva posredni vpliv na druge sektorje, v zvezi s katerim skupina Netto & Cortina ni predložila nobenih dokazov ali količinske opredelitve, Komisija opozarja, da bi tudi neuvedba dajatev prizadela druge sektorje. Na primer, po navedbah španskega združenja proizvajalcev (ASCER) industrija keramičnih ploščic v Španiji neposredno in posredno ustvarja 60 000 delovnih mest, kar predstavlja 2,4 % zaposlitev v industriji. Ocenjeno je bilo, da vsako neposredno delovno mesto ustvari nadaljnjih 3,8 posrednih delovnih mest (44). Kar zadeva vpliv na regije, so na območju Castellon v Španiji proizvajalci keramičnih ploščic del grozda, v katerem je večina družb malih in srednjih podjetij, ki so neposredno ali posredno odvisna od industrije proizvodnje keramičnih ploščic.

(468)

Skratka, zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza, da bi neuvedba dajatev prevladala nad pozitivnimi posledicami uvedbe ukrepov za industrijo Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 424 do 428.

(469)

Po dokončnem razkritju so turška vlada in šestnajst indijskih proizvajalcev izvoznikov trdili, da bi morala Komisija upoštevati vpliv ruske invazije v Ukrajini na trg keramičnih ploščic v Uniji. Strani so zlasti trdile, da je vojna povzročila višje cene energije in onemogočila dostop do surovin, kar bi lahko skupaj z obstoječimi ovirami, kot so protidampinški ukrepi za uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Kitajske, negativno vplivalo na dobavne verige ter povečalo pritisk na uvoznike in uporabnike Unije.

(470)

Turška vlada je po dodatnem delnem razkritju ponovila trditev, da je pandemija COVID-19 dokazala pomen dobro delujočih dobavnih verig. Trdila je, da so odprte dobavne poti iz Turčije v Unijo še vedno ključne v energetsko intenzivnih panogah, kot je proizvodnja keramičnih ploščic, zlasti v okviru sedanje ruske invazije v Ukrajini, sankcij, ki jih je uvedla Unija, in posledičnega zvišanja cen energije.

(471)

V zvezi z rusko invazijo v Ukrajini je Komisija ugotovila, da je negativno vplivala predvsem na proizvajalce Unije. Vpliv vojne na uvoznike in uporabnike je omejen, saj je bil obseg uvoza iz Ukrajine že v obravnavanem obdobju zanemarljiv. Poleg tega bo neuvedba ukrepov za dva vzorčena proizvajalca izvoznika (skupini Lavish in Vitra) zmanjšala vsakršen dodaten pritisk na dobavne verige zaradi vojne. Zato je Komisija zavrnila trditve, opisane v uvodnih izjavah 469 in 470.

(472)

Po dodatnem delnem razkritju je združenje CGCSA trdilo, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom visoko integrirane industrije keramičnih ploščic v Uniji in Turčiji. V zvezi s tem je poudarilo, da turški proizvajalci keramičnih ploščic svoje surovine in potrošne materiale, osnovna sredstva in nadomestne dele pridobivajo iz Unije. Skupna vrednost takih nakupov se je povečala s 163 milijonov EUR v letu 2019 na 188 milijonov EUR v letu 2020, 233 milijonov EUR v letu 2021 in nazadnje na 309 milijonov EUR v prvih desetih mesecih leta 2022. Poleg tega so turške družbe vlagale v proizvodnjo keramičnih ploščic, logistiko in storitve v Uniji. Skupna vrednost takih naložb je v obdobju 2019–2021 dosegla 366 milijonov EUR in ustvarila približno 1 700 delovnih mest. Turška vlada je na zaslišanju s službami Komisije navedla podobne argumente.

(473)

Komisija je priznala soodvisnost turške industrije keramičnih ploščic in industrije keramičnih ploščic v Uniji. Vendar je ugotovila, da ni bilo dokazov, da je bilo naročanje surovin in potrošnega materiala, osnovnih sredstev in nadomestnih delov neposredno povezano z izvozom keramičnih ploščic v Unijo. Nabavna vrednost se je na primer znatno povečala med letoma 2021 (celo leto) in 2022 (prvih deset mesecev), čeprav se je, kot je potrdila turška vlada (glej uvodno izjavo 282), obseg izvoza keramičnih ploščic iz Turčije v Unijo v prvih desetih mesecih leta 2022 zmanjšal v primerjavi z istim obdobjem leta 2021. Poleg tega bi morala ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev povzročiti povečanje proizvodnje v Uniji, s čimer bi se dobaviteljem surovin in potrošnega materiala, osnovnih sredstev in nadomestnih delov v Uniji zagotovile nove poslovne priložnosti.

(474)

Poleg tega je Komisija upoštevala naložbene dejavnosti turških družb v industriji keramičnih ploščic v Uniji. Navedene naložbe povečujejo zaposlovanje in spodbujajo gospodarski razvoj v zadevnih regijah. Ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bo koristila naložbam, ki so jih že izvedli turški proizvajalci, in morda spodbudila nadaljnje naložbe. Nazadnje, stran ni navedla, v kolikšni meri je navedene nakupe in naložbe izvedla skupina Vitra, za katero je bilo ugotovljeno, da ne izvaja dampinga, zato protidampinški ukrepi nanjo ne bodo vplivali.

(475)

Glede na premisleke, opisane v uvodnih izjavah 473 in 474, je Komisija sklenila, da imajo lahko ukrepi zelo omejen vpliv na dobavitelje surovin in potrošnega materiala, osnovnih sredstev in nadomestnih delov v Uniji ter koristijo tem naložbam, ki jih je izvedel turški proizvajalec v Uniji. Zato je Komisija zavrnila trditve iz uvodne izjave 472.

(476)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni prepričljivih razlogov, da uvedba ukrepov za uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Indije in Turčije ni v interesu Unije.

(477)

Glede na sprejete sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, s čimer se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije. Protidampinške dajatve bi bilo treba določiti skladno s pravilom nižje dajatve. Kot je navedeno v oddelku 3, se protidampinške dajatve ne uporabljajo za indijskega proizvajalca izvoznika, tj. skupino Lavish, in za turškega proizvajalca izvoznika, tj. skupino Vitra.

(478)

Na podlagi navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(479)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(480)

Družba, ki je med tistimi, ko so izrecno navedene v tej uredbi, lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (45). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(481)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(482)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(4) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(483)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(4) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.), da preverijo točnost navedb v deklaraciji, in zagotovijo, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(484)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatev in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(485)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo, (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki ga je izvažal, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(486)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (46) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(487)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –