1.   Ta direktiva določa skupne ukrepe za minimalno dejansko obdavčitev mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin v obliki:

2.   Države članice lahko izberejo opcijo, da uporabijo kvalificirani domači povrhnji davek, v skladu s katerim se na podlagi te direktive povrhnji davek izračuna in plača na presežni dobiček vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v njihovi jurisdikciji.

1.   Ta direktiva se uporablja za subjekte v sestavi s sedežem v državi članici, ki so del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katere letni prihodki, vključno s prihodki izključenih subjektov iz odstavka 3, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta v vsaj dveh od štirih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, znašajo 750 000 000 EUR ali več.

2.   Če je eno ali več od štirih poslovnih let iz odstavka 1 daljše ali krajše od 12 mesecev, se prag prihodkov iz navedenega odstavka sorazmerno prilagodi za vsako od teh poslovnih let.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za naslednje subjekte (v nadaljnjem besedilu: izključeni subjekti):

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko vložniški subjekt v sestavi v skladu s členom 45(1) uporabi opcijo, da subjekta iz točk (b) in (c) navedenega pododstavka ne obravnava kot izključeni subjekt.

1.   Za namene te direktive se za subjekt, ki ni pretočni subjekt, določi, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene na podlagi njegovega sedeža uprave, njegovega kraja ustanovitve ali podobnih meril.

Kadar lokacije subjekta, ki ni pretočni subjekt, ni mogoče določiti na podlagi prvega pododstavka, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

2.   Pretočni subjekt se šteje za subjekt brez države, razen če je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ali če mora uporabiti pravilo o vključitvi dohodkov v skladu s členi 5, 6 7 in 8; v tem primeru se šteje, da se pretočni subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

3.   Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(a), se določi, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se obravnava kot stalna poslovna enota in je zavezana plačilu davka v skladu z veljavnim davčnim sporazumom.

Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(b), se določi, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je obdavčena na neto osnovi na podlagi njene poslovne prisotnosti.

Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(c), se določi, da se nahaja v jurisdikciji, na ozemlju katere se dejansko nahaja.

Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(d), se šteje, da je brez države.

4.   Kadar se subjekt v sestavi nahaja v dveh jurisdikcijah in imata ti jurisdikciji sklenjen veljavni davčni sporazum, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene v skladu s tem davčnim sporazumom.

Kadar veljavni davčni sporazum zahteva, da pristojni organi dosežejo medsebojni sporazum o predpostavljenem rezidentstvu za davčne namene subjekta v sestavi, in sporazum ni dosežen, se uporablja odstavek 5.

Kadar v skladu z veljavnim davčnim sporazumom ni razbremenitve pri dvojni obdavčitvi, ker je subjekt v sestavi rezident za davčne namene obeh pogodbenici, se uporablja odstavek 5.

5.   Kadar se subjekt v sestavi nahaja v dveh jurisdikcijah in ti jurisdikciji nimata sklenjenega veljavnega davčnega sporazuma, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, ki je obračunala višji znesek zajetih davkov za določeno poslovno leto.

Za namen izračuna zneska zajetih davkov iz prvega pododstavka se ne upošteva znesek davka, plačanega v skladu z davčnim režimom nadzorovane tuje družbe.

Če je znesek zajetih davkov, ki jih je treba plačati v obeh jurisdikcijah, enak ali nič, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, v kateri ima višji znesek vsebinske izključitve dohodkov, izračunan na osnovi subjekta v skladu s členom 28.

Če je znesek vsebinske izključitve dohodkov v obeh jurisdikcijah enak ali nič, se šteje, da je subjekt v sestavi brez države, razen če je krovni matični subjekt; v tem primeru se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

6.   Če se zaradi uporabe odstavkov 4 in 5 matični subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj ne velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov, se šteje, da zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov druge jurisdikcije, razen če veljavni davčni sporazum prepoveduje uporabo takega pravila.

7.   Če subjekt v sestavi v poslovnem letu spremeni svojo lokacijo, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se je v skladu s tem členom na začetku tega poslovnega leta štelo, da se nahaja.

1.   Države članice zagotovijo, da za krovni matični subjekt, ki je subjekt v sestavi in se nahaja v državi članici, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek (v nadaljnjem besedilu: povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov) v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za subjekt v sestavi, ki je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in vsemi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi skupine, ki se nahajajo v isti državi članici.

1.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki se nahaja v jurisdikciji tretje države, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki se nahaja v jurisdikciji tretje države, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in vsemi njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici.

3.   Odstavek 1 in 2 se ne uporabljata, kadar:

1.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki je izključen subjekt, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki je izključen subjekt, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, kadar se drugi vmesni matični subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za to poslovno leto, in ima v neposredni ali posredni lasti nadzorujoči delež v vmesnem matičnem subjektu iz odstavkov 1 in 2.

1.   Države članice zagotovijo, da za matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v državi članici, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če so lastniški deleži matičnega subjekta v delni lasti v celoti neposredno ali posredno v posesti drugega matičnega subjekta v delni lasti, za katerega v tem poslovnem letu velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov.

1.   Povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, ki ga mora matični subjekt plačati v zvezi z nizko obdavčenim subjektom v sestavi na podlagi člena 5(1), člena 6(1), člena 7(1) in člena 8(1), je enak povrhnjemu davku nizko obdavčenega subjekta v sestavi, kot se izračuna v skladu s členom 27, pomnoženemu z dodeljivim deležem matičnega subjekta pri takem povrhnjem davku v določenem poslovnem letu.

2.   Dodeljivi delež matičnega subjekta pri povrhnjem davku v zvezi z nizko obdavčenim subjektom v sestavi je sorazmeren lastniškemu deležu matičnega subjekta v kvalificiranem dohodku nizko obdavčenega subjekta v sestavi. Ta sorazmerni delež je enak kvalificiranemu dohodku nizko obdavčenega subjekta v sestavi v določenem poslovnem letu, zmanjšanemu za znesek takega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem drugih lastnikov, deljenemu s kvalificiranim dohodkom nizko obdavčenega subjekta v sestavi za določeno poslovno leto.

Znesek kvalificiranega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem v nizko obdavčenem subjektu v sestavi, ki ga imajo drugi lastniki, je znesek, ki bi se v skladu z načeli sprejemljivega standarda finančnega računovodenja, uporabljenega v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, obravnaval kot pripisljiv tem lastnikom, če bi bil neto dohodek nizko obdavčenega subjekta v sestavi enak njegovemu kvalificiranemu dohodku in:

3.   Poleg zneska, dodeljenega matičnemu subjektu v skladu z odstavkom 1 tega člena, povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, ki ga mora matični subjekt plačati na podlagi člena 5(2), člena 6(2), člena 7(2) in člena 8(2), za določeno poslovno leto v skladu s členom 27 vključuje:

1.   Države članice se lahko odločijo za uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka.

Če se država članica, v kateri se nahajajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, odloči za uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka, v tej državi članici za določeno poslovno leto ta domači povrhnji davek velja za vse nizko obdavčene subjekte v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine.

V okviru kvalificiranega domačega povrhnjega davka se lahko domači presežni dobiček nizko obdavčenih subjektov v sestavi izračuna na podlagi sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, ki ga dovoli pooblaščeni računovodski organ, in se prilagodi, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence, ne pa na podlagi standarda finančnega računovodenja, ki se uporablja v konsolidiranih računovodskih izkazih.

2.   Če se matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine nahaja v državi članici in za subjekte v sestavi, ki so neposredno ali posredno v njegovi posesti in se nahajajo bodisi v tej državi članici ali v drugi jurisdikciji, velja kvalificirani domači povrhnji davek za določeno poslovno leto v teh jurisdikcijah, se znesek kakršnega koli povrhnjega davka, izračunanega v skladu s členom 27, ki ga mora na podlagi členov 5 do 8 plačati matični subjekt, zmanjša – do vrednosti nič – za znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki ga mora plačati bodisi sam ali ti subjekti v sestavi.

Ne glede na prvi pododstavek se, če je bil kvalificirani domači povrhnji davek za določeno poslovno leto izračunan v skladu s sprejemljivim finančnim računovodskim standardom krovnega matičnega subjekta ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002), povrhnji davek v skladu s členom 27 za to poslovno leto ne izračuna za subjekte v sestavi te mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v tej državi članici. Ta pododstavek ne posega v izračun kakršnega koli dodatnega povrhnjega davka na podlagi člena 29, če država članica ne uporablja kvalificiranega domačega povrhnjega davka za pobiranje dodatnega povrhnjega davka, ki izhaja iz člena 29.

3.   Če znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka v določenem poslovnem letu ni bil plačan v štirih poslovnih letih, ki sledijo poslovnemu letu, v katerem bi moral biti plačan, se znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki ni bil plačan, prišteje povrhnjemu davku jurisdikcije, izračunanemu v skladu s členom 27(3), in ga država članica, ki je uporabila opcijo na podlagi odstavka 1 tega člena, ne sme pobrati.

4.   Države članice, ki izberejo opcijo za uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka, o tej opciji uradno obvestijo Komisijo v štirih mesecih po sprejetju svojih nacionalnih zakonov in drugih predpisov, s katerimi uvedejo kvalificirani domači povrhnji davek. Taka opcija je veljavna in se ne sme preklicati za obdobje treh let. Ob koncu vsakega triletnega obdobja se opcija samodejno podaljša, razen če država članica svojo opcijo prekliče. O vsakem preklicu opcije se najpozneje štiri mesece pred koncem triletnega obdobja obvesti Komisijo.

1.   Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, ki ne uporablja kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, ali če je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij izključen subjekt, države članice zagotovijo, da se za subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Uniji, v državi članici, v kateri se nahajajo, za določeno poslovno leto uporablja prilagoditev, enaka znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici v skladu s členom 14.

V ta namen se lahko taka prilagoditev opravi bodisi v obliki povrhnjega davka, ki ga morajo plačati ti subjekti v sestavi, bodisi v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka teh subjektov v sestavi, zaradi česar nastane znesek davčne obveznosti, ki ga je treba pobrati v okviru zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici.

2.   Če država članica uporabi prilagoditev na podlagi odstavka 1 tega člena v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka, se ta prilagoditev, kolikor je to mogoče, uporabi za davčno leto, v katerem se zaključi poslovno leto, za katero je bil znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih izračunan in dodeljen državi članici v skladu s členom 14.

Vsak znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki ga je za določeno poslovno leto še treba plačati zaradi zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka za to poslovno leto, se v potrebnem obsegu prenese naprej in se za vsako naslednje poslovno leto prilagodi na podlagi odstavka 1, dokler se celotni znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici za to poslovno leto, ne odplača.

3.   Ta člen ne velja za subjekte v sestavi, ki so investicijski subjekti.

1.   Kadar se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države z nizko obdavčitvijo, države članice zagotovijo, da za subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Uniji, v državi članici, v kateri se nahajajo, velja prilagoditev, enaka povrhnjemu davku na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenemu tej državi članici za poslovno leto v skladu s členom 14.

V ta namen se lahko taka prilagoditev opravi bodisi v obliki povrhnjega davka, ki ga morajo plačati ti subjekti v sestavi, bodisi v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka teh subjektov v sestavi, zaradi česar nastane znesek davčne obveznosti, ki ga je treba pobrati v okviru zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar za krovni matični subjekt v jurisdikciji tretje države z nizko obdavčitvijo velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in njegovimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji.

2.   Če država članica uporabi prilagoditev na podlagi odstavka 1 tega člena v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka, se ta prilagoditev, kolikor je to mogoče, uporabi za davčno leto, v katerem se zaključi poslovno leto, za katero je bil znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih izračunan in dodeljen državi članici v skladu s členom 14.

Vsak znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki ga je za poslovno leto še treba plačati zaradi zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka za to poslovno leto, se v potrebnem obsegu prenese naprej in se za vsako naslednje poslovno leto prilagodi na podlagi odstavka 1, dokler se celotni znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici za to poslovno leto, ne odplača.

3.   Ta člen ne velja za subjekte v sestavi, ki so investicijski subjekti.

1.   Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljen državi članici, se izračuna tako, da se celotni povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, kakor je bil določen v skladu z odstavkom 2, pomnoži z odstotkom, ki se pripiše državi članici na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, kot je bil določen v skladu z odstavkom 5.

2.   Celotni povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za poslovno leto je enak vsoti povrhnjega davka, izračunanega za vsak nizko obdavčeni subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij za to poslovno leto, kot je določeno v skladu s členom 27, ob upoštevanju prilagoditev iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

3.   Povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za nizko obdavčeni subjekt v sestavi je enak vrednosti nič, če so v določenem poslovnem letu vsi lastniški deleži krovnega matičnega subjekta v takem nizko obdavčenem subjektu v sestavi neposredno ali posredno v posesti enega ali več matičnih subjektov, ki morajo v tem poslovnem letu uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s tem nizko obdavčenim subjektom v sestavi.

4.   Če se odstavek 3 ne uporablja, se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za nizko obdavčeni subjekt v sestavi zmanjša za dodeljivi delež povrhnjega davka matičnega subjekta za ta nizko obdavčeni subjekt v sestavi, ki se obračuna v skladu s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov.

5.   Odstotek, ki se pripiše državi članici na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, se za vsako poslovno leto in za vsako mednarodno skupino podjetij izračuna po naslednji formuli:

pri čemer:

6.   Število zaposlenih je število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa v vseh subjektih v sestavi, ki se nahajajo v zadevni jurisdikciji, vključno z neodvisnimi izvajalci, če sodelujejo pri rednih poslovnih dejavnostih subjekta v sestavi.

Opredmetena sredstva vključujejo opredmetena sredstva vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v zadevni jurisdikciji, vendar ne vključujejo denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, neopredmetenih ali finančnih sredstev.

7.   Zaposleni, katerih stroški za plače so vključeni v ločene finančne račune stalne poslovne enote, kot je določeno s členom 18(1) in prilagojeno v skladu s členom 18(2), se dodelijo jurisdikiciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota.

Opredmetena sredstva, vključena v ločene finančne račune stalne poslovne enote, kot je določeno s členom 18(1) in prilagojeno v skladu s členom 18(2), se dodelijo jurisdikiciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota.

Število zaposlenih in opredmetena sredstva, dodeljena jurisdikciji stalne poslovne enote, se ne upoštevajo pri številu zaposlenih in opredmetenih sredstvih jurisdikcije glavnega subjekta.

Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev, ki jih poseduje investicijski subjekt, se izključita iz elementov formule iz odstavka 5.

Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev pretočnega subjekta se izključita iz elementov formule iz odstavka 5, razen če sta dodeljena stalni poslovni enoti ali, če stalne poslovne enote ni, subjektom v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v kateri je bil pretočni subjekt ustanovljen.

8.   Z odstopanjem od odstavka 5 se šteje, da je odstotek, ki se pripiše jurisdikciji na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, v zvezi z mednarodno skupino podjetij za določeno poslovno leto enak nič, če zaradi zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej jurisdikciji v prejšnjem poslovnem letu, subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, nimajo dodatnega denarnega odhodka za davek, ki je skupaj enak znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za to prejšnje poslovno leto, dodeljenega tej jurisdikciji.

Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahaja v jurisdikciji z odstotkom na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je v določenem poslovnem letu enak nič, se izključita iz elementov formule za dodelitev celotnega povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih mednarodni skupini podjetij za to poslovno leto.

9.   Odstavek 8 se ne uporablja za poslovno leto, če imajo vse jurisdikcije s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto, odstotek na podlagi kvalificiranega pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi z mednarodno skupino podjetij za to poslovno leto enak nič.

1.   Kvalificirani dohodek ali izguba subjekta v sestavi se izračunata s prilagoditvami iz členov 16 do 19, ki se izvedejo v zvezi s finančnim računovodskim neto dohodkom ali izgubo subjekta v sestavi za poslovno leto pred morebitnimi konsolidacijskimi prilagoditvami za odpravo transakcij znotraj skupine, kot je določeno v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

2.   Če na podlagi sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, ni mogoče razumno določiti finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi, se lahko finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi za določeno poslovno leto določita z uporabo drugega sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, če:

3.   Če krovni matični subjekt svojih konsolidiranih računovodskih izkazov ni pripravil v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja iz člena 3, točka (6)(c), se konsolidirani računovodski izkazi krovnega matičnega podjetja prilagodijo, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence.

4.   Če krovni matični subjekt ne pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu s členom 3, točke (6)(a), (b) in (c), so konsolidirani računovodski izkazi krovnega matičnega subjekta iz člena 3(, točka (6)(d), tisti izkazi, ki bi bili pripravljeni, če bi se od krovnega matičnega subjekta zahtevalo, da take konsolidirane računovodske izkaze pripravi v skladu:

5.   Kadar država članica ali jurisdikcija tretje države uporablja kvalificirani domači povrhnji davek, se lahko finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej državi članici ali jurisdikciji tretje države, določi v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja ali odobrenim standardom finančnega računovodenja, ki se razlikuje od standarda finančnega računovodenja, uporabljenega pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, če se tak finančni računovodski neto dohodek ali izguba prilagodi tako, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence.

6.   Če uporaba posebnega načela ali postopka v skladu s sklopom splošno sprejetih računovodskih načel povzroči pomembno izkrivljanje konkurence, se računovodska obravnava katere koli postavke ali transakcije, za katero velja to načelo ali postopek, prilagodi tako, da ustreza obravnavi, ki se zahteva za postavko ali transakcijo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002).

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi se prilagodi za znesek naslednjih postavk, da se določi njegov kvalificirani dohodek ali izguba:

3.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi znesek, prikazan na njegovih finančnih računih kot strošek ali izdatek takega subjekta v sestavi, ki je bil plačan z nadomestilom na podlagi udeleženega kapitala, nadomesti z zneskom, dovoljenim kot odbitek pri izračunu njegovega obdavčljivega dohodka na njegovi lokaciji.

Če možnost uporabe delniških opcij ni bila uporabljena, se znesek stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, ki je bil odštet od finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube za vsa prejšnja poslovna leta, vključi v določeno poslovno leto, v katerem je opcija potekla.

Če je del zneska stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala knjižen v finančnih računih subjekta v sestavi v poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem je bila opcija uporabljena, se znesek, enak razliki med skupnim zneskom stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, ki je bil odštet pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube v teh prejšnjih poslovnih letih, in skupnim zneskom stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, ki bi se odšteli pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube v teh prejšnjih poslovnih letih, če bi bila opcija v teh poslovnih letih uporabljena, vključi v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi za to poslovno leto.

Opcija se uporabi v skladu s členom 45(1) in se dosledno uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v isti jurisdikciji, v letu, v katerem se opcija uporabi, in v vseh naslednjih poslovnih letih.

V poslovnem letu, v katerem je opcija preklicana, se znesek neplačanih stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, zmanjšanega v skladu z opcijo, ki presega vračunane finančne računovodske odhodke, vključi v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi.

4.   Vsako transakcijo med subjekti v sestavi, ki se nahajajo v različnih jurisdikcijah, ki ni knjižena v istem znesku v finančnih računih obeh subjektov v sestavi ali ki ni skladna z načelom običajnih tržnih pogojev, je treba prilagoditi tako, da bo znesek enak in skladen z načelom običajnih tržnih pogojev.

Izguba iz naslova prodaje ali drugega prenosa sredstev med dvema subjektoma v sestavi, ki se nahajata v isti jurisdikciji, ki ni knjižena skladno z načelom običajnih tržnih pogojev, se prilagodi na osnovi načela običajnih tržnih pogojev, če je ta izguba vključena v izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube.

Za namene tega odstavka „načelo običajnih tržnih pogojev“ pomeni načelo, v skladu s katerim je treba transakcije med subjekti v sestavi knjižiti glede na pogoje, ki bi bili doseženi med neodvisnimi podjetji v primerljivih transakcijah in v primerljivih okoliščinah.

5.   Kvalificirani vračljivi davčni dobropisi iz člena 3, točka (38), se pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi obravnavajo kot dohodek. Nekvalificirani vračljivi davčni dobropisi se pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi ne obravnavajo kot dohodek.

6.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko dobički in izgube v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki so predmet obračunavanja poštene vrednosti ali oslabitve v konsolidiranih računovodskih izkazih za poslovno leto, določijo na podlagi načela realizacije za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube.

Dobički ali izgube, ki izhajajo iz obračunavanja poštene vrednosti ali oslabitve v zvezi s sredstvom ali obveznostjo, se izključijo iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi v skladu s prvim pododstavkom.

Knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti za namen ugotavljanja dobička ali izgube v skladu s prvim pododstavkom je knjigovodska vrednost v času, ko je bilo sredstvo pridobljeno ali je obveznost nastala, ali na prvi dan poslovnega leta, v katerem je bila uporabljena opcija, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Opcija se uporabi v skladu s členom 45(1) in se uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v kateri se opcija uporabi, razen če se vložniški subjekt v sestavi odloči omejiti opcijo na opredmetena sredstva subjektov v sestavi ali na investicijske subjekte.

V poslovnem letu, v katerem je opcija preklicana, se znesek, enak razliki med pošteno vrednostjo sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti na prvi dan poslovnega leta, v katerem je prišlo do preklica, določen na podlagi izbrane opcije, vključi, če poštena vrednost presega knjigovodsko vrednost, v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube subjektov v sestavi ali se iz njega odbije, če knjigovodska vrednost presega pošteno vrednost.

7.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko kvalificirani dohodek ali izguba v določeni jurisdikciji nahajajočega se subjekta v sestavi, ki izhaja iz odprodaje v tej jurisdikciji nahajajočih se lokalnih opredmetenih sredstev s strani takega subjekta v sestavi tretjim osebam, ki niso člani skupine, v poslovnem letu prilagodi na način, določen v tem odstavku. Za namene tega odstavka so lokalna opredmetena sredstva nepremičnine, ki se nahajajo v isti jurisdikciji kot subjekt v sestavi.

Neto dobiček, ki izhaja iz odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je bilo navedeno v prvem pododstavku, v poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena, se izravna s kakršno koli neto izgubo subjekta v sestavi, ki se nahaja v tej jurisdikciji, iz naslova odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je bilo navedeno v prvem pododstavku, v poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena, in v štirih poslovnih letih pred tem poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: petletno obdobje). Neto dobiček se najprej izravna z morebitno neto izgubo, ki je nastala v najzgodnejšem poslovnem letu petletnega obdobja. Vsakršen preostali znesek neto dobička se prenese naprej in izravna z vsemi neto izgubami, ki so nastale v naslednjih poslovnih letih petletnega obdobja.

Vsakršen preostali znesek neto dobička, ki ostane po uporabi drugega pododstavka, se enakomerno razporedi v petletnem obdobju za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube vsakega subjekta v sestavi, ki se nahaja v tej jurisdikciji, ki je v poslovnem letu, v katerem je bila uporabljena opcija, ustvaril neto dobiček od odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je bilo navedeno v prvem pododstavku. Preostali znesek neto dobička, dodeljenega subjektu v sestavi, je znesek, ki je sorazmeren z neto dobičkom tega subjekta v sestavi, deljenim z neto dobičkom vseh subjektov v sestavi.

Če noben subjekt v sestavi v jurisdikciji v poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena, ni ustvaril neto dobička od odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je navedeno v prvem pododstavku, se preostali znesek neto dobička, kakor je navedeno v tretjem pododstavku, enakomerno dodeli vsakemu subjektu v sestavi v tej jurisdikciji in enakomerno razporedi v petletnem obdobju za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube vsakega od teh subjektov v sestavi.

Vsaka prilagoditev v skladu s tem odstavkom za poslovna leta pred poslovnim letom, v katerem se uporabi opcija, se prilagodi v skladu s členom 29(1). Ta opcija se uporabi na letni ravni v skladu s členom 45(2).

8.   Morebitni odhodki, povezani s finančnim aranžmajem, s katerim eden ali več subjektov v sestavi zagotovi dobropis enemu ali več drugim subjektom v sestavi iste skupine ali kako drugače vanj vloži sredstva (v nadaljnjem besedilu: finančni aranžma znotraj skupine), se ne upoštevajo pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

9.   Krovni matični subjekt se lahko odloči za uporabo konsolidirane računovodske obravnave za izločitev dohodkov, odhodkov, dobičkov in izgub iz transakcij med subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti jurisdikciji in so vključeni v skupino za davčno konsolidacijo, za namen izračuna neto kvalificiranega dohodka ali izgube teh subjektov v sestavi.

Ta opcija se uporabi v skladu s členom 45(1).

V poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena ali preklicana, se izvedejo ustrezne prilagoditve, da se postavke kvalificiranega dohodka ali izgube ne upoštevajo več kot enkrat ali se zaradi uporabljene opcije ali njenega preklica ne zanemarijo.

10.   Zavarovalnica iz izračuna svojega kvalificiranega dohodka ali izgube izključi vsak znesek, ki se imetnikom polic zaračuna za davke, ki jih zavarovalnica plača v zvezi z donosi za imetnike polic. Zavarovalnica v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube vključi vse donose za imetnike polic, ki se ne odražajo v njenem finančnem računovodskem neto dohodku ali izgubi, v obsegu, v katerem se ustrezno povečanje ali zmanjšanje obveznosti do imetnikov polic odraža v njenem finančnem računovodskem neto dohodku ali izgubi.

11.   Vsak znesek, ki se prizna kot zmanjšanje lastniškega kapitala subjekta v sestavi in je posledica izvedenih ali zapadlih distribucij v zvezi z instrumentom, ki ga ta subjekt v sestavi izda na podlagi regulativnih zahtev glede skrbnosti in varnosti (v nadaljnjem besedilu: dodatni temeljni kapital), se pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube obravnava kot odhodek.

Vsak znesek, ki je pripoznan kot povečanje lastniškega kapitala subjekta v sestavi in je posledica prejetih distribucij ali distribucij, ki se pričakujejo v zvezi z dodatnim temeljnim kapitalom v posesti subjekta v sestavi, se vključi v izračun njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube.

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.   Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi, se izključita iz izračuna njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube, če subjekt v sestavi dokaže, da se strateško ali komercialno upravljanje vseh zadevnih ladij dejansko izvaja iz jurisdikcije, kjer se subjekt v sestavi nahaja.

3.   Kadar izračun dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificiranega dohodka od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi, pokaže izgubo, se taka izguba izključi iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi.

4.   Skupni kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, ne presega 50 % dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza teh subjektov v sestavi.

5.   Stroški, ki jih ima subjekt v sestavi in ki so neposredno pripisljivi njegovim dejavnostim mednarodnega ladijskega prevoza iz odstavka 1, točka (a), in kvalificiranim pomožnim dejavnostim mednarodnega ladijskega prevoza iz odstavka 1, točka (b), se dodelijo takim dejavnostim za namen izračuna neto dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza in neto kvalificiranega dohodka od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi.

Stroški, ki jih ima subjekt v sestavi in ki posredno izhajajo iz njegovih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificiranih pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, se odbijejo od njegovih prihodkov iz takih dejavnosti, da se izračunata njegov dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih storitev mednarodnega ladijskega prevoza, pri čemer tak izračun temelji na razmerju med njegovimi prihodki iz takih dejavnosti in njegovimi skupnimi prihodki.

6.   Vsi neposredni in posredni stroški, ki se v skladu z odstavkom 5 pripišejo dohodku od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificiranemu dohodku od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi, se pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube izključijo.

1.   Če je subjekt v sestavi stalna poslovna enota, kot je opredeljeno v členu 3, točka (13)(a), (b) ali (c), je njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba enak neto dohodku ali izgubi, ki se odraža v ločenih finančnih računih stalne poslovne enote.

Če stalna poslovna enota nima ločenih finančnih računov, je njen finančni računovodski neto dohodek ali izguba enak znesku, ki bi se odražal v njenih ločenih finančnih računih, če bi bili pripravljeni na samostojni osnovi in v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

2.   Če subjekt v sestavi ustreza opredelitvi stalne poslovne enote iz člena 3, točka (13)(a) ali (b), se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba prilagodi tako, da odraža samo zneske in postavke dohodkov in odhodkov, ki se mu lahko pripišejo v skladu z veljavnim davčnim sporazumom ali domačim pravom jurisdikcije, v kateri se nahaja, ne glede na znesek dohodka, ki je predmet obdavčitve, in znesek odbitnih odhodkov v tej jurisdikciji.

Če subjekt v sestavi ustreza opredelitvi stalne poslovne enote iz člena 3, točka 13(c), se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba prilagodi tako, da odraža samo zneske in postavke dohodkov in odhodkov, ki bi se mu lahko pripisali v skladu s členom 7 vzorčne davčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital, kakor je bila spremenjena.

3.   Če subjekt v sestavi ustreza opredelitvi stalne poslovne enote iz člena 3, točka (13)(d), se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba izračuna na osnovi dohodkovnih zneskov in postavk, ki so izvzeti v jurisdikciji, v kateri se nahaja glavni subjekt, in jih je mogoče pripisati operacijam, opravljenim zunaj te jurisdikcije, ter odhodkovnih zneskov in postavk, ki niso odbiti za davčne namene v jurisdikciji, v kateri se nahaja glavni subjekt, in jih je mogoče pripisati takim operacijam.

4.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba stalne poslovne enote se ne upošteva pri določanju kvalificiranega dohodka ali izgube glavnega subjekta, razen kakor je določeno v odstavku 5.

5.   Kvalificirana izguba stalne poslovne enote se pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube glavnega subjekta obravnava kot njegov odhodek, kolikor se izguba stalne poslovne enote pri izračunu domačega obdavčljivega dohodka takega glavnega subjekta obravnava kot njegov odhodek in se ne izravna s postavko domačega obdavčljivega dohodka, ki se obdavči v skladu s pravom tako jurisdikcije glavnega subjekta kot tudi jurisdikcije stalne poslovne enote.

Kvalificirani dohodek, ki ga naknadno ustvari stalna poslovna enota, se obravnava kot kvalificirani dohodek glavnega subjekta v višini do zneska kvalificirane izgube, ki se je prej obravnavala kot odhodek glavnega subjekta v skladu s prvim pododstavkom.

1.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi, ki je pretočni subjekt, se zmanjša za znesek, ki ga je mogoče dodeliti njegovim lastnikom, ki niso subjekti v skupini in imajo lastniški delež v takem pretočnem subjektu neposredno ali prek verige davčno transparentnih subjektov, razen če:

2.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi, ki je pretočni subjekt, se zmanjša za finančni računovodski neto dohodek ali izgubo, ki se dodeli drugemu subjektu v sestavi.

3.   Če pretočni subjekt v celoti ali delno posluje prek stalne poslovne enote, se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba, ki ostane po uporabi odstavka 1 tega člena, dodeli tej stalni poslovni enoti v skladu s členom 18.

4.   Če davčno transparentni subjekt ni krovni matični subjekt, se finančni računovodski neto dohodek ali izguba pretočnega subjekta, ki ostane po uporabi odstavkov 1 in 3, dodeli subjektom v sestavi, ki so njegovi lastniki, v skladu z njihovimi lastniškimi deleži v pretočnem subjektu.

5.   Če je pretočni subjekt davčno transparentni subjekt, ki je krovni matični subjekt ali obratni hibridni subjekt, se vsak finančni računovodski neto dohodek ali izguba pretočnega subjekta, ki ostane po uporabi odstavkov 1 in 3, dodeli krovnemu matičnemu subjektu ali obratnemu hibridnemu subjektu.

6.   Odstavki 3, 4 in 5 se uporabljajo ločeno za vsak lastniški delež v pretočnem subjektu.

1.   Zajeti davki subjekta v sestavi vključujejo:

2.   Zajeti davki subjekta v sestavi ne vključujejo:

3.   Zajeti davki v zvezi s kakršnim koli neto dobičkom ali izgubo, ki izhaja iz odprodaje lokalnih opredmetenih sredstev, kot je navedeno v členu 16(7), prvi pododstavek, v poslovnem letu, v katerem je bila uporabljena opcija iz navedenega pododstavka, se izključijo iz izračuna zajetih davkov.

1.   Prilagojeni zajeti davki subjekta v sestavi za poslovno leto se določijo tako, da se vsota odmerjenega odhodka za davke, ki so v finančnem računovodskem neto dohodku ali izgubi vračunani glede na zajete davke za poslovno leto, prilagodi za:

2.   Pribitki k zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto vključujejo:

3.   Znižanja zajetih davkov subjekta v sestavi za poslovno leto vključujejo:

4.   Če je znesek zajetega davka opisan v več kot eni točki v odstavkih 1, 2 in 3, se za namen izračuna prilagojenih zajetih davkov upošteva samo enkrat.

5.   Če za poslovno leto v jurisdikciji ne obstaja neto kvalificirani dohodek in je znesek prilagojenih zajetih davkov za to jurisdikcijo negativen in manjši od zneska, ki je enak neto kvalificirani izgubi, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo (v nadaljnjem besedilu: pričakovani prilagojeni zajeti davki), se znesek, ki je enak razliki med zneskom prilagojenih zajetih davkov in zneskom pričakovanih prilagojenih zajetih davkov, obravnava kot dodatni povrhnji davek za to poslovno leto. Znesek dodatnega povrhnjega davka se dodeli vsakemu subjektu v sestavi v jurisdikciji v skladu s členom 29(3).

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.   Če je davčna stopnja, ki se uporablja za namen izračuna odloženih odhodkov za davek, enaka minimalni davčni stopnji ali nižja od nje, skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, ki se doda prilagojenim zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto na podlagi člena 21(1), točka (b), ustreza odloženemu odhodku za davek, ki se v finančnih računih vračuna v zvezi z zajetimi davki in se prilagodi v skladu z odstavki 3 do 6 tega člena.

Če je davčna stopnja, ki se uporablja za namen izračuna odloženih odhodkov za davek, višja od minimalne davčne stopnje, skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, ki se doda prilagojenim zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto na podlagi člena 21(1), točka (b), ustreza odloženemu odhodku za davek, ki se v finančnih računih vračuna v zvezi s preračunanimi zajetimi davki po minimalni davčni stopnji in se prilagodi v skladu z odstavki 3 do 6 tega člena.

3.   Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek se poveča za:

4.   Če se v poslovnem letu odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo ne pripozna v finančnih računih, ker merila za pripoznavanje niso izpolnjena, se skupni znesek prilagoditve za odloženi davek zmanjša za znesek, ki bi zmanjšal skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, če bi se v poslovnem letu vračunale odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo.

5.   Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek ne vključuje:

6.   Če so bile odložene terjatve za davek, ki jih je mogoče pripisati kvalificirani izgubi subjekta v sestavi, v poslovnem letu knjižene po stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje, se lahko v istem poslovnem letu preračunajo po minimalni davčni stopnji, če davčni zavezanec lahko izkaže, da je odloženo terjatev za davek mogoče pripisati kvalificirani izgubi.

Če se odložene terjatve za davek povečajo na podlagi prvega pododstavka, se skupni znesek prilagoditve za odloženi davek ustrezno zmanjša.

7.   Odložena obveznost za davek, ki ni odpravljena in katere znesek ni plačan v petih naslednjih poslovnih letih, se ponovno zajame, kolikor je bila upoštevana pri skupnem znesku prilagoditve za odloženi davek subjekta v sestavi.

Znesek ponovno zajete odložene obveznosti za davek, določen za tekoče poslovno leto, se obravnava kot znižanje zajetih davkov v petem poslovnem letu pred tekočim poslovnim letom, dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za to poslovno leto pa se ponovno izračunata v skladu s členom 29(1). Ponovno zajeta odložena obveznost za davek za tekoče poslovno leto je znesek povišanja v kategoriji odložene obveznosti za davek, ki je bila vključena v skupni znesek prilagoditve za odloženi davek v petem poslovnem letu pred tekočim poslovnim letom, ki ni bila odpravljena do konca zadnjega dne tekočega poslovnega leta.

8.   Če je odložena obveznost za davek ponovno zajeti izjemni vračunani dogodek, se z odstopanjem od odstavka 7 taka obveznost ne zajame ponovno, tudi če ni odpravljena ali plačana v naslednjih petih letih. Ponovno zajeti izjemni vračunani dogodek ustreza znesku vračunanega odhodka za davek, ki ga je mogoče pripisati spremembam pri povezanih odloženih obveznostih za davek v zvezi z naslednjimi postavkami:

1.   Z odstopanjem od člena 22 lahko vložniški subjekt v sestavi za jurisdikcijo uporabi opcijo v zvezi s kvalificirano izgubo, v skladu s katero se določijo odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo za vsako poslovno leto, v katerem je v tej jurisdikciji ugotovljena neto kvalificirana izguba. V ta namen so odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo enake neto kvalificirani izgubi za poslovno leto za jurisdikcijo, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo.

Za jurisdikcijo z upravičenim sistemom davčne distribucije iz člena 40 ni mogoče uporabiti opcije v zvezi s kvalificirano izgubo.

2.   Odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, določene na podlagi odstavka 1, se uporabijo v katerem koli naslednjem poslovnem letu, v katerem je za jurisdikcijo ugotovljen neto kvalificirani dohodek v znesku, ki je enak ali neto kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo ali, če je nižji, razpoložljivemu znesku odloženih terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo.

3.   Odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, določene na podlagi odstavka 1, se zmanjšajo za znesek, ki se uporabi za poslovno leto, saldo pa se prenese v naslednja poslovna leta.

4.   Če se opcija v zvezi s kvalificirano izgubo prekliče, se kakršne koli preostale odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, določene na podlagi odstavka 1, zmanjšajo do vrednosti nič s prvim dnem prvega poslovnega leta, v katerem se opcija v zvezi s kvalificirano izgubo ne uporablja več.

5.   Opcija v zvezi s kvalificirano izgubo se vloži s prvo informativno napovedjo za odmero povrhnjega davka iz člena 44 mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki vključuje jurisdikcijo, za katero se opcija uporabi.

6.   Če pretočni subjekt, ki je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, uporabi opcijo v zvezi s kvalificirano izgubo v skladu s tem členom, se odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo izračunajo ob upoštevanju kvalificirane izgube pretočnega subjekta po zmanjšanju na podlagi člena 38(3).

1.   Stalni poslovni enoti se dodeli znesek vseh zajetih davkov, ki so vključeni v finančne račune subjekta v sestavi in se nanašajo na kvalificirani dohodek ali izgubo te stalne poslovne enote.

2.   Subjektu v sestavi, ki je lastnik, se dodeli znesek vseh zajetih davkov, ki so vključeni v finančne račune davčno transparentnega subjekta in se nanašajo na kvalificirani dohodek ali izgubo, dodeljeno temu subjektu v sestavi, ki je lastnik, v skladu s členom 19(4).

3.   Subjektu v sestavi se v okviru davčnega režima nadzorovane tuje družbe dodeli znesek vseh zajetih davkov, vključenih v finančne račune subjektov v sestavi, ki so njegovi neposredni ali posredni lastniki, glede na njihov delež dohodka v nadzorovani tuji družbi.

4.   Subjektu v sestavi, ki je hibridni subjekt, se dodeli znesek vseh zajetih davkov, ki so vključeni v finančne račune subjekta v sestavi, ki je njegov lastnik, in se nanašajo na kvalificirani dohodek hibridnega subjekta.

„Hibridni subjekt“ pomeni subjekt, ki se v jurisdikciji, v kateri se nahaja, obravnava kot ločena oseba za namene davka od dohodkov, v jurisdikciji, v kateri se nahaja njegov lastnik, pa kot fiskalno transparenti subjekt.

5.   Subjektu v sestavi, ki je med poslovnim letom izvedel distribucijo, se dodeli znesek vseh zajetih davkov, vračunanih v finančnih računih subjektov v sestavi, ki so njegovi neposredni lastniki, na tako distribucijo.

6.   Subjekt v sestavi, ki so mu bili dodeljeni zajeti davki na podlagi odstavkov 3 in 4 v zvezi s pasivnim dohodkom, vključi take zajete davke v svoje prilagojene zajete davke v znesku, ki je enak zajetim davkom, dodeljenim v zvezi s takim pasivnim dohodkom.

Z odstopanjem od prvega pododstavka subjekt v sestavi iz prvega pododstavka vključi v svoj prilagojeni zajeti davek znesek, ki ustreza odstotku povrhnjega davka za jurisdikcijo, pomnoženemu z zneskom pasivnega dohodka subjekta v sestavi, ki je vključen v okviru davčnega režima nadzorovane tuje družbe ali pravila o fiskalni transparentnosti, če je rezultat nižji od zneska, določenega v skladu s prvim pododstavkom. Za namene tega pododstavka se odstotek povrhnjega davka za jurisdikcijo določi ne glede na zajete davke subjekta v sestavi, ki je lastnik, v zvezi s takim pasivnim dohodkom.

Kakršni koli zajeti davki subjekta v sestavi, ki je lastnik, v zvezi s takim pasivnim dohodkom, ki ostane po uporabi tega odstavka, se ne dodelijo v skladu z odstavkoma 3 in 4.

Za namene tega odstavka „pasivni dohodek“ pomeni naslednje postavke dohodka, vključenega v kvalificirani dohodek, kolikor je bil subjekt v sestavi, ki je lastnik, obdavčen v okviru davčnega režima nadzorovane tuje družbe ali zaradi lastniškega deleža v hibridnem subjektu:

7.   Če se kvalificirani dohodek stalne poslovne enote obravnava kot kvalificirani dohodek glavnega subjekta v skladu s členom 18(5), se vsi zajeti davki, ki nastanejo v jurisdikciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, in so povezani s takim dohodkom, obravnavajo kot zajeti davki glavnega subjekta v znesku, ki ne presega takega dohodka, pomnoženega z najvišjo davčno stopnjo za običajni dohodek v jurisdikciji, v kateri se nahaja glavni subjekt.

1.   Če subjekt v sestavi za prejšnje poslovno leto v svoje finančne račune knjiži prilagoditev zajetih davkov, se taka prilagoditev obravnava kot prilagoditev zajetih davkov v poslovnem letu, v katerem se prilagoditev opravi, razen če se prilagoditev nanaša na poslovno leto, v katerem se zajeti davki v jurisdikciji zmanjšajo.

V primeru zmanjšanja zajetih davkov, ki so bili vključeni v prilagojene zajete davke subjekta v sestavi za prejšnje poslovno leto, se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za tako poslovno leto preračunata v skladu s členom 29(1), tako da se prilagojeni zajeti davki znižajo za znesek, ki ustreza zmanjšanju zajetih davkov. Kvalificirani dohodek za poslovno leto in vsa predhodna poslovna leta se ustrezno prilagodi.

V skladu z letno opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi v skladu s členom 45(2), se nebistveno zmanjšanje zajetih davkov lahko obravnava kot prilagoditev zajetih davkov v poslovnem letu, v katerem se prilagoditev opravi. Nebistveno zmanjšanje zajetih davkov ustreza skupnemu zmanjšanju prilagojenih zajetih davkov, določenih v poslovnem letu za jurisdikcijo, za manj kot 1 000 000 EUR.

2.   Če se veljavna domača davčna stopnja zniža pod minimalno davčno stopnjo in tako znižanje povzroči odloženi odhodek za davek, se znesek odloženega odhodka za davek, ki iz tega izhaja, obravnava kot prilagoditev obveznosti subjekta v sestavi za zajete davke, ki se upoštevajo na podlagi člena 21 za prejšnje poslovno leto.

3.   Če se je odloženi odhodek za davek upošteval po stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje, in se veljavna davčna stopnja pozneje poveča, se znesek odloženega odhodka za davek, ki izhaja iz takega povečanja, ob plačilu obravnava kot prilagoditev obveznosti subjekta v sestavi za zajete davke, ki se obračunajo za prejšnje poslovno leto v skladu s členom 21.

Prilagoditev iz prvega pododstavka ne presega zneska, ki je enak odloženemu odhodku za davek, preračunanemu po minimalni davčni stopnji.

4.   Če se več kot 1 000 000 EUR od zneska, ki ga je subjekt v sestavi vračunal kot odmerjeni odhodek za davek in je vključen v prilagojene zajete davke za poslovno leto, ne plača v treh letih po koncu tega poslovnega leta, se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za poslovno leto, v katerem se je neplačani znesek obračunal kot zajeti davek, preračunata v skladu s členom 29(1) tako, da se tak neplačani znesek izključi iz prilagojenih zajetih davkov.

1.   Dejanska davčna stopnja mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine se po naslednji formuli izračuna za vsako poslovno leto in za vsako jurisdikcijo, če v njej obstaja neto kvalificirani dohodek:

pri čemer so prilagojeni zajeti davki subjektov v sestavi, določeni v skladu s poglavjem IV, vsota prilagojenih zajetih davkov vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji.

2.   Neto kvalificirani dohodek ali izguba subjektov v sestavi v jurisdikciji za poslovno leto se določi po naslednji formuli:

pri čemer je:

3.   Prilagojeni zajeti davki in kvalificirani dohodek ali izguba subjektov v sestavi, ki so investicijski subjekti, so izključeni iz izračuna dejanske davčne stopnje v skladu z odstavkom 1 in izračuna neto kvalificiranega dohodka v skladu z odstavkom 2.

4.   Dejanska davčna stopnja vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od dejanske davčne stopnje vseh drugih subjektov v sestavi.

1.   Če je dejanska davčna stopnja jurisdikcije, v kateri se nahajajo subjekti v sestavi, nižja od minimalne davčne stopnje za poslovno leto, mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina ločeno izračuna povrhnji davek za vsakega od njenih subjektov v sestavi, katerih kvalificirani dohodek je vključen v izračun neto kvalificiranega dohodka te jurisdikcije. Povrhnji davek se izračuna na podlagi jurisdikcije.

2.   Odstotek povrhnjega davka za jurisdikcijo za poslovno leto je morebitna pozitivna razlika v odstotnih točkah, ki se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je dejanska davčna stopnja enaka stopnji, izračunani v skladu s členom 26.

3.   Povrhnji davek jurisdikcije za poslovno leto je morebitni pozitivni znesek, ki se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

4.   Presežni dobiček za jurisdikcijo za poslovno leto iz odstavka 3 je morebitni pozitivni znesek, ki se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

5.   Povrhnji davek subjekta v sestavi za tekoče poslovno leto se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

6.   Če povrhnji davek jurisdikcije izhaja iz ponovnega izračuna na podlagi člena 29(1) in če v jurisdikciji za poslovno leto ne obstaja neto kvalificirani dohodek, se povrhnji davek dodeli vsakemu subjektu v sestavi z uporabo formule iz odstavka 5 tega člena na podlagi kvalificiranega dohodka subjektov v sestavi v poslovnih letih, za katera se izvedejo ponovni izračuni na podlagi člena 29(1).

7.   Povrhnji davek vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od povrhnjega davka vseh drugih subjektov v sestavi.

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Razen če vložniški subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine uveljavi opcijo v skladu s členom 45(2), da ne bo uporabil vsebinske izključitve dohodkov za določeno poslovno leto, se za namen izračuna povrhnjega davka neto kvalificirani dohodek za jurisdikcijo zmanjša za znesek, ki je enak vsoti izvzetij za plače iz odstavka 3 tega člena, in za opredmetena sredstva iz odstavka 4 tega člena za vsak subjekt v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji.

3.   Pri subjektu v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, je izvzetje za plače enako 5 % njegovih upravičenih stroškov za plače upravičenih zaposlenih, ki opravljajo dejavnosti za mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino v taki jurisdikciji, z izjemo upravičenih stroškov za plače:

4.   Izvzetje za opredmetena sredstva subjekta v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, je enako 5 % knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev, ki se nahajajo v jurisdikciji, z izjemo:

5.   Za namene odstavka 4 je knjigovodska vrednost upravičenih opredmetenih sredstev enaka povprečju knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev na začetku in koncu poslovnega leta, kakor se knjiži za namen priprave konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, ki je zmanjšano za kakršno koli nabrano depreciacijo, amortizacijo in deplecijo ter povečano za kakršen koli znesek, ki ga je mogoče pripisati kapitalizaciji odhodkov za plače.

6.   Za namene odstavkov 3 in 4 so upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva subjekta v sestavi, ki je stalna poslovna enota, enaki tistim, ki so vključeni v njegove ločene finančne račune v skladu s členom 18(1) in (2), če se upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva nahajajo v isti jurisdikciji kot stalna poslovna enota.

Upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva stalne poslovne enote se ne upoštevajo pri upravičenih stroških za plače in upravičenih opredmetenih sredstvih glavnega subjekta.

Če je bil dohodek stalne poslovne enote v celoti ali delno izključen na podlagi člena 19(1) in člena 38(5), se upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva take stalne poslovne enote v enakem razmerju izključijo iz izračuna, ki se za mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino izvede v skladu s tem členom.

7.   Upravičeni stroški za plače upravičenih zaposlenih, ki jih plača pretočni subjekt, in upravičena opredmetena sredstva v njegovi lasti, ki niso dodeljeni v skladu z odstavkom 6, se dodelijo:

Vsi drugi upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva pretočnega subjekta se izključijo iz izračunov vsebinskih izključitev dohodkov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine.

8.   Vsebinska izključitev dohodkov vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od vsebinske izključitve dohodkov vseh drugih subjektov v sestavi.

9.   Vsebinska izključitev dohodkov, izračunana v skladu s tem členom, ne vključuje izvzetij za plače in za opredmetena sredstva subjektov v sestavi, ki so v tej jurisdikciji investicijski subjekti.

1.   Če na podlagi člena 11(3), člena 16(7), člena 22(6), člena 25(1) in (4) ter člena 40(5) prilagoditev zajetih davkov ali kvalificiranega dohodka ali izgube povzroči ponovni izračun dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine za predhodno davčno leto, se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek ponovno izračunata v skladu s pravili iz členov 26, 27 in 28. Vsak znesek progresivnega povrhnjega davka, ki izhaja iz takega ponovnega izračuna, se obravnava kot dodatni povrhnji davek za namene člena 27(3) za poslovno leto, v katerem se opravi ponovni izračun.

2.   Če za jurisdikcijo za določeno poslovno leto obstaja dodatni povrhnji davek, ni pa neto kvalificiranega dohodka, je kvalificirani dohodek vsakega subjekta v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, znesek, enak povrhnjemu davku, dodeljenemu takim subjektom v sestavi na podlagi člena 27(5) in (6), deljenemu z minimalno davčno stopnjo.

3.   Če je treba na podlagi člena 21(5) plačati dodatni povrhnji davek, je kvalificirani dohodek vsakega subjekta v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, znesek, enak povrhnjemu davku, dodeljenemu takemu subjektu v sestavi, deljenemu z minimalno davčno stopnjo. Dodelitev se za vsak subjekt v sestavi izvede sorazmerno na podlagi naslednje formule:

Dodatni povrhnji davek se dodeli samo subjektom v sestavi, ki beležijo znesek prilagojenega zajetega davka, ki je manjši od nič in manjši od z minimalno davčno stopnjo pomnoženega kvalificiranega dohodka ali izgube takih subjektov v sestavi.

4.   Če se subjektu v sestavi dodeli dodatni povrhnji davek v skladu s tem členom ter členom 27(5) in (6), se tak subjekt v sestavi za namene poglavja II obravnava kot nizko obdavčeni subjekt v sestavi.

1.   Z odstopanjem od členov 26 do 29 in člena 31 je v skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, povrhnji davek, ki ga morajo plačati subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v poslovnem letu enak nič, če v takem poslovnem letu:

Ta opcija se lahko uporabi na letni ravni v skladu s členom 45(2).

2.   Povprečni kvalificirani prihodek ali povprečni kvalificirani dohodek ali izguba iz odstavka 1 je povprečje kvalificiranega prihodka ali kvalificiranega dohodka ali izgube subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, za poslovno leto in dve predhodni poslovni leti.

Če v jurisdikciji v prvem ali drugem predhodnem poslovnem letu ali v obeh ni subjektov v sestavi s kvalificiranim prihodkom ali kvalificirano izgubo, se taka poslovna leta izključijo iz izračuna povprečja kvalificiranega prihodka ali kvalificiranega dohodka ali izgube v tej jurisdikciji.

3.   Kvalificirani prihodek subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, za poslovno leto je vsota vseh prihodkov subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, zmanjšana ali povečana za kakršno koli prilagoditev, izvedeno v skladu s poglavjem III.

4.   Kvalificirani dohodek ali izguba subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, za poslovno leto je neto kvalificirani dohodek ali izguba te jurisdikcije, kot se izračuna v skladu s členom 26(2).

5.   Izključitev po načelu de minimis iz odstavkov 1 do 4 se ne uporablja za subjekte v sestavi brez države in investicijske subjekte. Prihodek in kvalificirani dohodek ali izguba takih subjektov se izključita iz izračuna izključitve po načelu de minimis.

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Izračun dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka za jurisdikcijo v skladu s poglavji III do VII v zvezi s člani podskupine v manjšinski lasti se uporablja ob predpostavki, da je vsaka podskupina v manjšinski lasti ločena mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina.

Prilagojeni zajeti davki in kvalificirani dohodek ali izguba članov podskupine v manjšinski lasti se izključijo iz določitve preostalega zneska dejanske davčne stopnje mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se izračuna v skladu s členom 26(1), in iz neto kvalificiranega dohodka, izračunanega v skladu s členom 26(2).

3.   Dejanska davčna stopnja in povrhnji davek subjekta v sestavi, ki je v manjšinski lasti in ki ni član podskupine v manjšinski lasti, se izračunata na osnovi subjekta v skladu s poglavji III do VII.

Prilagojeni zajeti davki in kvalificirani dohodek ali izguba subjekta v sestavi v manjšinski lasti se izključijo iz določitve preostalega zneska dejanske davčne stopnje mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se izračuna v skladu s členom 26(1), in iz neto kvalificiranega dohodka, ki se izračuna v skladu s členom 26(2).

Ta odstavek se ne uporablja za subjekt v sestavi v manjšinski lasti, ki je investicijski subjekt.

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.   Če se dve ali več skupin združi v eno skupino v katerem koli od zadnjih štirih zaporednih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, se šteje, da je prag konsolidiranih prihodkov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupin iz člena 2 za katero koli poslovno leto pred združitvijo dosežen, če vsota prihodkov, vključenih v vsakega od konsolidiranih računovodskih izkazov za to poslovno leto, znaša 750 000 000 EUR ali več.

3.   Če se subjekt, ki ni član skupine (v nadaljnjem besedilu: ciljni subjekt), v preizkusnem poslovnem letu združi s subjektom ali skupino (v nadaljnjem besedilu: prevzemni subjekt) ter bodisi ciljni ali prevzemni subjekt ni konsolidiral računovodskih izkazov v katerem koli od zadnjih štirih zaporednih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, se šteje, da je prag konsolidiranih prihodkov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine za to leto dosežen, če vsota prihodkov, vključenih v vsakega od računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov za to poslovno leto, znaša 750 000 000 EUR ali več.

4.   Če se v okviru področja uporabe te direktive ena mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina razdruži v dve ali več skupin (vsaka od teh skupin je v nadaljnjem besedilu: razdružena skupina), se šteje, da razdružena skupina doseže prag konsolidiranih prihodkov:

1.   Če subjekt (v nadaljnjem besedilu: ciljni subjekt) postane ali preneha biti subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine zaradi prenosa neposrednih ali posrednih lastniških deležev v ciljnem subjektu ali če med poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: leto prevzema) ciljni subjekt postane krovni matični subjekt nove skupine, se ciljni subjekt za namene te direktive obravnava kot član mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, če je del njegovih sredstev, obveznosti, dohodkov, odhodkov in denarnih tokov po posameznih postavkah vključen v konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta v letu prevzema.

Dejanska davčna stopnja in povrhnji davek ciljnega subjekta se izračunata v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   V letu prevzema mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina upošteva zgolj finančni računovodski neto dohodek ali izgubo in prilagojene zajete davke ciljnega subjekta, ki so za namene te direktive vključeni v konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta.

3.   V letu prevzema in vsakem naslednjem poslovnem letu kvalificirani dohodek ali izguba in prilagojeni zajeti davki ciljnega subjekta temeljijo na pretekli knjigovodski vrednosti njegovih sredstev in obveznosti.

4.   V letu prevzema se pri izračunu upravičenih stroškov za plače ciljnega subjekta na podlagi člena 28(3) upoštevajo zgolj stroški, ki se odražajo v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta.

5.   Izračun knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev ciljnega subjekta na podlagi člena 28(4) se po potrebi prilagodi sorazmerno s časovnim obdobjem, v katerem je bil ciljni subjekt član mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v letu prevzema.

6.   Z izjemo odloženih terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo iz člena 23 mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je prevzemnica, odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek ciljnega subjekta, ki se prenesejo med mednarodnimi skupinami podjetij ali velikimi domačimi skupinami, upošteva na enak način in v enakem obsegu, kot če bi mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je prevzemnica, nadzorovala ciljni subjekt, ko so taka sredstva in obveznosti nastali.

7.   Odložene obveznosti za davek ciljnega subjekta, ki so bile predhodno vključene v njegov skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, se za namene člena 22(7) obravnavajo tako, kot da jih je v letu prevzema mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je subjekt odprodala, odpravila in kot da izhajajo iz mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki je prevzemnica, vendar pa ima v takem primeru kakršno koli naknadno zmanjšanje zajetih davkov na podlagi člena 22(7) učinek v letu, v katerem je znesek ponovno zajet.

8.   Če je ciljni subjekt matični subjekt in v letu prevzema subjekt v skupini v dveh ali več mednarodnih skupinah podjetij ali velikih domačih skupinah, ločeno uporabi pravilo o vključitvi dohodkov za svoje dodeljive deleže povrhnjega davka nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se določijo za vsako mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino.

9.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 8 se prevzem ali odprodaja nadzorujočega deleža v ciljnem subjektu obravnava kot prevzem ali odprodaja sredstev in obveznosti, če jurisdikcija, v kateri se nahaja ciljni subjekt, ali, v primeru davčno transparentnega subjekta, jurisdikcija, v kateri se nahajajo sredstva, obravnava prevzem ali odprodajo tega nadzorujočega deleža na enak ali podoben način kot prevzem ali odprodajo sredstev in obveznosti ter prodajalcu naloži zajeti davek na podlagi razlike med davčno osnovo in plačanim nadomestilom v zameno za nadzorujoči delež ali pošteno vrednost sredstev in obveznosti.

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.   Subjekt v sestavi, ki odproda sredstva in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal), vključi dobiček ali izgubo, ki izhaja iz take odprodaje, v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube.

Subjekt v sestavi, ki prevzame sredstva in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prevzemni subjekt v sestavi), določi svoj kvalificirani dohodek ali izgubo na osnovi svoje knjigovodske vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti, ki je določena v skladu s standardom finančnega računovodenja, ki se uporabi pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 velja pri odprodaji ali prevzemu sredstev in obveznosti v okviru reorganizacije naslednje:

4.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 velja pri odprodaji sredstev in obveznosti v okviru reorganizacije, zaradi katere subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, ustvari nekvalificirani dobiček ali izgubo, naslednje:

5.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, če subjekt v sestavi, ki mora ali lahko prilagodi osnovo svojih sredstev in znesek svojih obveznosti pošteni vrednosti za davčne namene v jurisdikciji, v kateri se nahaja, lahko tak subjekt v sestavi:

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.   Matični subjekt, ki ima v posesti neposredni ali posredni lastniški delež v skupnem podvigu ali povezanem subjektu skupnega podviga, uporablja pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s svojim dodeljivim deležem povrhnjega davka tega skupnega podviga ali povezanega subjekta skupnega podviga v skladu s členi 5 do10.

3.   Povrhnji davek skupnega podviga in njegovih povezanih subjektov (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina skupnega podviga)se izračuna v skladu s poglavji III do VII, kot če bi bili subjekti v sestavi ločene mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in bi bil skupni podvig krovni matični subjekt te skupine.

4.   Povrhnji davek, ki ga mora plačati skupina skupnega podviga, se zmanjša za dodeljivi delež vsakega matičnega subjekta v povrhnjem davku vsakega člana skupine skupnega podviga, naveden v odstavku 2 in obračunan v skladu z odstavkom 3. Morebitni preostali znesek povrhnjega davka se doda skupnemu znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih na podlagi člena 14(2).

Za namene tega odstavka „povrhnji davek, ki ga mora plačati skupina skupnega podviga“ pomeni dodeljivi delež matičnega subjekta v povrhnjem davku skupine skupnega podviga.

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Če so subjekti in subjekti v sestavi dveh ali več skupin del mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, se subjekti in subjekti v sestavi vsake skupine obravnavajo kot člani ene mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.

Subjekt, ki ni izključeni subjekt iz člena 2(3), se obravnava kot subjekt v sestavi, če ga mednarodna ali velika domača skupina z več matičnimi podjetji konsolidira po posameznih postavkah ali če so njegovi nadzorujoči deleži v posesti subjektov v mednarodni ali veliki domači skupini z več matičnimi podjetji.

3.   Konsolidirani računovodski izkazi mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji so združeni konsolidirani računovodski izkazi iz opredelitve vezane strukture ali dvakrat zavedenega aranžmaja iz odstavka 1, pripravljeni v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja, ki se šteje za računovodski standard krovnega matičnega subjekta.

4.   Krovni matični subjekti ločenih skupin, ki sestavljajo mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji, so krovni matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.

Pri uporabi te direktive v zvezi z mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji se vsi sklici na krovni matični subjekt po potrebi uporabljajo ob predpostavki, da gre za sklice na več krovnih matičnih subjektov.

5.   Matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, ki se nahajajo v državi članici, vključno z vsakim krovnim matičnim subjektom, uporabljajo pravilo o vključitvi dohodkov v skladu s členi 5 do 10 v zvezi s svojim dodeljivim deležem povrhnjega davka nizko obdavčenih subjektov v sestavi.

6.   Subjekti v sestavi mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, ki se nahajajo v državi članici, uporabljajo pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s členi 12, 13 in 14, pri čemer upoštevajo povrhnji davek vsakega nizko obdavčenega subjekta v sestavi, ki je član mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.

7.   Krovni matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji vložijo informativno napoved za odmero povrhnjega davka v skladu s členom 44, razen če ne imenujejo enega samega imenovanega vložniškega subjekta v smislu člena 44(3), točka (b). Ta napoved vključuje informacije o vsaki skupini, ki sestavlja mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji.

1.   Kvalificirani dohodek pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša za znesek kvalificiranega dohodka, ki ga je mogoče pripisati imetniku lastniškega deleža (v nadaljnjem besedilu: imetnik lastniškega deleža) v pretočnem subjektu, če:

2.   Kvalificirani dohodek pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša tudi za znesek kvalificiranega dohodka, ki se dodeli imetniku lastniškega deleža v pretočnem subjektu, če je imetnik lastniškega deleža:

3.   Kvalificirana izguba pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša za znesek kvalificirane izgube, ki ga je mogoče pripisati imetniku lastniškega deleža v pretočnem subjektu.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kolikor imetniku lastniškega deleža ni dovoljeno uporabiti take izgube za izračun svojega obdavčljivega dohodka.

4.   Zajeti davki pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se sorazmerno znižajo glede na znesek kvalificiranega dohodka, zmanjšanega v skladu z odstavkoma 1 in 2.

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo za stalno poslovno enoto, prek katere pretočni subjekt, ki je krovni matični subjekt, posluje v celoti ali delno ali prek katere v celoti ali delno posluje davčno transparentni subjekt, če krovni matični subjekt lastniški delež v tem davčno transparentnem subjektu poseduje neposredno ali prek verige davčno transparentnih subjektov.

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, za katerega velja režim odbitnih dividend, v določenem poslovnem letu do vrednosti nič zmanjša svoj kvalificirani dohodek za znesek, ki se razdeli kot odbitna dividenda v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, če:

3.   Krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, za katerega velja režim odbitnih dividend, prav tako v določenem poslovnem letu do vrednosti nič zmanjša svoj kvalificirani dohodek za znesek, ki ga razdeli kot odbitno dividendo v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, če je prejemnik:

4.   Zajeti davki krovnega matičnega subjekta, z izjemo davkov, za katere je bil dovoljen odbitek dividende, se sorazmerno zmanjšajo glede na znesek kvalificiranega dohodka, zmanjšanega v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.   Če krovni matični subjekt poseduje lastniški delež v drugem subjektu v sestavi, za katerega velja režim odbitnih dividend, in sicer neposredno ali prek verige takih subjektov v sestavi, se odstavki 2, 3 in 4 uporabljajo za vse druge subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta in za katere velja režim odbitnih dividend, kolikor krovni matični subjekt nadalje razdeli kvalificirani dohodek teh subjektov prejemnikom, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 in 3.

6.   Za namene odstavka 2 se članska dividenda, ki jo razdeli zadruga, ki zagotavlja blago in storitve, obravnava tako, kot da se obdavči pri prejemniku, kolikor se zaradi take dividende zmanjšajo odbitni odhodki ali stroški pri izračunu obdavčljivega dohodka ali izgube prejemnika.

1.   Vložniški subjekt v sestavi lahko zase ali v zvezi z drugim subjektom v sestavi, za katerega velja upravičeni sistem davčne distribucije, uporabi opcijo, da se znesek, določen kot davek na predpostavljeno distribucijo v skladu z odstavkom 2, vključi v prilagojene zajete davke subjekta v sestavi za določeno poslovno leto.

Ta opcija se lahko uporabi na letni ravni v skladu s členom 45(2) in se uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji.

2.   Znesek davka na predpostavljeno distribucijo je nižji znesek izmed naslednjih dveh:

3.   Če se uporabi opcija v skladu z odstavkom 1, se za vsako poslovno leto, v katerem se taka opcija uporabi, vzpostavi račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo. Znesek davka na predpostavljeno distribucijo, določenega za jurisdikcijo v skladu z odstavkom 2, se doda na račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo za poslovno leto, v katerem je bil določen.

Ob koncu vsakega naslednjega poslovnega leta se neporavnani saldo na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki so bili vzpostavljeni za prejšnja poslovna leta, v kronološkem vrstnem redu do vrednosti nič zmanjša za davke, ki so jih subjekti v sestavi plačali v poslovnem letu v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami.

Kakršen koli preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi drugega pododstavka, se do vrednosti nič zmanjša za znesek, ki je enak neto kvalificirani izgubi jurisdikcije, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo.

4.   Kakršen koli preostali znesek neto kvalificirane izgube, ki je pomnožen z minimalno davčno stopnjo in ostane po uporabi odstavka 3, tretji pododstavek, za jurisdikcijo, se prenese v naslednja poslovna leta in zaradi njega se zmanjša morebitni preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi odstavka 3.

5.   Morebitni neporavnani saldo računa za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo na zadnji dan četrtega poslovnega leta po poslovnem letu, za katerega je bil tak račun vzpostavljen, se obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov, predhodno določenih za tako poslovno leto. Dejansko davčno stopnjo in povrhnji davek za tako poslovno leto je treba ponovno izračunati v skladu s členom 29(1).

6.   Davki, ki se v poslovnem letu plačajo v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami, se ne vključijo v prilagojene zajete davke, kolikor se zaradi njih zmanjša račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v skladu z odstavkoma 3 in 4.

7.   Če subjekt v sestavi, ki je predmet opcije iz odstavka 1, zapusti mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino ali se skoraj vsa njegova sredstva prenesejo na osebo, ki ni subjekt v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v isti jurisdikciji, se kakršen koli neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v prejšnjih poslovnih letih, v katerih je bil tak račun vzpostavljen, obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov za vsako od teh poslovnih let v skladu s členom 29(1).

Kakršen koli znesek dodatnega povrhnjega davka se pomnoži z naslednjim količnikom, da se določi dodatni povrhnji davek, ki ga je treba plačati za jurisdikcijo:

pri čemer:

1.   Če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine investicijski subjekt, ki ni davčno transparentni subjekt in ni uporabil opcije v skladu s členoma 42 in 43, se dejanska davčna stopnja takega investicijskega subjekta izračuna ločeno od dejanske davčne stopnje jurisdikcije, v kateri se nahaja.

2.   Dejanska davčna stopnja investicijskega subjekta iz odstavka 1 je enaka njegovim prilagojenim zajetim davkom, deljenim z zneskom, ki je enak dodeljivemu deležu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku ali izgubi tega investicijskega subjekta.

Če se v jurisdikciji nahaja več kot en investicijski subjekt, se dejanska davčna stopnja teh subjektov izračuna z združitvijo njihovih prilagojenih zajetih davkov in dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v njihovem kvalificiranem dohodku ali izgubi.

3.   Prilagojeni zajeti davki investicijskega subjekta iz odstavka 1 so prilagojeni zajeti davki, ki jih je mogoče pripisati dodeljivemu deležu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, in zajeti davki, dodeljeni investicijskemu subjektu v skladu s členom 24. Prilagojeni zajeti davki investicijskega subjekta ne vključujejo nobenih zajetih davkov, ki jih je vračunal investicijski subjekt in jih je mogoče pripisati dohodku, ki ni del dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v dohodku investicijskega subjekta.

4.   Povrhnji davek investicijskega subjekta iz odstavka 1 je znesek, ki je enak odstotku povrhnjega davka investicijskega subjekta, pomnoženemu z zneskom, ki je enak razliki med dodeljivim deležem mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta in vsebinsko izključitvijo dohodkov, ki se izračuna za investicijski subjekt.

Odstotek povrhnjega davka investicijskega subjekta je pozitivni znesek, ki je enak razliki med minimalno davčno stopnjo in dejansko davčno stopnjo takega investicijskega subjekta.

Če se v jurisdikciji nahaja več kot en investicijski subjekt, se dejanska davčna stopnja teh subjektov izračuna z združitvijo njihovih zneskov vsebinske izključitve dohodkov in dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v njihovem kvalificiranem dohodku ali izgubi.

Vsebinska izključitev dohodkov investicijskega subjekta se določi v skladu s členom 28(1) do (7). Upravičeni stroški za plače upravičenih zaposlenih in upravičena opredmetena sredstva, ki se upoštevajo za tak investicijski subjekt, se zmanjšajo sorazmerno glede na dodeljivi delež mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, deljen s skupnim kvalificiranim dohodkom takega investicijskega subjekta.

5.   Za namene tega člena se dodeljivi delež mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku ali izgubi investicijskega subjekta določi v skladu s členom 9, pri čemer se upoštevajo samo deleži, ki so predmet opcije v skladu s členom 42 ali 43.

1.   Za namene tega člena „zavarovalni investicijski subjekt“ pomeni subjekt, ki bi ustrezal opredelitvi investicijskega sklada iz člena 3, točka (31), ali nosilca nepremičninske investicije iz člena 3, točka (32), če ne bi bil ustanovljen v zvezi z obveznostmi na podlagi zavarovalne pogodbe ali rentne pogodbe, in če ne bi bil v celoti v lasti subjekta, za katerega veljajo regulativni predpisi v jurisdikciji, v kateri se nahaja kot zavarovalnica.

2.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko subjekt v sestavi, ki je investicijski subjekt ali zavarovalni investicijski subjekt, obravnava kot davčno transparentni subjekt, če se subjekt v sestavi, ki je lastnik, obdavči v jurisdikciji, v kateri se nahaja, v okviru poštene tržne vrednosti ali podobnega režima, ki temelji na letnih spremembah poštene vrednosti njegovih lastniških deležev v takem subjektu, in je davčna stopnja, ki se v primeru subjekta v sestavi, ki je lastnik, uporablja za tak dohodek, enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje.

3.   Za podjetje v sestavi, ki ima posredno v lasti lastniški delež v investicijskem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu prek neposrednega lastniškega deleža v drugem investicijskem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu, se šteje, da se obdavči v okviru poštene tržne vrednosti ali podobnega režima v zvezi z njegovim posrednim lastniškim deležem v prvem navedenem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu, če zanj velja poštena tržna vrednost ali podoben režim v zvezi z njegovim neposrednim lastniškim deležem v drugem navedenem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu.

4.   Opcija iz odstavka 2 tega člena se uporabi v skladu s členom 45(1).

Če je opcija preklicana, se vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprodaje sredstva ali obveznosti, ki ju poseduje investicijski subjekt ali zavarovalni investicijski subjekt, določi na podlagi poštene tržne vrednosti sredstva ali obveznosti na prvi dan v letu preklica.

1.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi, ki je lastnik investicijskega subjekta, uporabi metodo obdavčljive distribucije v zvezi s svojim lastniškim deležem v investicijskem subjektu, če subjekt v sestavi, ki je lastnik, ni investicijski subjekt in se lahko razumno pričakuje, da bo zavezan plačilu davka na distribucijo investicijskega subjekta po davčni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje.

2.   V skladu z metodo obdavčljive distribucije se distribucija in predpostavljena distribucija kvalificiranega dohodka investicijskega subjekta vključita v kvalificirani dohodek subjekta v sestavi, ki je lastnik in prejemnik distribucije, če ta ni investicijski subjekt.

Znesek zajetih davkov, nastalih pri investicijskem subjektu, ki se lahko odbije od davčne obveznosti subjekta v sestavi, ki je lastnik, in izhaja iz distribucije investicijskega subjekta, se vključi v kvalificirani dohodek in prilagojene zajete davke subjekta v sestavi, ki je lastnik in prejemnik distribucije.

Delež, ki ga ima subjekt v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta iz odstavka 3, nastalem v tretjem letu pred poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: preizkusno leto), se obravnava kot kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za poslovno leto. Znesek, ki je enak takemu kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, se za namene poglavja II obravnava kot povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi za poslovno leto.

Kvalificirani dohodek ali izguba investicijskega subjekta in prilagojeni zajeti davki, ki se lahko pripišejo takemu dohodku v poslovnem letu, se izključijo iz izračuna dejanske davčne stopnje v skladu s poglavjem V in členom 41(1) do (4), razen zneska zajetih davkov iz drugega pododstavka tega odstavka.

3.   Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta za preizkusno leto je znesek kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za preizkusno leto, zmanjšan, do vrednosti nič, za:

Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta se ne zmanjša za distribucijo ali predpostavljeno distribucijo, ki se je že uporabila za zmanjšanje nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto ob uporabi prvega pododstavka, točka (b).

Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta se ne zmanjša za znesek kvalificiranih izgub, ki se je že uporabil za zmanjšanje nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto ob uporabi prvega pododstavka, točka (c).

4.   Za namene tega člena se šteje, da do predpostavljene distribucije pride, ko se neposredni ali posredni lastniški delež v investicijskem subjektu prenese na subjekt, ki ni del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, in je enak deležu nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka, ki se lahko pripiše takemu lastniškemu deležu na dan takega prenosa, določenemu ne glede na predpostavljeno distribucijo.

5.   Opcija iz odstavka 1 tega člena se uporabi v skladu s členom 45(1).

Če se opcija prekliče, se delež, ki ga ima subjekt v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, za preizkusno leto ob koncu poslovnega leta pred poslovnim letom preklica obravnava kot kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za poslovno leto. Znesek, ki je enak takemu kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, se za namene poglavja II obravnava kot povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi za poslovno leto.

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.   Subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, v skladu z odstavkom 5 vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka pri svoji davčni upravi.

Tako napoved lahko v imenu subjekta v sestavi vloži imenovani lokalni subjekt.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 subjektu v sestavi pri svoji davčni upravi ni treba vložiti informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, če je tako napoved v skladu z zahtevami iz odstavka 5 vložil:

4.   Če se uporablja odstavek 3, subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, ali imenovani lokalni subjekt v njegovem imenu uradno obvesti svojo davčno upravo o identiteti subjekta, ki vlaga informativno napoved za odmero povrhnjega davka, in o jurisdikciji, v kateri se nahaja.

5.   Informativna napoved za odmero povrhnjega davka se vloži v standardni predlogi in v zvezi z mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino vključuje naslednje informacije:

6.   Z odstopanjem od odstavka 5 v primeru, da se subjekt v sestavi nahaja v državi članici in se njegov krovni matični subjekt nahaja v jurisdikciji tretje države, ki uporablja pravila, ki so bila na podlagi člena 52 ocenjena kot enakovredna pravilom iz te direktive, subjekt v sestavi ali imenovani lokalni subjekt vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka, ki vsebuje naslednje informacije:

7.   Informativna napoved za odmero povrhnjega davka iz odstavkov 5 in 6 ter vsa ustrezna uradna obvestila se pri davčni upravi države članice, v kateri se nahaja subjekt v sestavi, vložijo najpozneje 15 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja.

1.   Opcije iz člena 2(3), drugi pododstavek, člena 16(3), (6) in (9) ter členov 42 in 43 so veljavne pet let od leta, v katerem se uporabijo. Opcija se samodejno podaljša, razen če je vložniški subjekt v sestavi po koncu petletnega obdobja ne prekliče. Preklic opcije velja pet let od konca leta, v katerem je prišlo do preklica.

2.   Opcije iz člena 16(7), člena 22(1), točka (b), člena 25(1), člena 28(2), člena 30(1) in člena 40(1) so veljavne eno leto. Opcija se samodejno podaljša, razen če je vložniški subjekt v sestavi ob koncu leta ne prekliče.

3.   Opcije iz člena 2(3), drugi pododstavek, člena 16(3), (6), (7) in (9), člena 22(1), točka (b), člena 25(1), člena 28(2), člena 30(1), člena 40(1) ter členov 42 in 43 se uveljavljajo pri davčni upravi države članice, v kateri se nahaja vložniški subjekt v sestavi.

1.   Za namene tega člena „prehodno leto“ za jurisdikcijo pomeni prvo poslovno leto, v katerem mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina v zvezi s to jurisdikcijo spada v področje uporabe te direktive.

2.   Mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina pri določitvi dejanske davčne stopnje za jurisdikcijo v prehodnem letu in za vsako naslednje poslovno leto upošteva vse odložene terjatve za davek in vse odložene obveznosti za davek, ki se odražajo ali razkrijejo v finančnih računih vseh subjektov v sestavi v jurisdikciji za prehodno leto.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se upoštevajo po nižji minimalni davčni stopnji in veljavni domači davčni stopnji. Vendar se odložena terjatev za davek, zabeležena po davčni stopnji, ki je nižja od minimalne, lahko upošteva po minimalni davčni stopnji, če lahko davkoplačevalec dokaže, da je odloženo terjatev za davek mogoče pripisati kvalificirani izgubi.

Zanemari se učinek vsakršne prilagoditve vrednotenja ali prilagoditve računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženo terjatvijo za davek.

3.   Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz postavk, izključenih iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s poglavjem III, se izključijo iz izračuna iz odstavka 2, kadar te odložene terjatve za davek nastanejo pri transakciji, izvedeni po 30. novembru 2021.

4.   V primeru prenosa sredstev med subjekti v sestavi po 30. novembru 2021 in pred začetkom prehodnega leta osnova prevzetih sredstev, razen zalog, temelji na knjigovodski vrednosti prenesenih sredstev subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji, pri čemer so odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek določene na tej osnovi.

1.   Za namen uporabe člena 28(3) se vrednost 5 % za vsako poslovno leto, ki se začne z 31. decembrom v naslednjih koledarskih letih, nadomesti z vrednostmi iz naslednje tabele:

2.   Za namen uporabe člena 28(4) se vrednost 5 % za vsako poslovno leto, ki se začne z 31. decembrom v naslednjih koledarskih letih, nadomesti z vrednostmi iz naslednje tabele:

1.   Povrhnji davek, ki ga mora plačati v skladu s členom 5(2) krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, ali, kadar je krovni matični subjekt izključeni subjekt, v skladu s členom 7(2) vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, se zmanjša do vrednosti nič:

2.   Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, se povrhnji davek, ki ga mora subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 14(2), v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti te mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V zmanjša do vrednosti nič.

3.   Za mednarodno skupino podjetij se šteje, da je v začetni fazi svoje mednarodne dejavnosti, če za poslovno leto velja, da:

Za namene prvega pododstavka, točka (b), „referenčna jurisdikcija“ pomeni jurisdikcijo, v kateri imajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij najvišjo skupno vrednost opredmetenih sredstev v poslovnem letu, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada v področje uporabe te direktive. Skupna vrednost opredmetenih sredstev v jurisdikciji je vsota knjigovodskih vrednosti vseh opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej jurisdikciji.

4.   Obdobje petih let iz odstavka 1, točka (a), in odstavka 2 se začne z začetkom poslovnega leta, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada v področje uporabe te direktive.

Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo v njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 1, točka (a), začne 31. decembra 2023.

Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo v njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 2 začne 31. decembra 2024.

Za velike domače skupine, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo v njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 1, točka (b), začne 31. decembra 2023.

5.   Imenovani vložniški subjekt iz člena 44 davčno upravo države članice, v kateri se nahaja, obvesti o začetku začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij.

1.   Države članice, v katerih se nahaja največ dvanajst krovnih matičnih subjektov skupin, ki spadajo v področje uporabe te direktive, lahko z odstopanjem od členov 5 do 14 izberejo opcijo, da ne bodo uporabljale pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za šest zaporednih poslovnih let, ki se začnejo z 31. decembrom 2023. Države članice, ki izberejo tako opcijo, o tem uradno obvestijo Komisijo do 31. decembra 2023.

2.   Kadar se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v državi članici, ki je izbrala opcijo na podlagi odstavka 1 tega člena, države članice, razen tiste, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, zagotovijo, da za subjekte v sestavi te mednarodne skupine podjetij v državi članici, v kateri se nahajajo, velja znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je bil v skladu s členom 14 dodeljen tej državi članici za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.

Krovni matični subjekt iz prvega pododstavka imenuje imenovani vložniški subjekt v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, ali, če mednarodna skupina podjetij nima subjekta v sestavi v drugi državi članici, v jurisdikciji tretje države, ki ima za poslovno leto poročanja z državo članico, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, sklenjen veljaven kvalificirani sporazum med pristojnimi organi.

V tem primeru imenovani vložniški subjekt vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka v skladu z zahtevami iz člena 42(5), medtem ko subjekti v sestavi, ki se nahajajo v državi članici, ki je izkoristila opcijo na podlagi odstavka 1 tega člena, imenovanemu vložniškemu subjektu predložijo informacije, potrebne za skladnost s členom 44(5), in so izvzeti iz zahteve po vložitvi iz člena 44(2).

3.   Šteje se, da je odstotek, ki se pripiše na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih in je določen za državo članico, ki je izbrala opcijo na podlagi odstavka 1, za določeno poslovno leto enak nič.

1.   Pravni okvir, ki se izvaja v domačem pravu jurisdikcije tretje države, se šteje za enakovrednega kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov iz poglavja II in se ne obravnava kot davčni režim nadzorovane tuje družbe, če se z njim:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 53, ki omogoča določitev seznama jurisdikcij tretjih držav, ki so v svoje domače pravo prenesle pravni okvir, ki se lahko šteje za enakovrednega kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov v skladu s pogoji iz odstavka 1 tega člena , in za posodobitev tega seznama po naknadni oceni pravnega okvira, ki ga jurisdikcija tretje države izvaja v svojem domačem pravu.

1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 52 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. decembra 2022.

3.   Prenos pooblastila iz člena 52 lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 52, začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

1.   V zvezi z v nadaljevanju navedenimi tarifnimi kvotami se Nova Zelandija in Unija strinjata o naslednjih spremembah načrtovanih zavez:

2.   V zvezi z v nadaljevanju navedenimi tarifnimi kvotami se Nova Zelandija in Unija dogovorita o naslednjih spremembah načrtovanih zavez, da se omogoči uporaba nekaterih tarifnih kvot:

3.   V zvezi z drugimi tarifnimi kvotami, za katere ima Nova Zelandija pravico do pogajanj ali posvetovanja v skladu s členom XXVIII GATT 1994, se Nova Zelandija strinja s predlaganimi zavezami glede tarifnih kvot iz dokumenta G/SECRET/42/Add.2, ki jih je Unija prevzela po izstopu Združenega kraljestva, ob upoštevanju morebitnih prilagoditev, ki izhajajo iz člena 4 spodaj.

1.   Pogodbenici priznavata, da Unija zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije še naprej vodi pogajanja in posvetovanja z drugimi članicami STO, ki imajo pogajalske pravice ali pravice do posvetovanja v skladu s členom XXVIII GATT 1994, kot je bilo sporočeno članicam STO.

2.   Na podlagi teh pogajanj in posvetovanj lahko Unija razmisli o spremembi deležev in količin ali drugih pogojev iz člena 3 ali tistih iz dokumenta G/SECRET/42/Add.2. V primeru take spremembe v zvezi s predhodno zavezo Unije glede tarifnih kvot iz člena 3, za katero ima Nova Zelandija pravico do pogajanj ali posvetovanja, se Unija posvetuje z Novo Zelandijo, da bi pred kakršno koli tako spremembo dosegla obojestransko zadovoljiv izid, brez poseganja v pravice obeh pogodbenic iz člena XXVIII GATT 1994.

1.   Ta sporazum začne veljati dan po datumu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da sta zaključili svoje notranje pravne postopke, potrebne v ta namen.

2.   Ta dogovor je mednarodni sporazum med Unijo in Novo Zelandijo, vključno za namene člena XXVIII:3(a) in (b) GATT 1994.

3.   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

„Odstopanje iz prvega pododstavka se preneha uporabljati 1. januarja 2026.“.

1.   Delegirana uredba (EU) št. 611/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 29, 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Delegirana uredba (EU) 2015/1366 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 55, 56 in 57 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Delegirana uredba (EU) 2016/1149 se razveljavi z učinkom od 16. oktobra 2023.

Še naprej pa se uporablja za:

1.   Izvedbena uredba (EU) št. 615/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 29, 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Izvedbena uredba (EU) 2015/1368 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 55, 56 in 57 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Izvedbena uredba (EU) 2016/1150 se razveljavi z učinkom od 16. oktobra 2023.

Še naprej pa se uporablja za:

4.   Uredba (EU) št. 738/2010 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za odhodke, ki so nastali, in plačila, ki so bila izvršena pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 58, 59 in 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

1.   Beta-laktoglobulin (β-laktoglobulin) iz kravjega mleka se odobri za dajanje na trg v Uniji.

Beta-laktoglobulin (β-laktoglobulin) iz kravjega mleka se vključi na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470.

2.   Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

1.   Z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata v praškasti obliki se odobrijo za dajanje na trg v Uniji.

Z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata v praškasti obliki se vključijo na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470.

2.   Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.