20.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 325/16

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2498

z dne 9. decembra 2022

o določitvi tehničnih postavk podatkovnih nizov vzorčnega raziskovanja na področju dohodka in življenjskih pogojev o dostopu do storitev v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (1) in zlasti člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zagotovitev pravilnega izvajanja na področju dohodka in življenjskih pogojev bi morala Komisija določiti tehnične postavke podatkovnih nizov o dostopu do storitev.

(2)

Področje dohodka in življenjskih pogojev zagotavlja informacije, ki se zahtevajo v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic, zlasti o porazdelitvi dohodka, revščini in socialni izključenosti. Zagotavlja tudi informacije za različne druge politike Unije, povezane z življenjskimi pogoji in revščino. V zvezi s tem bi bilo treba Komisiji (Eurostatu) predložiti podrobne informacije o dostopu do storitev, zlasti o uporabi storitev, finančni dostopnosti, neizpolnjenih potrebah in razlogih.

(3)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehnične značilnosti podatkovnih nizov na področju dohodka in življenjskih pogojev v zvezi s podrobnimi vsebinami „Uporaba storitev, vključno s storitvami oskrbe, in storitvami za samostojno življenje“, „Finančna dostopnost storitev“, „Neizpolnjene potrebe in razlogi“ so določene v Prilogi in se nanašajo na:

(a)	oznako spremenljivke;

(b)	naziv spremenljivke;

(c)	vsebino spremenljivke in njene možne vrednosti;

(d)	enoto, za katero se zbirajo podatki;

(e)	referenčno obdobje.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 261 I, 14.10.2019, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

PRILOGA

Tehnične značilnosti spremenljivk

Oznaka spremenljivke	Ime spremenljivke	Možne vrednosti	Vsebina spremenljivke	Enota, za katero se zbirajo podatki	Referenčno obdobje
Uporaba storitev, vključno s storitvami oskrbe, in storitvami za samostojno življenje
HC190	Prisotnost ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, slabotnosti ali zaradi starosti, v gospodinjstvu	1	Da	Gospodinjstvo	Trenutno
HC190		2	Ne	Gospodinjstvo	Trenutno
HC190_F	Prisotnost ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, slabotnosti ali zaradi starosti, v gospodinjstvu (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC200	Prejete strokovne storitve oskrbe na domu	1	Da	Gospodinjstvo	Trenutno
HC200	Prejete strokovne storitve oskrbe na domu	2	Ne	Gospodinjstvo	Trenutno
HC200_F	Prejete strokovne storitve oskrbe na domu (oznaka)	1	Zbrano z raziskavo/anketo
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Pripisano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		-1	Neizpolnjeno)
		-2	Ni relevantno (nihče v gospodinjstvu ne potrebuje strokovne storitve nege na domu HC190 = 2)
		-7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“
PC280	Pogostost uporabe javnega prevoza	1	Dnevno	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Zadnjih 12 mesecev
		2	Vsak teden (ne vsak dan)
		3	Vsak mesec (ne vsak teden)
		4	Manj kot enkrat na mesec
		5	Nikoli
PC280_F	Pogostost uporabe javnega prevoza (oznaka)	1	Zbrano z raziskavo/anketo
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Pripisano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC310	Upravičenost do denarnega nadomestila za brezposelnost	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Trenutno
		2	Ne
		3	Ne vem
PC310_F	Upravičenost do denarnega nadomestila za brezposelnost (oznaka)	1	Zbrano z raziskavo/anketo
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Pripisano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (ni zaposleni ali samozaposleni PL032 = 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC320	Upravičenost do nadomestila za čas bolezni	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Trenutno
		2	Ne
		3	Ne vem
PC320_F	Upravičenost do nadomestila za čas bolezni (oznaka)	1	Zbrano z raziskavo/anketo
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Pripisano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (ni zaposleni ali samozaposleni PL032 = 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC330	Občutek diskriminacije v stiku z upravnimi uradi ali javnimi službami (vključno z zavodi za zaposlovanje, zdravstvenimi in socialnimi službami)	1	Nisem bil/–a v stiku z upravnimi uradi ali javnimi službami	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Zadnjih 12 mesecev
		2	Predvsem zaradi starosti (premlad/–a/prestar/–a)
		3	Predvsem zaradi spola (moški/ženski/nebinarni)
		4	Predvsem zaradi invalidnosti ali dolgoročnih zdravstvenih težav
		5	Predvsem zaradi priseljenskega ali etničnega porekla
		6	Predvsem zaradi vere/prepričanja (NEOBVEZNO)
		7	Predvsem zaradi spolne usmerjenosti (NEOBVEZNO)
		8	Predvsem iz drugih razlogov
		9	Ne, nisem čutil/–a
PC330_F	Občutek diskriminacije v stiku z upravnimi uradi ali javnimi službami (vključno z zavodi za zaposlovanje, zdravstvenimi in socialnimi službami) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC340	Občutek diskriminacije pri iskanju stanovanja	1	Nisem iskal/–a stanovanja	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Zadnjih 5 let
		2	Predvsem zaradi starosti (premlad/–a/prestar/–a)
		3	Predvsem zaradi spola (moški/ženski/nebinarni)
		4	Predvsem zaradi invalidnosti ali dolgoročnih zdravstvenih težav
		5	Predvsem zaradi priseljenskega ali etničnega porekla
		6	Predvsem zaradi vere/prepričanja (NEOBVEZNO)
		7	Predvsem zaradi spolne usmerjenosti (NEOBVEZNO)
		8	Predvsem iz drugih razlogov
		9	Ne, nisem čutil/–a diskriminacijediskriminacije
PC340_F	Občutek diskriminacije pri iskanju stanovanja (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC350	Občutek diskriminacije pri izobraževanju	1	Nisem bil študent/–ka ali starš študenta/–ke (v zadnjih 12 mesecih)	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Zadnjih 12 mesecev
		2	Predvsem zaradi starosti (premlad/–a/prestar/–a)
		3	Predvsem zaradi spola (moški/ženski/nebinarni)
		4	Predvsem zaradi invalidnosti ali dolgoročnih zdravstvenih težav
		5	Predvsem zaradi priseljenskega ali etničnega porekla
		6	Predvsem zaradi vere/prepričanja (NEOBVEZNO)
		7	Predvsem zaradi spolne usmerjenosti (NEOBVEZNO)
		8	Predvsem iz drugih razlogov
		9	Ne, nisem čutil/–a diskriminacije
PC350_F	Občutek diskriminacije pri izobraževanju (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se nezbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC360	Občutek diskriminacije na javnih mestih (trgovina, kavarna, restavracija, prostočasni objekti itd.)	1	Predvsem zaradi starosti (premlad/–a/prestar/–a)	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Zadnjih 12 mesecev
		2	Predvsem zaradi spola (moški/ženski/nebinarni)
		3	Predvsem zaradi invalidnosti ali dolgoročnih zdravstvenih težav
		4	Predvsem zaradi priseljenskega ali etničnega porekla
		5	Predvsem zaradi vere/prepričanja (NEOBVEZNO)
		6	Predvsem zaradi spolne usmerjenosti (NEOBVEZNO)
		7	Predvsem iz drugih razlogov
		8	Ne, nisem čutil/–a diskriminacije
PC360_F	Občutek diskriminacije na javnih mestih (trgovina, kavarna, restavracija, prostočasni objekti itd.) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Finančna dostopnost storitev
HC221	Plačilo storitev strokovne oskrbe na domu	1	V celoti krije zasebno, javno zdravstveno zavarovanje ali druge oblike socialne zaščite	Gospodinjstvo	Zadnjih 12 mesecev
		2	Delno plača prejemnik/–ica storitev/gospodinjstvo
		3	V celoti plača prejemnik/–ica storitev/gospodinjstvo
		4	Ne vem
HC221_F	Plačilo storitev strokovne oskrbe na domu (oznaka)	1	Zbrano z
		2	raziskavo/anketo
		3	Zbrano iz upravnih podatkov
		4	Pripisano
		–1	Ni mogoče ugotoviti vira Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (storitve nege na domu se ne uporabljajo HC200 = 2)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC230	Cenovna dostopnost storitev strokovne oskrbe na domu	1	Zelo težko	Gospodinjstvo	Zadnjih 12 mesecev
		2	Težko
		3	Z nekaj težavami
		4	Razmeroma lahko
		5	Lahko
		6	Zelo lahko
HC230_F	Cenovna dostopnost storitev strokovne oskrbe na domu (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (storitve nege na domu se ne uporabljajo HC200 = 2 ali HC221 = 1)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC300	Finančno breme javnega prevoza	1	Velika obremenitev	Gospodinjstvo	Zadnjih 12 mesecev
		2	Manjša obremenitev
		3	Brez bremena
		4	Nihče v gospodinjstvu ni uporabljal javnega prevoza
HC300_F	Finančno breme javnega prevoza (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno Ni relevantno (se ne
		1	Da
RC370	Plačilo za storitve formalnega otroškega varstva	2	Ne	Vsi člani gospodinjstva, mlajši od 12 let	Zadnjih 12 mesecev
RC370	Plačilo za storitve formalnega otroškega varstva	1	Zbrano z raziskavo/anketo	Vsi člani gospodinjstva, mlajši od 12 let	Zadnjih 12 mesecev
RC370_F	Plačilo za storitve formalnega otroškega varstva (oznaka)	2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Pripisano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (ni otrok v starosti 0–12 let)
		–4	Ni relevantno (storitve formalnega otroškega varstva se ne uporabljajo RL030 = 0 in RL040 = 0)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		1	Zelo težko
HC040	Cenovna dostopnost storitev formalnega otroškega varstva	2	Težko	Gospodinjstvo	Zadnjih 12 mesecev
		3	Z nekaj težavami
		4	Razmeroma lahko
		5	Lahko
		6	Zelo lahko
		1	Izpolnjeno
HC040_F	Cenovna dostopnost storitev formalnega otroškega varstva (oznaka)	–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (v gospodinjstvu ni otrok, starih od 0 do 12 let)
		–4	Ni relevantno (storitve formalnega otroškega varstva se ne uporabljajo RL030 = 0 in RL040 = 0 ali RC370 = 2)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–7	zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Neizpolnjene potrebe in razlogi
HC240	Neizpolnjene potrebe po strokovnih storitvah oskrbe na domu	1 2	Da Ne	Gospodinjstvo	Trenutno
HC240_F	Neizpolnjene potrebe po strokovnih storitvah oskrbe na domu (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (nihče v gospodinjstvu ne potrebuje storitve nege na domu HC190 = 2)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC250	Glavni razlog, zakaj ne prejemate (več) storitev strokovne oskrbe na domu	1	Tega si ne morem privoščiti	Gospodinjstvo	Trenutno
		2	Oseba, ki potrebuje takšne storitve, jih ne želi
		3	Storitve take oskrbe niso na voljo
		4	Kakovost storitev, ki so na voljo, ni zadovoljiva
		5	Drugi razlogi
HC250_F	Glavni razlog, zakaj ne prejemate (več) storitev strokovne oskrbe na domu (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (HC240 = 2)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
RC380	Neizpolnjene potrebe po formalnih storitvah otroškega varstva	1	Da	Vsi člani gospodinjstva, mlajši od 12 let	Trenutno
RC380		2	Ne	Vsi člani gospodinjstva, mlajši od 12 let	Trenutno
RC380_F	Neizpolnjene potrebe po formalnih storitvah otroškega varstva (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (ni otrok v starosti 0–12 let)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
RC390	Glavni razlog, zakaj (več) ne uporabljate storitev formalnega otroškega varstva	1	Tega si ne morem privoščiti	Vsi člani gospodinjstva, mlajši od 12 let	Trenutno
		2	Ni prostih mest
		3	Prosta mesta so na voljo, vendar ne v bližini
		4	Prosta mesta so na voljo, vendar delovni čas ni ustrezen
		5	Prosta mesta so na voljo, vendar kakovost ponujenih storitev ni zadovoljiva
		6	Drugi razlogi
RC390_F	Glavni razlog, zakaj (več) ne uporabljate storitev formalnega otroškega varstva (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (ni otrok v starosti 0–12 let)
		–4	Ni relevantno (ni neizpolnjenih potreb RC380 = 2)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PC290	Glavni razlog za neredno uporabo javnega prevoza	1	Predrago	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Zadnjih 12 mesecev
		2	Na tem območju javni prevoz ni na voljo
		3	Fizični dostop je pretežek
		4	Vozni red je preredek ali neugoden
		5	Predolg čas potovanja
		6	Pomisleki glede varnosti
		7	Drugi razlogi
PC290_F	Glavni razlog za neredno uporabo javnega prevoza (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PC280 = 1, 2, 3)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)

20.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 325/31

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2499

z dne 12. decembra 2022

o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (1) ter zlasti člena 5(1), tretji pododstavek, člena 5a(2), člena 8(3), tretji in četrti pododstavek, ter člena 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10(3), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/220 (2) določa možnost podaljšanja roka za predložitev podatkov iz poročil s kmetijskega gospodarstva do 31. decembra po koncu zadevnega obračunskega leta za tri mesece. Ta možnost je bila odobrena od obračunskega leta 2019 zaradi pandemije COVID-19. Pritisk zaradi pandemije se zmanjšuje in večina držav članic je predložila podatke brez podaljšanja roka. Zato možnost podaljšanja roka za predložitev podatkov ni več potrebna. Da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev tej spremembi, bi možnost podaljšanja roka morala prenehati biti na voljo z obračunskim letom 2022.

(2)

Da bi službe Komisije lahko nudile ustrezno podporo organom držav članic, pristojnim za predložitev računovodskih podatkov, pred rokom za predložitev podatkov ter da osebju Komisije in držav članic ne bi bilo treba delati v zadnjih dneh leta, bi bilo treba kot rok za predložitev podatkov določiti 15. december po koncu zadevnega obračunskega leta. Ta sprememba bi se morala uporabljati od obračunskega leta 2022. Vendar pa bi bilo treba Nemčiji zaradi specifičnosti njenih računovodskih pravil in glede na njeno dosedanjo doslednost pri posredovanju takšnih podatkov dovoliti, da poročila s kmetijskih gospodarstev predloži do 15 tednov po roku 15. decembra.

(3)

Člen 14 Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 določa finančni prispevek Unije za stroške, ki jih imajo države članice za zbiranje podatkov. Trenutno standardno plačilo na poročilo s kmetijskega gospodarstva ima fiksne in spremenljive dele. Da bi znatno poenostavili strukturo standardnega plačila in obdelavo podatkov s strani držav članic in Komisije, bi bilo treba določiti standardno plačilo z le fiksnim delom, ki bi bil vsota sedanjih fiksnih in spremenljivih delov. Takšno poenostavitev je enostavno uvesti in bi se morala uporabljati od obračunskega leta 2022.

(4)

Po zahtevi Francije po združitvi njenih regij FADN „Guadeloupe“ in „Martinique“ v eno regijo FADN, imenovano „Antilles françaises“ (Francoski Antili), saj imajo kmetije v obeh sedanjih regijah FADN zelo podobne tipe kmetovanja (visoko specializirane za gojenje sadja, zlasti banan, ter proizvodnjo sladkornega trsa in vrtnarstvo). Ta združitev bo zagotovila večji vzorec z zanesljivejšimi rezultati o več tipih kmetovanja. Primerno je, da se navedeni državi članici omogoči, da revidira svoj načrt za izbor za obračunsko leto 2023. Prilogi I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Na podlagi zahteve Madžarske po spremembi števila poročevalskih kmetij in praga ekonomske velikosti zaradi strukturnih sprememb v kmetijstvu je primerno, da se tej državi članici dovoli, da revidira svoj načrt za izbor in prag ekonomske velikosti za obračunsko leto 2023 ter ustrezno prerazporedi ali prilagodi število poročevalskih kmetij. Prilogi I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije se zbiranje podatkov FADN v tej državi ne bo nadaljevalo. Prilogi I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ker si Unija prizadeva za diverzifikacijo virov energije, bi bilo treba kategorijo goriv za ogrevanje iz preglednice H Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 razdeliti na naravne in industrijske pline, nafto in naftne derivate, trdna fosilna goriva in obnovljiva goriva, da bi pridobili več informacij o posameznih stroških na ravni kmetije, predlagana podrazdelitev kategorije goriv za ogrevanje pa bi se morala uporabljati od obračunskega leta 2023 na prostovoljni podlagi, od obračunskega leta 2025 dalje pa bi morala biti obvezna.

(8)

Države članice morajo v preglednico J iz Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 navesti povprečno število živali na kmetijskem gospodarstvu. Ti podatki se nato uporabijo za izračun standardnega prihodka kmetije in njene ekonomske velikosti. Da bi se omogočilo upoštevanje izrednih razmer (npr. bolezen na kmetijskem gospodarstvu ali izločitev iz sanitarnih razlogov), ki povzročijo začasno zmanjšanje povprečnega števila živali, ne da bi to vplivalo na zmogljivost kmetijskega gospodarstva za proizvodnjo po koncu izrednih razmer, se predlaga uvedba referenčnega števila za živali za določitev proizvodne zmogljivosti danega kmetijskega gospodarstva. Predlagana nova spremenljivka bi se morala uporabljati od obračunskega leta 2022 na prostovoljni podlagi.

(9)	Od leta 2023 se bo uporabljala Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o reformi skupne kmetijske politike, zato je treba posodobiti seznam plačil in nepovratnih sredstev v preglednici M Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220.

(10)

Priloga VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 določa obrazec in obliko predstavitve računovodskih podatkov v poročilih s kmetijskih gospodarstev. Za poenostavitev in pojasnitev vprašalnika poročila s kmetijskega gospodarstva bi bilo treba navedeno prilogo prilagoditi, da bi odražala prvi val rezultatov, ki jih je zagotovila delovna skupina za poenostavitev in posodobitev FADN. V pojasnjevalnih opombah k preglednici B opomba k oznaki UO (B.UO. KZU za kmetovanje na lastnem zemljišču) pomotoma vsebuje sklic na šifro pridelka 11300, ki ni več veljavna. Navedeno napako bi bilo treba popraviti.

(11)

Del B Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 določa preglednico ujemanja in šifre ponovne razvrstitve, ki povezujejo Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1874 (4) in poročila s kmetijskih gospodarstev FADN. Na seznamu oznak, ki združujejo več spremenljivk, vključenih v IFS 2020, iz oddelka II dela B, vnos v zvezi s šifro P16 vsebuje napačen zapis, ki ga je treba popraviti.

(12)	Izvedbeno uredbo (EU) 2015/220 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za mrežo za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2015/220

Izvedbena uredba (EU) 2015/220 se spremeni:

(1)	v členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Poročila s kmetijskega gospodarstva se Komisiji predložijo do 15. decembra po koncu zadevnega obračunskega leta. Vendar lahko Nemčija Komisiji predloži poročila s kmetijskih gospodarstev v 15 tednih po roku iz prvega pododstavka.“ ;

(2)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Znesek standardnega plačila

1. Standardno plačilo iz člena 19(1), točka (a), Uredbe (ES) št. 1217/2009 se določi na 180 EUR na poročilo s kmetijskega gospodarstva.

2. Če 80-odstotni prag iz člena 19(1), točka (a), Uredbe (ES) št. 1217/2009 ni dosežen niti na ravni regije FADN niti na ravni zadevne države članice, se znižanje iz navedene določbe uporabi samo na državni ravni.“

;

(3)	priloge I, II in VIII se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(4)	preglednica J Priloge VIII se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Popravki Izvedbene uredbe (EU) 2015/220

Izvedbena uredba (EU) 2015/220 se popravi:

(1)

v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 se vnos za šifro P16 nadomesti z naslednjim:

„P16. Oljnice

SO_CLND022 (Semena oljne ogrščice in oljne repice) + SO_CLND023 (Sončnično seme) + SO_CLND024 (Soja) + SO_CLND025 (Oljni lan (laneno seme)) + SO_CLND026 (Druge oljnice, d. n.)“

;

(2)

v Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 pojasnilo za šifro B.UO. „KZU za kmetovanje na lastnem zemljišču“ se nadomesti z naslednjim:

„B.UO.10.A KZU (njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi), pri katerih je kmet imetnik, doživljenjski najemnik ali zakupnik, in/ali KZU pod podobnimi pogoji.“

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, točke 1, 2 in 4, se uporabljajo za predložitev poročil s kmetijskih gospodarstev od obračunskega leta 2022.

Člen 1, točka 3, se uporablja od obračunskega leta 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 328, 15.12.2009, str. 27.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 46, 19.2.2015, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1874 z dne 29. novembra 2018 o podatkih, ki jih je treba predložiti za leto 2020 na podlagi Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 glede seznama spremenljivk in njihovega opisa (UL L 306, 30.11.2018, str. 14).

PRILOGA I

Priloge I, II in VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 se spremenijo:

(1)

Priloga I se spremeni:

(a)

vnos za Francijo se nadomesti z naslednjim:

„Francija (razen La Réunion in Antilles françaises)	25 000
Francija (samo La Réunion in Antilles françaises)	15 000 “

(b)

vnos za Madžarsko se nadomesti z naslednjim:

„Madžarska

8 000 “

(c)	vnos za Združeno kraljestvo se črta;

(2)

Priloga II se spremeni:

(a)

vnos za Francijo se nadomesti z naslednjim:

Francija
„121	Île-de-France	190
131	Champagne-Ardenne	370
132	Picardie	270
133	Haute-Normandie	170
134	Centre	410
135	Basse-Normandie	240
136	Bourgogne	340
141	Nord-Pas de Calais	280
151	Lorraine	230
152	Alsace	200
153	Franche-Comté	210
162	Pays de la Loire	460
163	Bretagne	480
164	Poitou-Charentes	360
182	Aquitaine	550
183	Midi-Pyrénées	480
184	Limousin	220
192	Rhône-Alpes	480
193	Auvergne	360
201	Languedoc-Roussillon	430
203	Provence-Alpes-Côte d’Azur	420
204	Corse	170
207	Reunion	160
208	Antilles françaises	120
Francija skupaj		7 600 “

(b)

vnos za Madžarsko se nadomesti z naslednjim:

Madžarska
„764	Észak-Magyarország	180
767	Alföld	1 200
768	Dunántúl	570
	Madžarska skupaj	1 950 “

(c)	vnos za Združeno kraljestvo se črta;

(3)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

odstavki pod naslovom se nadomestijo z naslednjim:

„Zbrani podatki se razvrstijo po preglednicah in razdelijo v skupine, kategorije in stolpce. Pri navajanju specifičnih podatkovnih polj se uporablja naslednja konvencija:

<črka preglednice>.<skupina>.<šifra kategorije>(.<druge šifre specifičnih kategorij).stolpec

Specifične vrednosti podatkov se zajamejo na ravni stolpca. V spodnjih preglednicah so prazna polja tista, v katera se lahko navedejo vrednosti podatkov; siva polja, označena z ‚—‘, za skupino nimajo pomena, zato se vanje podatki ne vpisujejo.

Primeri:

—	B.UT.20.A (stolpec A skupine UT, kategorija 20, iz preglednice B) predstavlja ‚površino‘ ‚najeto KZU‘, ki se zapiše pod ‚KZU za kmetovanje na najetem zemljišču‘ v preglednici B.

—	I.A.10110.1.0.TA (stolpec TA skupine A, kategorija 10110, iz preglednice I) predstavlja skupno površino „navadne pšenice in pire“ za vrsto kmetijskih rastlin 1 ‚Poljščine – glavni posevek, kombinirani posevek‘ in šifro manjkajočih podatkov 0 ‚Ni manjkajočih podatkov‘.

—	M.S.1150.1.2.V (stolpec V skupine S, kategorija 1150 z drugimi šiframi specifičnih kategorij 1 in 2 iz preglednice M) predstavlja vrednost subvencije za ‚osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost – na podlagi plačilnih pravic‘, ki se financira izključno iz proračuna Unije in se dodeli na hektar.

Če vrednost za določeno kmetijsko gospodarstvo ni bistvena ali ni na voljo, ne vpisujte vrednosti ‚0‘.

Preglednice so predstavljene z eno črko, skupine z eno ali več črkami, kategorije s številčnimi šiframi, stolpci pa z eno ali več črkami.

V preglednicah A do M prva preglednica prikazuje matriko visokih ravni skupin in stolpcev. Druga preglednica prikazuje porazdelitev teh podatkov po kategorijah, pri čemer vsako kategorijo predstavljajo ena ali več šifer in podšifer.

Podatki v poročilu s kmetijskega gospodarstva morajo biti podani z naslednjo natančnostjo:

finančne vrednosti: vrednosti v EUR ali v državnih denarnih enotah brez decimalk. Vendar se lahko organ za zvezo zadevne države članice in osebje Komisije, ki upravlja FADN, medsebojno dogovorita, da se pri nacionalnih valutah z relativno nizko vrednostjo v primerjavi z EUR vrednosti izrazijo v stotih ali tisočih enotah nacionalne valute,

fizične količine: v kvintalih (q = 100 kg) razen pri jajcih, kjer so izražene v tisočih, in pri vinu in podobnih proizvodih, kjer so izražene v hektolitrih,

površine: v arih (1 a = 100 m2), razen pri gobah, kjer so izražene v kvadratnih metrih celotne obdelovalne površine, in razen v preglednici M ‚Subvencije‘, kjer se osnovne enote vpisujejo v ha,

povprečno število živine: na dve decimalki, razen pri perutnini in kuncih, kjer se navede cele številke, in pri čebelah, kjer se navede število naseljenih panjev,

enote dela: na dve decimalki.

Za vsako kategorijo preglednic in vrednost stolpcev zadevni preglednici sledijo dodatne opredelitve in navodila.“;

(b)

preglednica A (Splošne informacije o kmetijskem gospodarstvu) se spremeni:

(i)	v prvem in drugem delu preglednice se črta stolpec „Številka računovodske pisarne“;

(ii)

drugi del preglednice se spremeni:

(1)	vrstica za oznako 50 se črta;

(2)

vrstice za šifre 230, 231 in 232 se nadomestijo z naslednjim:

„Šifra (*)

Opis

Skupina

230

Član organizacij proizvajalcev (OP)

–

AOT230C

231

Gospodarski pomen organizacij proizvajalcev (OP) za kmetijo

–

AOT231C

232

Število članov organizacij proizvajalcev

–

AOT232C“

(c)

pojasnjevalne opombe k preglednici A se spremenijo:

(i)

opombi za šifri 60 in 70 pod A.AI. (Računovodske informacije) preglednice A se nadomestijo z naslednjim:

„A.AI.

Računovodske informacije

A.AI.60.C.

Vrsta računovodstva: navede se, katero vrsto računovodstva uporablja kmetijsko gospodarstvo. Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.	Dvostavno knjigovodstvo

2.	Enostavno knjigovodstvo

Nobeno.

A.AI.70.DT.

Datum zaključka vodenja računov: navesti v obliki „LLLL-MM-DD“, na primer 2009-06-30 ali 2009-12-31.“;

(ii)

opomba za šifro 230 pod A.OT. (Druge posebnosti kmetijskega gospodarstva) v preglednici A se nadomesti z naslednjim:

„A.OT.230.C

Članica organizacije proizvajalcev: navede se, ali je kmetija (imetnik(i) ali upravitelj(i) kmetije) članica organizacije proizvajalcev, s katero se delijo stroški in/ali ki spodbuja trženje kmetijskih proizvodov; če je odgovor pritrdilen, se navede, katere od pridelkov kmetije trži organizacija proizvajalcev (izberite vse sektorje, ki jih pokrivajo organizacije proizvajalcev, katerih članica je kmetija). Za namene tega zbiranja podatkov izraz ‚organizacije proizvajalcev‘ pomeni katero koli vrsto subjekta, ustanovljeno na pobudo proizvajalcev za izvajanje skupnih dejavnosti v določenem sektorju (horizontalno sodelovanje). Organizacije proizvajalcev morajo nadzorovati proizvajalci, lahko pa imajo različne pravne oblike, in sicer so to lahko kmetijske zadruge, združenja kmetov ali zasebna podjetja s proizvajalci kot delničarji.

0.	ni članica organizacije proizvajalcev

Članica organizacije proizvajalcev za delitev stroškov proizvodnje, upravnih stroškov, stroškov naložb in/ali članica organizacije proizvajalcev za trženje pridelkov kmetije, kot so:

31.

žita

32.	oljnice in beljakovinske rastline

33.	sadje in zelenjava (vključno s citrusi, vendar brez oljk)

34.

oljke

35.

vinogradi

36.	goveje meso

37.	kravje mleko

38.	prašičje meso

39.	ovce in koze (mleko in meso)

40.	perutninsko meso

41.

jajca

42.	drugi sektor.“;

(d)

preglednica C (Delovna sila) se nadomesti z naslednjim:

„Kategorija delovne sile

Šifra (*)

		Stolpci
Skupina informacij		Splošno				Skupno delo na kmetijskem gospodarstvu (kmetijsko delo in delo na drugih pridobitnih dejavnostih, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom)		Delež dela na drugih pridobitnih dejavnostih, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom
		Število oseb	Spol	Letnica rojstva	Kmetijska izobrazba upravitelja	Čas opravljenega dela na leto	Število letnih delovnih enot	% opravljenega dela na leto
		P	G	B	T	Y1	W1	Y2
		Celo število	Vnesti šifro	Štiri števke	Vnesti šifro	(v urah)	(letne delovne enote)	%
UR	Neplačana stalna delovna sila
UC	Neplačana občasna delovna sila	–	–	–	–		–
PR	Plačana stalna delovna sila
PC	Plačana občasna delovna sila	–	–	–	–		–

Šifra (*)	Opis	Skupina	P	G	B	T	Y1	W1	Y2
10	Imetnik(i)/upravitelj(i)	UR	–						–
20	Imetnik(i) / ni(so) upravitelj(i)	UR	–			–			–
30	Upravitelj(i) / ni(so) imetnik(i)	UR	–						–
40	Zakonec (zakonci)/partner(ji) imetnika (imetnikov)	UR		–	–	–
50	Ostalo	UR, PR		–	–	–
60	Občasno delo	UC, PC	–	–	–	–		–
70	Plačani upravitelj	PR	–						–“

(e)

pojasnjevalne opombe k preglednici C se spremenijo:

(i)

opombe k postavkam pod C.PR (Plačana redna delovna sila) se nadomestijo z naslednjim:

„ C.PR. Stalna plačana delovna sila

Delovna sila, plačana (v denarju in/ali v naravi) po običajni lestvici za opravljene storitve, ki je med obračunskim letom (razen v času počitnic) delala vsaj en cel dan v tednu za gospodarstvo.

Prikazati je treba naslednje kategorije:

C.PR.70. Plačani upravitelj

Plačana oseba, ki skrbi za dnevno vodenje gospodarstva.

C.PR.50. Ostalo

V to skupino se navede vsa stalna plačana delovna sila (razen plačanega upravitelja gospodarstva). Vključuje tudi preddelavca in podupravitelje, ki niso odgovorni za vodenje celotne kmetije.“;

(ii)	v opombah k stolpcem v preglednici C se črta opomba k „Delež dela na drugih pridobitnih dejavnostih v odstotku letnih delovnih enot (stolpec W2)“;

(f)

v preglednici D (Sredstva) se drugi del nadomesti z naslednjim:

„Šifra (*)	Opis kategorij	OV	AD	DY	IP	S	SA	CV
1005	Denarna sredstva, terjatve, druga gibljiva sredstva in ustrezniki		–	–	–	–	–“
1040	Zaloge		–	–
2010	Biološka sredstva – rastline
3010	Kmetijska zemljišča		–	–
3020	Izboljšave zemljišč
3030	Kmetijska poslopja
4010	Stroji in oprema
5010	Gozdna površina, vključno z neposekanim lesom		–	–
7005	Neopredmetena sredstva
8010	Druga negibljiva sredstva

(g)

pojasnjevalne opombe k preglednici D se spremenijo:

(i)

opombe k šifram 1010, 1020 in 1030 se črtajo, pred opombo k šifri 1040 pa se vstavi naslednja opomba:

„1005.

Denarna sredstva, terjatve, druga gibljiva sredstva in ustrezniki

Denarna in druga sredstva, ki jih je mogoče enostavno zamenjati v denarna sredstva. Kratkoročna sredstva, zneski, dolgovani kmetijskemu gospodarstvu, ki običajno nastanejo zaradi poslovnih dejavnosti. Vsa druga sredstva, ki jih je mogoče enostavno prodati ali se predvidoma izplačajo v enem letu.“;

(ii)

opombe k šifram 7010 in 7020 se črtajo, za opombo k šifri 5010 pa se vstavi naslednja opomba:

„7005.

Neopredmetena sredstva

Vsa neopredmetena sredstva, ki jih je mogoče enostavno kupiti ali prodati (npr. kvote in pravice, če se lahko tržijo brez zemljišč in če je na voljo delujoč trg) in ki jih ni mogoče enostavno kupiti ali prodati (npr. programska oprema, dovoljenja itd.). Postavka mora biti izpolnjena, vpisani zneski pa so predmet amortizacije v stolpcu DY.“;

(h)

v preglednici H (Vloženi viri) se drugi del nadomesti z naslednjim:

„Šifra (*)	Skupina	Opis kategorij	V	Q
1010	LM	Plače in dajatve za socialno zavarovanje plačane delovne sile		–
1020	LM	Pogodbeno delo in najem strojev		–
1030	LM	Tekoče vzdrževanje strojev in opreme		–
1040	LM	Goriva in maziva		–
1050	LM	Stroški avtomobila		–
2010	SL	Kupljena koncentrirana krmila za pašno živino (enoprsti kopitarji, prežvekovalci)		–
2020	SL	Kupljena sveža krma za pašno živino (enoprsti kopitarji, prežvekovalci)		–
2030	SL	Kupljena krmila za prašiče		–
2040	SL	Kupljena krmila za perutnino in ostale male živali		–
2050	SL	Krmila za pašno živino (enoprsti kopitarji, prežvekovalci), proizvedena na kmetiji		–
2060	SL	Krmila za prašiče, proizvedena na kmetiji		–
2070	SL	Krmila za perutnino in ostale male živali, proizvedena na kmetiji		–
2080	SL	Veterinarski stroški		–
2090	SL	Ostali posebni stroški živinoreje		–
3010	SC	Kupljeno seme in sadike		–
3020	SC	Na kmetiji pridelano in porabljeno seme in sadike		–
3030	SC	Gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje		–
3031	SC	Količina dušika (N), uporabljena v mineralnih gnojilih	–
3032	SC	Količina fosforja (P2O5), uporabljena v mineralnih gnojilih	–
3033	SC	Količina fosforja (K2O), uporabljena v mineralnih gnojilih	–
3034	SC	Kupljeni gnoj		–
3040	SC	Sredstva za zaščito kmetijskih rastlin		–
3090	SC	Ostali posebni stroški pridelave kmetijskih rastlin		–
4010	OS	Posebni stroški za gozdarstvo in predelavo lesa		–
4020	OS	Posebni stroški za predelavo rastlinskih pridelkov		–
4030	OS	Posebni stroški za predelavo kravjega mleka		–
4045	OS	Posebni stroški za predelavo mleka drugih živali		–
4070	OS	Posebni stroški za predelavo mesa in drugih živalskih proizvodov		–
4090	OS	Ostali posebni stroški za druge pridobitne dejavnosti		–
5010	FO	Tekoče vzdrževanje izboljšav zemljišč in poslopij		–
5020	FO	Električna energija		–
5030	FO	Goriva za ogrevanje, skupaj		–
5031	FO	od tega zemeljski plin in industrijski plini		–
5032	FO	od tega nafta in naftni derivati		–
5033	FO	od tega trdna fosilna goriva		–
5034	FO	od tega obnovljiva goriva (les, slama, bioplin ...)		–
5040	FO	Voda		–
5051	FO	Kmetijsko zavarovanje		–
5055	FO	Druge vrste zavarovanja kmetijskega gospodarstva		–
5061	FO	Davki in druge dajatve		–
5062	FO	Davki in druge dajatve na zemljišče in poslopja		–
5070	FO	Skupna plačana najemnina		–
5071	FO	od tega najemnina, plačana za zemljišče		–
5080	FO	Plačane obresti in finančni stroški		–
5090	FO	Ostali režijski stroški kmetovanja		–“

(i)

pojasnjevalne opombe k preglednici H se spremenijo:

(1)

se opombe k šifram 4040, 4050 in 4060 črtajo, za opombo k šifri 4030 pa se vstavi naslednja opomba:

„4045.

Posebni stroški za predelavo mleka drugih živali

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave mleka drugih živali (npr. bivoljega mleka, ovčjega in kozjega mleka) (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustreznimi šiframi stroškov.“;

(2)

opomba k šifri 5030 se nadomesti z naslednjim:

„5030.

Goriva za ogrevanje (skupaj)

Vrednost celotne porabe kupljenih goriv za ogrevanje za vse namene kmetijskega poslovanja, vključno z ogrevanjem steklenjakov. Ta kategorija vključuje porabo kupljenih fosilnih goriv za ogrevanje: zemeljskih in industrijskih plinov, nafte, naftnih derivatov in trdnih fosilnih goriv ter porabo kupljenih obnovljivih virov energije (npr. lesa, slame, peletov, bioplina).

5031.

Od tega zemeljski plin in industrijski plini

Celotna poraba zemeljskega plina in drugih industrijskih plinov na osnovi fosilnih goriv za namene kmetijskega poslovanja, vključno z ogrevanjem steklenjakov.

5032.

Od tega nafta in naftni derivati

Celotna poraba nafte in naftnih derivatov za namene kmetijskega poslovanja, vključno z ogrevanjem steklenjakov.

5033.

Od tega trdna fosilna goriva

Celotna poraba trdnih fosilnih goriv (npr. premoga) za namene kmetijskega poslovanja, vključno z ogrevanjem steklenjakov.

5034.

Od tega goriva iz obnovljivih virov

Celotna poraba obnovljivih virov energije (npr. lesa, slame, peletov, bioplina) za namene kmetijskega poslovanja, vključno z ogrevanjem steklenjakov.

Predložitev podatkov v zvezi s spremenljivkami 5031, 5032, 5033 in 5034 je prostovoljna od vključno obračunskega leta 2023 naprej in obvezna od vključno obračunskega leta 2025 naprej.“

(j)

preglednica I (Kmetijske rastline) se spremeni:

(i)

v drugem delu preglednice se vnosi pod naslovom „Koreni in gomolji“ nadomestijo z naslednjim:

„Koreni in gomolji
10300	Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)
10310	– od tega krompir za škrob
10390	– od tega ostali krompir
10400	Sladkorna pesa (brez semenske)
10500	Druge korenovke, krmna pesa in krmne rastline iz družine Brassicae, gojenih za korene ali stebla, ter druge krmne korenovke in gomoljnice, d. n.“

(ii)

četrti del preglednice o šifrah manjkajočih podatkov se nadomesti z naslednjim:

„Šifre manjkajočih podatkov se izberejo s spodnjega seznama:

Šifra (***)	Opis
0	Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.
1	Šifra 1 se vpiše, kadar površine s kmetijsko rastlino ni mogoče navesti, npr. v primeru prodaje tržnih rastlinskih proizvodov, ki so bili kupljeni kot nepožeti pridelki, ali ki so zrasli na zemljišču, ki je bilo občasno najeto za obdobje, krajše od enega leta.
2	Šifra 2 se vpiše, kadar zaradi prodajnih pogojev dejanske proizvodnje ni mogoče določiti v kvintalih (ali hektolitrih za vino in proizvode, povezane z vinom) ali kadar ni dejanske proizvodnje.
4	Šifra 4 se vpiše, kadar površine s kmetijsko rastlino ni mogoče navesti in ni dejanske proizvodnje ali dejanske proizvodnje ni mogoče določiti v kvintalih (ali hektolitrih za vino in proizvode, povezane z vinom).“

(k)

v pojasnjevalnih opombah k skupinam informacij v preglednici I se opomba k postavkam pod I.PR (Proizvodnja) nadomesti z naslednjim:

„I.PR Proizvodnja

Za skupino informacij o proizvodnji (PR), se navedejo količine (Q) kmetijskih rastlin, proizvedene med obračunskim letom (razen morebitnih izgub na polju in kmetiji). Količine so navedene za glavne proizvode gospodarstva (brez stranskih proizvodov).

Količine so navedene v kvintalih (100 kilogramov) z izjemo vina in vinu sorodnih proizvodov, kjer so količine podane v hektolitrih. Kadar zaradi prodajnih pogojev dejanske proizvodnje ni mogoče določiti v kvintalih, se vpiše šifra manjkajočih podatko 2.

Za 10790 ‚Ostale vrtnine‘ in 90900 ‚Ostalo‘ se količina ne navede.“;

(l)

v preglednici K (Živalski proizvodi in storitve) se drugi del o opisu proizvodov in storitev ter tretji del o šifrah manjkajočih podatkov nadomestita z naslednjim:

„Šifra (*)	Opis
261	Kravje mleko
262	Bivolje mleko
311	Ovčje mleko
321	Kozje mleko
330	Volna
531	Jajca za prehrano ljudi (vsa perutninska)
532	Jajca za valjenje (vsa perutninska)
700	Med in proizvodi čebelarstva
800	Gnoj
900	Drugi živalski proizvodi
1100	Pogodbena reja
1200	Druge živalske storitve

Šifra (**)	Opis
0	Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.
2	Šifra 2 se vpiše, kadar zaradi prodajnih pogojev dejanske proizvodnje ni mogoče določiti v kvintalih (ali v tisočih jajc).
4	Šifra 4 se vpiše, kadar obstajajo samo zaloge in ni dejanske proizvodnje.“

(m)

pojasnjevalne opombe k preglednici K se spremenijo:

(i)

opomba k šifri 1100 se nadomesti z naslednjim:

„1100.

Pogodbena reja

Vsota prejemkov za pogodbeno rejo, ki se v glavnem ujema s plačilom opravljenih storitev in kjer imetnik ne prevzema gospodarskega tveganja, običajno povezanega z rejo ali pitanjem teh živali, npr.: govedo, ovce, koze, prašiči, perutnina.“;

(ii)	opombe k šifram manjkajočih podatkov se črtajo;

(iii)

tretji odstavek pod naslovom „Skupine informacij v preglednici K“ se nadomesti z naslednjim:

„Za živalske storitve, kot so pogodbena reja (šifra 1100) in druge živalske storitve (šifra 1200), je treba navesti samo podatek o prejemkih, ki se zabeleži v okviru podatka o prodaji (SA) v stolpcu za vrednost (V).“;

(n)

v preglednici L (Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijo) se drugi del o opisu šifer drugih pridobitnih dejavnosti ter tretji del o šifrah manjkajočih podatkov nadomestita z naslednjim:

„Šifra (*)	Opis
261	Predelava kravjega mleka
263	Predelava mleka drugih živali
900	Predelava mesa ali drugih živalskih proizvodov
1010	Predelava kmetijskih rastlin
1020	Gozdarstvo in predelava lesa
2010	Pogodbeno delo
2020	Turizem, nastanitvene dejavnosti, gostinstvo in druge dejavnosti za prosti čas
2030	Proizvodnja obnovljive energije
9000	Ostale ‚druge pridobitne dejavnosti‘, ki so neposredno povezane s kmetijo

Šifra (**)	Opis
0	Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.
1	Šifra 1 se vpiše za proizvode, pridobljene s predelavo kupljenih živinskih ali živalskih ali rastlinskih proizvodov.
2	Šifra 2 se vpiše, kadar zaradi prodajnih pogojev dejanske proizvodnje ni mogoče določiti v kvintalih.
4	Šifra 4 se vpiše, kadar obstajajo samo zaloge in ni dejanske proizvodnje.“

(o)

pojasnjevalne opombe k preglednici L se spremenijo:

(i)

opomba k šifri 262 se nadomesti z naslednjim:

„263.

Predelava mleka drugih živali, npr. bivoljega mleka, ovčjega in kozjega mleka“;

(ii)	opombe k šifram manjkajočih podatkov se črtajo;

(iii)

drugi odstavek pod naslovom „Skupine informacij v preglednici L“ (Količina (stolpec Q)) se nadomesti z naslednjim:

„V primeru predelanih proizvodov iz mleka (šifri 261 in 263) je navedena količina tekočega mleka ne glede na obliko, v kateri je prodano, zaužito na gospodarstvu ali uporabljeno za plačilo v naravi ali za namene kmetije (smetana, maslo, sir itn.).“;

(p)

preglednica M (Subvencije) in pripadajoče pojasnjevalne opombe se nadomestijo z naslednjim:

„Struktura preglednice

	Kategorija subvencije/administrativne informacije	Šifra (*)
	Financiranje	Šifra (**)
	Osnovna enota	Šifra (***)
Skupina informacij		Stolpci
		Število osnovnih enot	Vrednost	Vrsta
		N	V	T
S	Subvencija			–
AI	Administrativne informacije		–

Kategorije se izberejo s spodnjega seznama:

Šifra (*)	Skupina	Opis kategorij	Stolpci
Šifra (*)	Skupina	Opis kategorij	N	V	T
		Nevezana plačila
1250	S	Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost			–
1300	S	Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost			–
1400	S	Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (okoljske sheme)			–
1600	S	Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete			–
1700	S	Plačila za male kmete			–

		Vezana dohodkovna podpora
		Poljščine
		Žita, oljnice in beljakovinske rastline
23111	S	Žita			–
23112	S	Oljnice			–
23114	S	Beljakovinske rastline in zrnate stročnice			–
2312	S	Krompir			–
23121	S	od tega krompir za škrob			–
2313	S	Sladkorna pesa			–
		Industrijske rastline
23141	S	Lan			–
23142	S	Konoplja			–
23143	S	Hmelj			–
23144	S	Sladkorni trs			–
23145	S	Cikorija			–
23149	S	Ostale industrijske rastline			–
2315	S	Vrtnine			–
2316	S	Praha			–
2317	S	Riž			–
2319	S	Neopredeljene poljščine			–
2320	S	Trajno travinje			–
2321	S	Posušena krma			–
2322	S	Proizvodno vezano plačilo za bombaž			–
2323	S	Nacionalni program prestrukturiranja za sektor bombaža			–
2324	S	Pridelava semena			–
		Trajni nasadi
23311	S	Jagodičje			–
23312	S	Oreški			–
2332	S	Pečkato in koščičasto sadje			–
2333	S	Nasadi citrusov			–
2334	S	Nasadi oljk – oljčno olje in namizne oljke			–
2335	S	Vinogradi			–
2339	S	Trajni nasadi, ki niso navedeni drugje			–
		Živali
2341	S	Živali za proizvodnjo mleka			–
2342	S	Goveje in telečje meso			–
2343	S	Govedo (vrsta ni opredeljena)			–
2344	S	Ovce in koze			–
2345	S	Prašiči in perutnina			–
2346	S	Sviloprejke			–
2347	S	Čebelarski proizvodi			–
2349	S	Živali, ki niso navedene drugje			–
2410	S	Panjevci s kratko obhodnjo			–
2490	S	Druga vezana plačila, ki niso navedena drugje			–
		Nepovratna sredstva in subvencije izjemnega značaja
2810	S	Plačila za primere katastrof			–
2890	S	Ostala nepovratna sredstva in subvencije izjemnega značaja			–
2900	S	Druga neposredna plačila, ki niso navedena drugje			–

		Razvoj podeželja
3100	S	Naložbe, vključno v namakanje			–
3200	S	Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij			–
3310	S	Upravljavske obveznosti (okoljske, podnebne in druge) (razen dobrobiti živali in ekološkega kmetijstva)			–
3320	S	Plačila za dobrobit živali			–
3350	S	Ekološko kmetijstvo			–
3400	S	Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev (npr. Natura 2000, okvirna direktiva o vodah)			–
3500	S	Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje			–
	S	Gozdarstvo/neproizvodne naložbe
3610	S	Naložbe v razvoj gozdnih površin in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje			–
3620	S	Plačila v okviru Nature 2000 za gozdarstvo ter gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter podpora za ohranjanje gozdov			–
3750	S	Podpora za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje, prizadete zaradi naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, ter uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov			–
3760	S	Instrumenti za obvladovanje tveganj			–
3900	S	Ostala plačila za razvoj podeželja			–

		Nepovratna sredstva in subvencije stroškov
4100	S	Plače in dajatve za socialno zavarovanje			–
4200	S	Pogonska goriva			–
		Živina
4310	S	Krma za pašno živino			–
4320	S	Krma za prašiče in perutnino			–
4330	S	Ostali stroški živinoreje			–
		Kulturne rastline
4410	S	Semena			–
4420	S	Gnojila			–
4430	S	Zaščita kmetijskih rastlin			–
4440	S	Ostali posebni stroški pridelave kmetijskih rastlin			–
		Režijski stroški kmetovanja
4510	S	Električna energija			–
4520	S	Goriva za ogrevanje, skupaj			–
4521	S	od tega zemeljski plin in industrijski plini			–
4522	S	od tega nafta in naftni derivati			–
4523	S	od tega trdna fosilna goriva			–
4524	S	od tega goriva iz obnovljivih virov			–
4530	S	Voda			–
4540	S	Zavarovanje			–
4550	S	Obresti			–
4600	S	Stroški za druge pridobitne dejavnosti			–
4900	S	Drugi stroški			–

		Nepovratna sredstva in subvencije za nakup živine
5100	S	Nakup krav molznic			–
5200	S	Nakup goved			–
5300	S	Nakup ovc in koz			–
5400	S	Nakup prašičev in perutnine			–
5900	S	Nakup ostalih živali			–

9000	S	Razlike od prejšnjih obračunskih let			–

		Obveznosti držav članic v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč (standardi GAEC 2, 8 in 9)

10010	AI	GAEC 2 o mokriščih in šotiščih	–	–
10011	AI	GAEC 2: število hektarjev mokrišč in šotišč – trajno travinje		–	–
10012	AI	GAEC 2: število hektarjev mokrišč in šotišč – njive		–	–
10013	AI	GAEC 2: število hektarjev mokrišč in šotišč – trajni nasadi		–	–
10300	AI	GAEC 8: minimalni delež njiv, namenjen neproizvodnim površinam in značilnostim	–	–
10310	AI	GAEC 8: število hektarjev zemljišč v prahi		–	–
10311	AI	GAEC 8: število hektarjev teras		–	–
10312	AI	GAEC 8: število hektarjev živih mej, posameznih dreves ali skupin dreves, drevoredov		–	–
10313	AI	GAEC 8: število hektarjev robov polja, zaplat ali varovalnih pasov		–	–
10318	AI	GAEC 8: število hektarjev površin z dosevki		–	–
10319	AI	GAEC 8: število hektarjev površin s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik		–	–
10324	AI	GAEC 8: število hektarjev jarkov		–	–
10325	AI	GAEC 8: število hektarjev vodotokov		–	–
10326	AI	GAEC 8: število hektarjev manjših ribnikov		–	–
10327	AI	GAEC 8: število hektarjev manjših mokrišč		–	–
10328	AI	GAEC 8: število hektarjev kamnitih zidov		–	–
10329	AI	GAEC 8: število hektarjev kamnitih mejnikov		–	–
10330	AI	GAEC 8: število hektarjev kulturnih značilnosti		–	–
10400	AI	GAEC 9: prepoved spreminjanja ali oranja	–	–
10401	AI	GAEC 9: število hektarjev trajnega travinja na območjih Natura 2000		–	–
10402	AI	GAEC 9: število hektarjev določenih okoljsko občutljivih trajnih travinj na območjih Natura 2000, zaščitenih v skladu z GAEC 9 in prijavljenih s strani kmetov		–	–
10403	AI	GAEC 9: število hektarjev določenih okoljsko občutljivih trajnih travinj zunaj območij Natura 2000, zaščitenih v skladu z GAEC 9 in prijavljenih s strani kmetov, kjer je to potrebno		–	–

Šifre, ki opisujejo način financiranja subvencije, se izberejo s spodnjega seznama:

Šifra (**)	Opis
0	ni relevantno: ta šifra se uporabi v primeru administrativnih informacij
1	Subvencija se financira samo iz proračuna EU.
2	Ukrep sofinancirajo EU in države članice.
3	Ukrep se ne financira iz proračuna EU, temveč iz drugih javnih virov.

Šifre, ki opredeljujejo osnovne enote, se izberejo s spodnjega seznama:

Šifra (***)	Opis
0	ni relevantno: ta šifra se uporabi v primeru administrativnih informacij
1	Subvencija se dodeli na glavo živine.
2	Subvencija se dodeli na hektar.
3	Subvencija se dodeli na tono.
4	Kmetija/drugo: subvencija se dodeli za celo kmetijo oziroma na način, ki ne ustreza drugim kategorijam.

Preglednica M ‚Subvencije‘ pokriva nepovratna sredstva in subvencije, ki jih kmetijsko gospodarstvo prejme od javnih organov, in sicer tako nacionalnih kot EU. Pokriva tudi administrativne informacije o plačilih za zeleno komponento.

SKUPINE INFORMACIJ V PREGLEDNICI M

S Subvencije

Nepovratna sredstva in subvencije so opredeljeni glede na vrsto subvencije (S), financiranje in osnovno enoto. Za vsak vnos se zabeleži število osnovnih enot (N) in prejeti znesek (V). V posamezni kategoriji subvencij je lahko več vnosov, saj se osnovne enote in/ali viri financiranja lahko razlikujejo.

Na splošno velja, da nepovratna sredstva in subvencije, navedene v preglednici M, ustrezajo tekočemu obračunskemu letu, ne glede na to, kdaj je plačilo prejeto (obračunsko leto je enako letu zahtevka). Izjema k temu splošnemu pravilu so subvencije za naložbe in plačila za razvoj podeželja, razen plačil za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, saj bi se morali zabeleženi zneski nanašati na plačila, ki so bila dejansko prejeta v obračunskem letu (obračunsko leto je enako letu plačila).

AI. Administrativne informacije

Nekatere obveznosti držav članic v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč (standardi GAEC 2, 8 in 9) so opredeljene po kategorijah administrativnih informacij (AI). Za vsak vnos se navede število osnovnih enot (N) in/ali vrsta (T), kot je določeno v preglednici.

Število osnovnih enot (N) (v hektarjih) ustreza površini, za katero veljajo standardi GEAC.

Vrsta (T) se nanaša na uporabo GEAC na ravni kmetije in se izbere s spodnjega seznama:

Šifra	Opis
1	Kmetijsko gospodarstvo mora upoštevati administrativno zahtevo.
2	Kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do izjeme iz GAEC.“

PRILOGA II

Priloga VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/220 se spremeni:

(1)

v preglednici J (Živinoreja) se prvi del nadomesti z naslednjim:

„Struktura preglednice

Kategorija živine

Šifra (*)

		Stolpci
Skupina informacij		Povprečno število	Število	Vrednost
Skupina informacij		A	N	V
AN	Povprečno število		–	–
RN	Referenčna številka	–		–“
OV	Vrednost na začetku obračunskega obdobja	–
CV	Vrednost na koncu obračunskega obdobja	–
PU	Nakupi	–
SA	Skupna prodaja	–
SS	Prodaja za zakol	–
SR	Prodaja za nadaljnjo rejo/vzrejo	–
SU	Prodaja z neznanim namembnim krajem	–
FC	Poraba v kmečkem gospodinjstvu	–
FU	Poraba kmetije	–

(2)

v pojasnjevalnih opombah k preglednici J se za opombo „J.AN. Povprečno število (se zabeleži samo za stolpec A)“ vstavi naslednja pojasnjevalna opomba:

„ J.RN. Referenčna številka (se zabeleži samo za stolpec N)

Referenčna številka je število živali, ki so v danem trenutku običajno prisotne na kmetiji. Uporablja se za izračun standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva in njegove ekonomske velikosti. V nasprotju s povprečnim številom (AN) omogoča, da se upošteva obdobje, v katerem je na kmetijskem gospodarstvu v izjemnem obdobju zaradi izjemne prekinitve proizvodnega cikla (npr. izbruhi bolezni) manjše število živine ali je ni.

Število (stolpec N)

Število živine se navede v glavah ali v številu panjev in je izraženo na dve decimalni mesti natančno.

Ta podatek se ne navede za druge živali (kategorija 900).

Podatki v zvezi s spremenljivko ‚J.RN.Referenčna številka‘ se lahko v izjemnih primerih (npr. bolezen na gospodarstvu ali izločitev iz sanitarnih razlogov) predložijo od obračunskega leta 2022 naprej. Predložitev je prostovoljna.“.

20.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 325/62

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2504

z dne 19. decembra 2022

o spremembi prilog III in V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 glede vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval in uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih ribiških proizvodov in visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora v Unijo ter vzorca zasebnega potrdila za vstop nekaterih sestavljenih proizvodov v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (1) in zlasti člena 7(2), točka (a), Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (2) ter zlasti člena 238(3) in člena 239(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (3) in zlasti člena 90, prvi odstavek, točki (a) in (b), ter člena 126(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 (4) med drugim določa pravila glede uradnih spričeval iz Uredbe (EU) 2017/625, ki se zahtevajo za vstop nekaterih pošiljk proizvodov živalskega izvora v Unijo. Zlasti Priloga III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 med drugim določa vzorce veterinarskih/uradnih spričeval in uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih ribiških proizvodov in visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora v Unijo.

(2)

Poglavji 30 in 31 Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 določata vzorec uradnega spričevala za vstop ribiških proizvodov ali ribiških proizvodov, pridobljenih iz školjk, namenjenih za prehrano ljudi, ki vstopajo v Unijo neposredno s hladilnega, zamrzovalnega ali predelovalnega plovila, ki pluje pod zastavo tretje države, v Unijo, kot je določeno v členu 11(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625 (5) (vzorec FISH/MOL-CAP), oziroma vzorec veterinarskega/uradnega spričevala za vstop živih školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in proizvodov živalskega izvora iz navedenih živali, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (vzorec MOL-HC). Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2258 (6) je bil spremenjen člen 11 Delegirane uredbe (EU) 2019/624 (7), tako da razvrstitev pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev ni potrebna v zvezi z nabiranjem iglokožcev, ki niso precejevalci. Vzorec uradnega spričevala in vzorec veterinarskega/uradnega spričevala za vstop takih ribiških proizvodov v Unijo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Poglavje 46 Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 določa vzorec uradnega spričevala za vstop visokorafiniranega hondroitin sulfata, hialuronske kisline, drugih hidroliziranih proizvodov iz hrustanca, hitozana, glukozamina, sirila, želatine iz ribjih mehurjev in aminokislin, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (vzorec HRP). Z Delegirano uredbo (EU) 2022/2258 je bila spremenjena Uredba (ES) št. 853/2004, pri čemer so bili kot visokorafinirani proizvodi dodani maščobni derivati in arome za živila, ki so odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8), pri čemer so bili obdelani brez kakršnega koli tveganja za javno zdravje ali zdravje živali. Vzorec uradnega spričevala za vstop takih visokorafiniranih proizvodov v Unijo bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(4)	Prilogo III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Posodobiti bi bilo treba tudi vzorec zasebnega potrdila iz Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 za izvajalce dejavnosti, ki v Unijo vnašajo trajne sestavljene proizvode, da se olajša izpolnjevanje dokumenta, pri čemer se upoštevajo pridobljene izkušnje, ter dodajo pojasnila in opombe, da se nosilcem živilske dejavnosti, ki so uvozniki, olajša zagotavljanje informacij. Želatina, kolagen in nekateri visokorafinirani proizvodi se lahko uvažajo brez predložitve načrta spremljanja ostankov, zato se ne bi smelo zahtevati, da morajo biti države navedene v Prilogi k Sklepu Komisije 2011/163/EU (9), da jim je dovoljeno izvažati te proizvode v Unijo ali jih uporabljati kot sestavine v sestavljenih proizvodih za izvoz v Unijo, čeprav je vključitev na seznam v skladu s členom 18, 19 ali 22 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/405 (10) še vedno obvezna. Zasebno potrdilo iz Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 bi bilo zato treba nadomestiti s posodobljeno različico.

(6)	Prilogo V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2235 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Da bi se izognili motnjam v trgovini v zvezi z vstopom pošiljk nekaterih ribiških proizvodov, visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora in trajnih sestavljenih proizvodov v Unijo, bi bilo treba spričevalo/potrdilo, izdano v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2235, kot se uporablja pred spremembami s to uredbo, v prehodnem obdobju še naprej odobriti, pod pogojem, da je tako spričevalo/potrdilo izdano najpozneje 15. aprila 2023.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi III in V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

1. Za prehodno obdobje do 15. julija 2023 se pošiljkam nekaterih ribiških proizvodov in visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora, ki so jim priložena ustrezna veterinarska/uradna spričevala ali uradna spričevala, izdana v skladu z vzorci iz poglavij 30, 31 in 46 Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235, kot se uporablja pred spremembami navedene izvedbene uredbe s to izvedbeno uredbo, še naprej odobri vstop v Unijo, pod pogojem, da je tako spričevalo izdano najpozneje 15. aprila 2023.

2. V prehodnem obdobju do 15. julija 2023 se za pošiljke trajnih sestavljenih proizvodov, ki jim je priloženo zasebno potrdilo, izdano v skladu z vzorcem iz Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235, kot se uporablja pred spremembami navedene izvedbene uredbe s to izvedbeno uredbo, še naprej odobri vstop v Unijo, pod pogojem, da je tako potrdilo izdano najpozneje 15. aprila 2023.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(2) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(3) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 z dne 16. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval, vzorcev uradnih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij živali in blaga v Unijo in njihove premike znotraj Unije, uradne potrditve takšnih spričeval ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 599/2004, izvedbenih uredb (EU) št. 636/2014 in (EU) 2019/628, Direktive 98/68/ES ter odločb 2000/572/ES, 2003/779/ES in 2007/240/ES (UL L 442, 30.12.2020, str. 1).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2258 z dne 9. septembra 2022 o spremembi in popravku Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih higienskih zahtevah za živila živalskega izvora glede ribiških proizvodov, jajc in nekaterih visokorafiniranih proizvodov ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 glede nekaterih školjk (UL L 299, 18.11.2022, str. 5).

(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 17.5.2019, str. 1).

(8) Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

(9) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

PRILOGA

Prilogi III in V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 se spremenita:

(1)

Priloga III se spremeni:

(a)

v uvodni tabeli s seznamom vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval in vzorcev uradnih spričeval za vstop v Unijo iz navedene priloge se oddelek o vzorcu uradnega spričevala za visokorafiniran hondroitin sulfat, hialuronsko kislino, druge proizvode iz hidroliziranega hrustanca, hitosan, glukozamin, sirilo, želatino iz ribjih mehurjev in aminokisline, namenjene za prehrano ljudi, nadomesti z naslednjim:

„visokorafinirani proizvodi, kot so opisani v Prilogi III, oddelek XVI, k Uredbi (ES) št. 853/2004, namenjeni za prehrano ljudi
HRP	Poglavje 46: Vzorec uradnega spričevala za vstop visokorafiniranih proizvodov, kot so opisani v Prilogi III, oddelek XVI, k Uredbi (ES) št. 853/2004, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo“

(b)

poglavji 30 in 31 se nadomestita z naslednjim:

„ POGLAVJE 30

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP RIBIŠKIH PROIZVODOV ALI RIBIŠKIH PROIZVODOV, PRIDOBLJENIH IZ ŠKOLJK, KI SO NAMENJENI ZA PREHRANO LJUDI IN VSTOPAJO V UNIJO NEPOSREDNO S HLADILNEGA, ZAMRZOVALNEGA ALI PREDELOVALNEGA PLOVILA, KI PLUJE POD ZASTAVO TRETJE DRŽAVE, V UNIJO, KOT JE DOLOČENO V ČLENU 11(3) DELEGIRANE UREDBE (EU) 2019/625 (VZOREC FISH/MOL-CAP)

DRŽAVA

Vzorec spričevala FISH/MOL-CAP

II. Podatki o zdravstvenem stanju

II.a

Referenčna številka spričevala

II.b

Sklic IMSOC

Del II: Potrditev

II.1

Javnozdravstveno potrdilo

Podpisani izjavljam, da sem seznanjen z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (1), Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba o uradnem nadzoru) (4), in potrjujem, da so bili ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, opisani v delu I:

(a)	proizvedeni v skladu s temi zahtevami, zlasti z zahtevo, da je plovilo na seznamu plovil, s katerih je dovoljen uvoz v Unijo (tj. „na seznamu EU“):

(b)	na plovilu se izvajajo splošne higienske zahteve in program na podlagi načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 852/2004, pristojni organi redno izvajajo presoje, plovilo pa je na seznamu odobrenih obratov Unije;

(c)

ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, so bili ulovljeni in obdelani na krovu plovil, iztovorjeni, obdelani in, kadar je to ustrezno, pripravljeni, predelani, zamrznjeni in odmrznjeni higiensko v skladu z zahtevami iz Priloge III, oddelek VIII, poglavja I do IV, k Uredbi (ES) št. 853/2004. Drobovje in deli, ki lahko pomenijo nevarnost za javno zdravje, so bili čim hitreje odstranjeni in hranjeni ločeno od proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi;

(d)

ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, izpolnjujejo zdravstvene standarde iz Priloge III, oddelek VIII, poglavje V, k Uredbi (ES) št. 853/2004 [izpolnjuje zdravstvene standarde iz Priloge III, oddelek VII, poglavje V, k Uredbi (ES) št. 853/2004] (ustrezno črtati) in, kadar je ustrezno, merila iz Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 (5);

(e)	ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, so bili pakirani, skladiščeni in prepeljani v skladu s Prilogo III, oddelek VIII, poglavja VI do VIII, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(f)	ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, so bili označeni v skladu s Prilogo II, oddelek I, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(g)	v primeru pektinidov, morskih polžev in iglokožcev, ki niso precejevalci, nabranih zunaj razvrščenih proizvodnih območij, izpolnjujejo posebne zahteve iz Priloge III, oddelek VII, poglavje IX, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(h)

ribiški proizvodi izpolnjujejo jamstva, ki veljajo za žive živali in od njih pridobljene proizvode, če izvirajo iz akvakulture, ter so določena v načrtih o ostankih, predloženih v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (6), zadevne živali in proizvodi pa so navedeni v Sklepu Komisije 2011/163/EU (7) za zadevno državo izvora;

(i)	ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, so bili proizvedeni pod pogoji, ki zagotavljajo upoštevanje mejnih vrednosti onesnaževal iz Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 (8), ter

(j)

zamrznjeni ribiški proizvodi ali ribiški proizvodi, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev, so se hranili pri temperaturi, ki ni višja od –18 °C v vseh delih proizvoda. Cele ribe, sprva zamrznjene v slanici in namenjene za proizvodnjo konzerviranih živil, se lahko hranijo pri temperaturi, ki ni višja od –9 °C.

Opombe

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, sklici na Evropsko unijo v tem uradnem spričevalu vključujejo Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

Uradno spričevalo se izpolni v skladu z opombami za izpolnjevanje spričeval iz Priloge I, poglavje 4, k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235.

Del I:

Rubrika I.2:

Edinstvena številka dokumenta po vaši klasifikaciji.

Rubrika I.5:

Navesti ime in naslov (ulica, mesto in poštna številka) fizične ali pravne osebe, za katero se pošiljka neposredno uvozi v namembno državo članico.

Rubrika I.7:

Država, pod zastavo katere pluje plovilo, ki izda ta dokument.

Rubrika I.11:

Ime plovila in številka homologacije v skladu s členom 10 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625 (9), s katerega se ribiški proizvodi neposredno uvozijo.

Rubrika I.20:

Označiti „Industrijo konzerviranja“ za cele ribe, prvotno zamrznjene v slanici pri –9 °C ali pri temperaturi, višji od –18 °C, in namenjene konzerviranju v skladu z zahtevami iz Priloge III, oddelek VIII, poglavje I, točka II(7), k Uredbi (ES) št. 853/2004. Označiti „Proizvode za prehrano ljudi“ ali „Nadaljnjo predelavo“ za druge primere.

Rubrika I.27:

Vstaviti ustrezne oznake harmoniziranega sistema (HS) z uporabo ene ali več od naslednjih tarifnih številk: 0301 , 0302 , 0303 , 0304 , 0305 , 0306 , 0307 , 0308 , 0511 , 1504 , 1516 , 1518 , 1603 , 1604 , 1605 ali 2106 .

Rubrika I.27:

Opis pošiljke:

„Vrsta obdelave“: navedite, ali gre za ohlajene, zamrznjene ali predelane proizvode.

Kapitan plovila

Ime (z velikimi tiskanimi črkami):

Datum:

Žig:

Podpis:

POGLAVJE 31

VZOREC VETERINARSKEGA/URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP ŽIVIH ŠKOLJK, IGLOKOŽCEV, PLAŠČARJEV, MORSKIH POLŽEV TER PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA IZ TEH ŽIVALI, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO (VZOREC MOL-HC)

DRŽAVA

Vzorec spričevala MOL-HC

II. Podatki o zdravstvenem stanju

II.a

Referenčna številka spričevala

II.b

Sklic IMSOC

Del II: Potrditev

II.1

(1)Javnozdravstveno potrdilo [črtati, kadar Unija ni končni kraj, v katerega so žive školjke, iglokožci, plaščarji, morski polži ter proizvodi živalskega izvora iz teh živali namenjeni]

Podpisani izjavljam, da sem seznanjen z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba o uradnem nadzoru) (13), ter potrjujem, da so bili (4)[žive školjke] (4)[živi iglokožci] (4)[živi plaščarji] (4)[živi morski polži] (4)[proizvodi živalskega izvora, pridobljeni iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev], opisani v delu I, proizvedeni v skladu s temi zahtevami in zlasti da:

(a)

so bili pridobljeni v regiji/regijah ali državi/državah, s katere/katerih je na datum izdaje tega veterinarskega/uradnega spričevala dovoljen vstop (4)[živih školjk] (4)[živih iglokožcev] (4)[živih plaščarjev] (4)[živih morskih polžev] (4)[proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz živih školjk/živih iglokožcev/živih plaščarjev/živih morskih polžev] v Unijo in je/so na seznamu v Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/405 (14);

(b)	prihajajo iz obratov, ki izvajajo splošne higienske zahteve in program na podlagi načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 852/2004, pristojni organi pa v njih redno izvajajo presoje ter so na seznamu odobrenih obratov Unije;

(c)	so bili nabrani, po potrebi ponovno nasajeni in prepeljani v skladu s Prilogo III, oddelek VII, poglavji I in II, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(d)	(4)[so bili obdelani, po potrebi očiščeni, in pakirani v skladu s Prilogo III, oddelek VII, poglavji III in IV, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(e)	(4)[so bili pripravljeni, predelani, zamrznjeni in odmrznjeni higiensko v skladu z zahtevami iz Priloge III, oddelek VIII, poglavji III in IV, k Uredbi (ES) št. 853/2004;]]

(f)	izpolnjujejo zdravstvene standarde iz Priloge III, oddelek VII, poglavje V, k Uredbi (ES) št. 853/2004 (4)[Priloge III, oddelek VIII, poglavje V k Uredbi (ES) št. 853/2004] in merila iz Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 (15);

(g)	so bili pakirani, skladiščeni in prepeljani v skladu s (4)[Prilogo III, oddelek VII, poglavji VI in VIII, k Uredbi (ES) št. 853/2004] (4)[Prilogo III, oddelek VIII, poglavja VI, VII in VIII, k Uredbi (ES) št. 853/2004];

(h)	so bili označeni in etiketirani v skladu s (4)[Prilogo II, oddelek I, in Prilogo III, oddelek VII, poglavje VII, k Uredbi (ES) št. 853/2004] (4)[Prilogo II, oddelek I, k Uredbi (ES) št. 853/2004];

(i)	v primeru pektinidov, morskih polžev in iglokožcev, ki niso precejevalci, nabranih zunaj razvrščenih proizvodnih območij, izpolnjujejo posebne zahteve iz Priloge III, oddelek VII, poglavje IX, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(j)

prihajajo s proizvodnega območja, ki je bilo v trenutku nabiranja v skladu s členom 52 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (16) razvrščeno kot območje razreda [A] [B] ali [C] (navesti razvrstitev proizvodnega območja v trenutku nabiranja) (razen za pektinide, morske polže in iglokožce, ki niso precejalci, nabrane zunaj razvrščenih proizvodnih območij);

(k)	so bili rezultati uradnega nadzora iz (4)[členov 51 do 66 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 ali člena 11 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 (17)] (4)[členov 69, 70 in 71 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627] zadovoljivi;

(l)

izpolnjujejo jamstva, ki veljajo za žive živali in od njih pridobljene proizvode, če izvirajo iz akvakulture, ter so določena v načrtih o ostankih, predloženih v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (18), zadevne živali in proizvodi pa so navedeni v Sklepu Komisije 2011/163/EU (19) za zadevno državo izvora;

(m)	so bili proizvedeni pod pogoji, ki zagotavljajo upoštevanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (20) ter mejnih vrednosti onesnaževal iz Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 (21).

(2)[II.2

Potrdilo o zdravstvenem stanju živali za žive školjke (3)vrst s seznama, ki so namenjene za prehrano ljudi, ter proizvode živalskega izvora iz navedenih školjk, ki so namenjeni za nadaljnjo predelavo v Uniji pred uporabo za prehrano ljudi, razen divjih školjk ter njihovih proizvodov, ki jih iztovorijo ribiška plovila

Podpisani uradni veterinar potrjujem, da:

II.2.1

po uradnih informacijah (4)[vodne živali iz dela I, rubrika I.27] (4)[proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] izpolnjujejo naslednje zahteve za zdravstveno varstvo živali:

II.2.1.1

izvirajo iz (4)[obrata] (4)[habitata], za katerega ne veljajo nacionalni omejitveni ukrepi iz razlogov zdravja živali ali zaradi pojava povečane umrljivosti iz nepojasnjenega vzroka vključno z ustreznimi boleznimi s seznama iz Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (22) in porajajočimi se boleznimi;

II.2.1.2

(4)[vodne živali niso namenjene za usmrtitev] (4)[proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, so bili pridobljeni iz živali, ki niso bile namenjene za usmrtitev] v okviru nacionalnega programa izkoreninjenja bolezni, vključno z zadevnimi boleznimi s seznama iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2020/692 in porajajočimi se boleznimi;

(4)[II.2.2

(4)[živali iz akvakulture iz dela I, rubrika I.27] (4)[proizvodi živalskega izvora iz živali iz akvakulture, razen živih živali iz akvakulture, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] izpolnjujejo naslednje zahteve:

II.2.2.1

prihajajo iz obrata akvakulture, ki ga je pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora (4)[registriral] (4)[odobril] in ga nadzira ter ki ima vzpostavljen sistem, s katerim lahko najmanj tri leta vzdržuje in vodi posodobljene evidence z informacijami o:

(i)	vrstah, kategorijah in številu živali iz akvakulture v obratu;

(ii)	premikih vodnih živali v obrat in živali iz akvakulture iz njega;

(iii)

umrljivosti v obratu;

II.2.2.2

prihajajo iz obrata akvakulture, ki ga veterinar redno obišče za namen odkrivanja znakov in pridobivanja več informacij o pojavu bolezni, vključno z zadevnimi boleznimi s seznama v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2020/692 in porajajočimi se boleznimi tako pogosto, kot je primerno tveganju, ki ga obrat pomeni.]

II.2.3

Splošne zahteve za zdravstveno varstvo živali

(4)[Vodne živali iz dela I, rubrika I.27,] (4)[Proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27,] so bile/-i pridobljene/-i iz živali, ki izpolnjujejo naslednje zahteve za zdravstveno varstvo živali:

(4)(6)[II.2.3.1

zanje veljajo zahteve iz dela II.2.4 in izvirajo iz/z (4)[države] (4)[ozemlja], (4)[območja] (4)[kompartmenta] z (5)oznako: __ __ - __, ki je na datum izdaje tega veterinarskega/uradnega spričevala na seznamu v Prilogi XXI, del 1, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/404 (23) za vstop navedenih (4)[vodnih živali] (4)[proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali,] v Unijo;]

(4)(6)[II.2.3.2

so vodne živali, ki jih je uradni veterinar klinično pregledal v 72 urah pred natovarjanjem za odpremo v Unijo. Živali med pregledom niso kazale kliničnih simptomov prenosljive bolezni in po ustreznih evidencah obrata ni bilo znakov bolezni;]

II.2.3.3

so vodne živali, ki so bile v Unijo odpremljene neposredno iz svojega kraja izvora;

II.2.3.4

niso bile v stiku z vodnimi živalmi z nižjim zdravstvenim statusom.

bodisi (4)(6) [II.2.4

Posebne zdravstvene zahteve

(4)[II.2.4.1

Zahteve za (3)vrste s seznama za okužbo z Mikrocytos mackini ali okužbo s Perkinsus marinus

(4)[Vodne živali iz dela I, rubrika I.27,] (4) [Proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] izvirajo iz/z (4)[države] (4)[ozemlja] (4)[območja] (4)[kompartmenta], razglašene/-ga kot proste/-ga (4)[okužbe z Mikrocytos mackini] (4)[okužbe s Perkinsus marinus] v skladu s pogoji, ki so vsaj tako strogi kot pogoji iz člena 66 ali iz člena 73(1) in člena 73(2), točka (a), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/689 (24), vodne živali vseh (3)vrst s seznama za zadevne bolezni pa:

(i)	so vnesene iz druge države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta, ki je bil/-a razglašen/-a kot prost/-a istih bolezni;

(ii)	niso cepljene proti (4)[navedeni] (4)[navedenim] bolezni(m).]

(4)(7)[II.2.4.2

Zahteve za (3)vrste s seznama za okužbo z Marteilia refringens, okužbo z Bonamia exitiosa ali okužbo z Bonamia ostreae

[Vodne živali iz dela I, rubrika I.27,] (4)[Proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] izvirajo iz/z (4)[države] (4)[ozemlja] (4)[območja] (4)[kompartmenta], razglašene/-ga kot proste/-ga (4)[okužbe z Marteilia refringens] (4)[okužbe z Bonamia exitiosa] (4)[okužbe z Bonamia ostreae] v skladu z delom II, poglavje 4, Delegirane uredbe (EU) 2020/689, vodne živali vseh (3)vrst s seznama za zadevne bolezni pa:

—	so vnesene iz druge države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta, ki je bil/-a razglašen/-a kot prost/-a istih bolezni;

—	niso cepljene proti (4)[navedeni] (4)[navedenim] bolezni(m).]

(4)(8)[II.2.4.3

Zahteve za (9)vrste, dovzetne za okužbo z ostreidnim herpesvirusom 1 μvar (OsHV-1 μvar)

(4)[Vodne živali iz dela I, rubrika I.27,] (4)[Proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] izvirajo iz/z (4)[države] (4)[ozemlja] (4)[območja] (4)[kompartmenta], ki izpolnjuje jamstva glede zdravstvenega varstva živali za OsHV-1 μvar, ki morajo biti skladna z nacionalnimi ukrepi, ki se uporabljajo v namembni državi članici, v skladu s členom 175 Delegirane uredbe (EU) 2020/692, in za katere je država članica ali njen del na seznamu v (4)[Prilogi I] (4)[Prilogi II] k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2021/260 (25).]]

ali (4)(6) [II.2.4

Posebne zdravstvene zahteve

(4)[Vodne živali iz dela I, rubrika I.27,] (4)[Proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] so namenjene/-i v obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni v Uniji, ki je odobren v skladu s členom 11 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/691 (26), kjer bodo predelane/-i za prehrano ljudi.]

II.2.5

Po moji najboljši vednosti in v skladu z izjavo izvajalca dejavnosti (4)[vodne živali iz dela I, rubrika I.27,] (4)[proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, iz dela I, rubrika I.27, so bili pridobljeni iz živali, ki] izvirajo iz (4)[obrata] (4)[habitata], v katerem:

(i)	ni bilo povečane umrljivosti iz nepojasnjenega vzroka ter

(ii)	živali niso bile v stiku z vodnimi živalmi (3)vrst s seznama, ki niso izpolnjevale zahtev iz točke II.2.1.

II.2.6

Zahteve glede prevoza

Urejen je bil prevoz vodnih živali iz dela I, rubrika I.27, v skladu z zahtevami iz členov 167 in 168 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 in zlasti velja naslednje:

II.2.6.1

kadar se živali prevažajo v vodi, voda ni zamenjana v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu, ki ni na seznamu za vstop določene vrste in kategorije vodnih živali v Unijo;

II.2.6.2

živali niso prepeljane pod pogoji, ki bi ogrozili njihov zdravstveni status, zlasti:

(i)	ko se živali prevažajo v vodi, ta voda ne spremeni njihovega zdravstvenega statusa;

(ii)	prevozna sredstva in zabojniki so konstruirani tako, da zdravstveni status vodnih živali med prevozom ni ogrožen;

(iii)

(4)[zabojnik] (4)[ladja z bazeni] je pred natovarjanjem za odpremo v Unijo (4)[še neuporabljen/-a] (4)[očiščen/-a in razkužen/-a v skladu s protokolom in s proizvodi, ki jih odobri pristojni organ (4)[tretje države] (4)[ozemlja] izvora;]

II.2.6.3

od časa natovarjanja v kraju izvora do časa prispetja v Unijo se živali iz pošiljke ne prevažajo v isti vodi ali (4)[zabojniku] (4)[ladji z bazeni] skupaj z vodnimi živalmi, katerih zdravstveni status je nižji ali ki niso namenjene za vstop v Unijo;

II.2.6.4

če je treba zamenjati vodo v/na (4)[državi] (4)[ozemlju] (4)[območju] (4)[kompartmentu], ki je na seznamu za vstop določene vrste in kategorije vodnih živali v Unijo, se voda zamenja, (4)[če gre za prevoz po kopnem, na točkah za zamenjavo vode, ki jih je odobril pristojni organ (4)[tretje države] (4)[ozemlja], kjer se opravi zamenjava vode] (4)[če gre za prevoz z ladjo z bazeni, v oddaljenosti najmanj 10 km od obratov akvakulture, ki se nahajajo na poti od kraja izvora do namembnega kraja v Uniji.]

II.2.7

Zahteve glede označevanja

Urejeno je bilo, da so (4)[prevozna sredstva] (4)[zabojniki] identificirani in označeni v skladu s členom 169 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 in zlasti da:

II.2.7.1

je pošiljka identificirana s/z (4)[čitljivo in vidno oznako na zunanji strani zabojnika,] (4)[vnosom v ladijski manifest, kadar se prevaža z ladjo z bazeni,] ki jasno povezuje pošiljko s tem veterinarskim/uradnim spričevalom;

(4)[II.2.7.2

v primeru živih vodnih živali čitljiva in jasna oznaka iz točke II.2.7.1 vsebuje:

(a)	številko o številu zabojnikov v pošiljki;

(b)	ime vrste, ki se nahaja v vsakem zabojniku;

(c)	številko o številu živali v vsakem zabojniku za vsako vrsto, ki je v njem;

(d)	naslednjo izjavo: „živi mehkužci, namenjeni za prehrano ljudi v Evropski uniji“;]

(4)[II.2.7.3

v primeru proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, čitljiva in vidna oznaka iz točke II.2.7.1 vsebuje vsaj naslednjo izjavo:

„živi mehkužci, namenjeni za prehrano ljudi po nadaljnji predelavi v Evropski uniji“.]

(4) (10) II.2.8

Veljavnost veterinarskega/uradnega spričevala

To veterinarsko/uradno spričevalo velja 10 dni od datuma izdaje. V primeru prevoza vodnih živali po plovnih poteh/morju se to obdobje 10 dni lahko podaljša za čas trajanja potovanja po plovnih poteh/morju.

Opombe

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, sklici na Evropsko unijo v tem veterinarskem/uradnem spričevalu vključujejo Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

To veterinarsko/uradno spričevalo je namenjeno za vstop živih školjk in proizvodov živalskega izvora iz teh živali, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, tudi kadar Unija ni končni kraj, v katerega so take školjke in proizvodi iz njih namenjeni.

„Vodne živali“ so živali, kot so opredeljene v členu 4, točka 3, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (27). „Živali iz akvakulture“, so vodne živali, ki so predmet akvakulture, kot je opredeljena v členu 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/429.

„Nadaljnja predelava“ pomeni kakršne koli ukrepe in tehnike, izvedene pred dajanjem na trg za prehrano ljudi, ki posegajo v anatomsko celovitost, kot so izkrvavitev, odstranitev drobovja, odstranitev glave, rezanje in filetiranje, in pri katerih se proizvajajo odpadki ali stranski proizvodi, ki lahko povzročijo tveganje za širjenje bolezni.

Vse vodne živali in proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, za katere se uporablja del II.2.4 tega veterinarskega/uradnega spričevala, morajo izvirati z/iz države/ozemlja/območja/kompartmenta iz stolpca 2 tabele v Prilogi XXI, del 1, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404.

Del II.2.4 tega veterinarskega/uradnega spričevala se ne uporablja za naslednje vodne živali, ki zato lahko izvirajo iz države ali njene regije s seznama iz Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405:

(a)	mehkužce, ki so pakirani in označeni za prehrano ljudi v skladu s posebnimi zahtevami za navedene živali iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in ki ne bi mogli več preživeti kot žive živali, če bi bili vrnjeni v vodno okolje;

(b)	mehkužce, namenjene za prehrano ljudi brez nadaljnje predelave, če so pakirani za maloprodajo v skladu z zahtevami za tako pakiranje iz Uredbe (ES) št. 853/2004;

(c)	mehkužce, ki so pakirani in označeni za prehrano ljudi v skladu s posebnimi zahtevami za navedene živali iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in so namenjeni za nadaljnjo predelavo brez začasnega skladiščenja na kraju predelave.

To veterinarsko/uradno spričevalo se izpolni v skladu z opombami za izpolnjevanje spričeval iz Priloge I, poglavje 4, k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235.

Del I:

Rubrika I.8:

Regija izvora: navedite proizvodno območje in njegovo razvrstitev v času nabiranja, razen za pektinide, morske polže in iglokožce, nabrane zunaj razvrščenih proizvodnih območij.

Del II:

(1)	Del II.1 se ne uporablja za države s posebnimi zahtevami glede javnozdravstvenih spričeval, določenimi v sporazumih o enakovrednosti ali drugi zakonodaji Unije.

(2)

Del II.2 tega veterinarskega/uradnega spričevala se ne uporablja in ga je treba črtati, kadar pošiljko sestavljajo: (a) vrste, ki niso na seznamu v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882 (28), ali (b) divje vodne živali in proizvodi živalskega izvora iz teh vodnih živali, iztovorjenih z ribiških plovil za neposredno prehrano ljudi, ali (c) proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, ki so pripravljeni za neposredno prehrano ljudi brez nadaljnje predelave v Uniji.

(3)	Vrste, navedene v stolpcih 3 in 4 tabele v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1882. Vrste iz stolpca 4 se štejejo za vektorje le pod pogoji iz člena 171 Delegirane uredbe (EU) 2020/692.

(4)	Ustrezno izbrati/neustrezno črtati. V primeru dela II.2.4.1 črtanje ni dovoljeno, če pošiljka vsebuje vrste s seznama za okužbo z Mikrocytos mackini ali okužbo s Perkinsus marinus, razen v okoliščinah, navedenih v sprotni opombi (6).

(5)	Oznaka tretje države/ozemlja/območja/kompartmenta, kot je navedena v stolpcu 2 tabele v Prilogi XXI, del 1, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404.

(6)

Deli II.2.3.1, II.2.3.2 in II.2.4 se ne uporabljajo in jih je treba črtati, če pošiljka zajema le naslednje vodne živali:

(a)	mehkužce, ki so pakirani in označeni za prehrano ljudi v skladu s posebnimi zahtevami za navedene živali iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in ki ne bi mogli več preživeti kot žive živali, če bi bili vrnjeni v vodno okolje;

(b)	mehkužce, namenjene za prehrano ljudi brez nadaljnje predelave, če so pakirani za maloprodajo v skladu z zahtevami za tako pakiranje iz Uredbe (ES) št. 853/2004;

(c)	mehkužce, ki so pakirani in označeni za prehrano ljudi v skladu s posebnimi zahtevami za navedene živali iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in so namenjeni za nadaljnjo predelavo brez začasnega skladiščenja na kraju predelave.

(7)

Uporablja se samo, kadar ima namembna/-no/-en država članica/območje/kompartment v Uniji status prost bolezni kategorije C, kot je opredeljena v členu 1, točka 3, Izvedbene uredbe (EU) 2018/1882, ali izvaja neobvezni program izkoreninjenja, vzpostavljen v skladu s členom 31(2) Uredbe (EU) 2016/429; drugače črtati.

(8)	Uporablja se, kadar ima namembna država članica v Uniji ali njen del uvedene odobrene nacionalne ukrepe za specifično bolezen, kot je navedeno v Prilogi I ali Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/260; drugače črtati.

(9)	Dovzetne vrste, kot so navedene v drugem stolpcu tabele v Prilogi III k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/260.

(10)	Uporablja se samo za pošiljke živih vodnih živali.

(11)

Podpiše:

—	uradni veterinar, kadar del II.2 potrdila o zdravstvenem stanju živali ni črtan;

—	uradnik za izdajo spričevala ali uradni veterinar, kadar je del II.2 Potrdila o zdravstvenem stanju živali črtan.

[Uradni veterinar](4)(11)/[Uradnik za izdajo spričevala](4)(11)

Ime (z velikimi tiskanimi črkami)

Datum

Kvalifikacija in naziv

Žig

Podpis

“;

(c)

poglavje 46 se nadomesti z naslednjim:

„ POGLAVJE 46

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP VISOKORAFINIRANIH PROIZVODOV, KOT SO OPISANI V PRILOGI III, ODDELEK XVI, K UREDBI (ES) ŠT. 853/2004, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO (VZOREC HRP)

DRŽAVA

Vzorec spričevala HRP

II. Podatki o zdravstvenem stanju

II.a

Referenca spričevala

II.b

Sklic IMSOC

Del II: Potrditev

II.1

Javnozdravstveno potrdilo

Podpisani izjavljam, da sem seznanjen z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (29), Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (30), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (31) in Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba o uradnem nadzoru) (32), in potrjujem, da so bili visokorafinirani proizvodi, opisani v delu I, proizvedeni v skladu s temi zahtevami in zlasti da:

(a)	prihajajo iz obratov, ki so registrirani in izvajajo program na podlagi načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 852/2004, in pristojni organ v njih redno izvaja presoje;

(b)	so bili obdelani, in, kadar je ustrezno, pripravljeni, pakirani in skladiščeni na higieničen način v skladu z zahtevami iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004;

(c)	izpolnjujejo zahteve iz Priloge III, oddelek XVI, k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter

(d)(1)

če gre za aminokisline, da:

(i)	človeški lasje niso bili uporabljeni kot vir za njihovo proizvodnjo in

(ii)	so v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (33);

(e)(1)

če gre za maščobne derivate, da so bili obdelani z enim od naslednjih postopkov:

(1)(i)

transesterifikacija ali hidroliza pri temperaturi najmanj 200 °C, ob ustreznem tlaku, za vsaj 20 minut ali

(1)(ii)

umiljenje z NaOH 12M v serijskem postopku pri 95 °C za tri ure ali v neprekinjenem postopku pri 140 °C in 2 barih (2 000 hPa) za osem minut ali

(1)(iii)

hidrogeniranje pri 160 °C, 12 barih (12 000 hPa) za 20 minut;

(f)	če gre za arome za živila, da so odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (34).

Opombe

To uradno spričevalo je namenjeno za vstop visokorafiniranega proizvoda, kot je opisan v oddelku XVI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, v Unijo.

Uradno spričevalo se izpolni v skladu z opombami za izpolnjevanje spričeval iz Priloge I, poglavje 4, k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235.

Del I:

Rubrika I.27:

Vstaviti ustrezne oznake harmoniziranega sistema (HS) z uporabo tarifnih številk, kot so 2106 , 2906 , 2907 , 2922 , 2930 , 2932 , 2936 , 3503 , 3507 ali 3913 .

Del II:

(1)	Neustrezno črtati.

Uradnik za izdajo spričevala

Datum

Kvalifikacija in naziv

Žig

Podpis

“;

(2)

Priloga V se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA V

VZOREC ZASEBNEGA POTRDILA IZVAJALCA DEJAVNOSTI, KI VNAŠA TRAJNE SESTAVLJENE PROIZVODE V UNIJO V SKLADU S ČLENOM 14 UREDBE (EU) 2019/625

II. Podatki o zdravstvenem stanju

II.a

Potrdilo

II.b

Sklic IMSOC

Del II: Potrdilo

Podpisani …

(ime, naslov in vsi podatki o uvozniku)

kot predstavnik nosilcev živilske dejavnosti, ki so uvozniki pošiljk sestavljenih proizvodov, opisanih v delu I, izjavljam, da za sestavljene proizvode, ki jih spremlja to potrdilo, velja naslednje:

1.	izpolnjujejo veljavne zahteve iz člena 126(2) Uredbe (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba o uradnem nadzoru) (35);

2.	ni jih treba skladiščiti ali prevažati pri nadzorovani temperaturi, razen če je treba trajni sestavljeni proizvod zaradi organoleptične kakovosti prevažati ohlajenega;

3.	ne vsebujejo nobenih proizvodov na osnovi kolostruma in predelanega mesa, razen želatine(3), kolagena(3) ali visokorafiniranih proizvodov(3), kot so navedeni v Prilogi III, oddelek XVI, k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (36);

4.	vsebujejo naslednje sestavine rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora(1): …;

5.	vsebujejo predelane proizvode živalskega izvora, zahteve za katere so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004, izvirajo pa iz naslednjih odobrenih obratov(2): …;

vsebujejo predelane proizvode živalskega izvora, ki z izjemo želatine, kolagena in visokorafiniranih proizvodov iz Priloge III, oddelek XVI, točka 1, k Uredbi (ES) št. 853/2004 izvirajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen izvoz vsakega predelanega proizvoda živalskega izvora v Unijo, kot je navedeno v Sklepu Komisije 2011/163/ES (37), ali iz države članice EU;

izvirajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen izvoz mesnih proizvodov, mlečnih proizvodov, ribiških proizvodov ali jajčnih proizvodov v Unijo na podlagi zahtev Unije za zdravstveno varstvo živali in javno zdravje ter ki so navedene vsaj za enega od teh proizvodov živalskega izvora v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/405 (38) ali Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/404 (39) in vključene na seznam iz Priloge k Sklepu 2011/163/EU za vrste/blago, iz katerih so pridobljeni predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi, razen kolagena, želatine in visokorafiniranih proizvodov iz Priloge III, oddelek XVI, točka 1, k Uredbi (ES) št. 853/2004;

8.	proizvedeni so bili v obratu, ki izpolnjuje higienske standarde, priznane kot enakovredne tistim, ki se zahtevajo v Uredbi (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (40);

9.	so bili proizvedeni pod pogoji, ki zagotavljajo upoštevanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (41) in mejnih vrednosti onesnaževal iz Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 (42).

10.

vsebujejo mlečne proizvode(3), ki:

(3)(4) bodisi

niso bili obdelani s posebno obdelavo za zmanjšanje tveganja iz Priloge XXVII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (43)

(3)(5) ali

so bili obdelani s posebno obdelavo za zmanjšanje tveganja iz stolpca A ali B tabele iz Priloge XXVII k Delegirani uredbi (EU) 2020/692

(3)(6) ali

so bili obdelani s posebno obdelavo za zmanjšanje tveganja, ki je vsaj enakovredna eni od obdelav iz stolpca B tabele iz Priloge XXVII k Delegirani uredbi (EU) 2020/692;

11.	vsebujejo jajčne proizvode, ki so bili obdelani s posebno obdelavo za zmanjšanje tveganja, ki je vsaj enakovredna eni od obdelav v tabeli iz Priloge XXVIII k Delegirani uredbi (EU) 2020/692(3).

Opombe

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, sklici na Evropsko unijo v tem potrdilu vključujejo Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

Del I:

Rubrika I.6:

Neobvezno v primeru proizvodov, ki so izvzeti od uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Rubrika I.13:

Neobvezno v primeru proizvodov, ki so izvzeti od uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Rubrika I.15:

Neobvezno v primeru proizvodov, ki so izvzeti od uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Rubrika I.16:

Neobvezno v primeru proizvodov, ki so izvzeti od uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Rubrika I.18:

Navedite ohlajeno, kadar se trajni sestavljeni proizvod prevaža pri nadzorovani temperaturi zaradi organoleptične kakovosti.

Rubrika I.19:

Neobvezno v primeru proizvodov, ki so izvzeti od uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Rubrika I.27:

Če zasebno potrdilo zajema več sestavljenih proizvodov, je treba opis blaga v rubriki I.27 predložiti jasno in ločeno za vsak sestavljeni proizvod (ena vrstica za vsak proizvod).

Opis pošiljke:

„Vrsta pakiranja“: navesti vrsto pakiranja v skladu z opredelitvijo iz Priporočila št. 21 (9) UN/CEFACT (Center Združenih narodov za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje).

„Neto teža“: navesti maso vsakega sestavljenega proizvoda, ki ga zajema zasebno potrdilo. Ti podatki so potrebni za izračun skupne neto teže v rubriki I.26.

„Proizvodni obrat“: navesti registracijsko številko ali naslov obrata, v katerem se proizvaja končni sestavljeni proizvod.

Datum

Kvalifikacija in naziv uvoznika

Žig

Podpis

(1)	Navesti sestavine po vrstnem redu glede na težo. Dovoljeno je združevanje nekaterih sestavin glede na mlečne proizvode, ribiške proizvode, jajčne proizvode, proizvode neživalskega izvora, kot je ustrezno.

(2)

Navesti številko odobritve obratov, v katerih so bili proizvedeni predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih vsebuje sestavljeni proizvod, in tretjo državo ali ozemlje ali njeno oz. njegovo območje ali državo članico EU, na katerem oz. v kateri je odobreni obrat, kot je določeno v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 853/2004 in kot jo navede nosilec živilske dejavnosti, ki je uvoznik.

(3)	Neustrezno črtati.

(4)

Samo če:

(a)

je tretja država izvora ali ozemlje izvora ali njeno oz. njegovo območje izvora sestavljenega proizvoda (oznaka države ISO vnesena v rubriko I.7 dela I potrdila) navedeno za vstop surovega mleka in mlečnih proizvodov, ki niso predmet obdelave za zmanjšanje tveganja, v Unijo v skladu s Prilogo XVII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 (44)

(b)

je odobreni obrat izvora surovega mleka ali mlečnega proizvoda (naveden v točki 5 dela II potrdila):

(i)	v tretji državi ali na ozemlju ali na njenem oz. njegovem območju, navedenem za vstop surovega mleka in mlečnih proizvodov, ki niso predmet obdelave za zmanjšanje tveganja, v Unijo v skladu s Prilogo XVII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 ali

(ii)

v Uniji.

(5)

Samo če:

(a)

je tretja država izvora ali ozemlje izvora ali njeno oz. njegovo območje izvora sestavljenega proizvoda (oznaka države ISO vnesena v dela I, rubrika I.7, potrdila) navedeno za vstop mlečnih proizvodov, ki so predmet obdelave za zmanjšanje tveganja, v Unijo v skladu s Prilogo XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404

(b)

je odobreni obrat izvora surovega mleka ali mlečnega proizvoda (naveden v točki 5 dela II potrdila):

(i)	v tretji državi ali na ozemlju ali na njenem oz. njegovem območju, navedenem za vstop surovega mleka in/ali mlečnih proizvodov v skladu s prilogama XVII ali XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404, ali

(ii)

v Uniji.

(6)

Če:

(a)

tretja država izvora ali ozemlje izvora ali njeno oz. njegovo območje izvora sestavljenega proizvoda (oznaka države ISO vnesena v del I rubrika I.7, potrdila) ni navedeno za vstop surovega mleka in/ali mlečnih proizvodov v Unijo v skladu s prilogama XVII ali XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404

(b)

je odobreni obrat izvora mlečnega proizvoda (naveden v točki 5 dela II potrdila):

(i)	v tretji državi ali na ozemlju ali na njenem oz. njegovem območju, navedenem za vstop surovega mleka in/ali mlečnih proizvodov v skladu s prilogama XVII ali XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404, ali

(ii)

v Uniji.

(7)

Uvoznik: predstavnik nosilcev živilske dejavnosti, ki so uvozniki, kot je določeno v členu 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

“

(1) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(2) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(4) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(6) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(7) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

(10) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(11) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(12) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(13) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

(15) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(17) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 17.5.2019, str. 1).

(18) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(19) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(20) Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(21) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(22) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).

(24) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/689 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje, programe izkoreninjenja in status prost nekaterih bolezni s seznama in porajajočih se bolezni (UL L 174, 3.6.2020, str. 211).

(25) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/260 z dne 11. februarja 2021 o odobritvi nacionalnih ukrepov za omejitev učinka nekaterih bolezni vodnih živali v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2010/221/EU (UL L 59, 19.2.2021, str. 1).

(26) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/691 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate akvakulture in prevoznike vodnih žival (UL L 174, 3.6.2020, str. 345).

(27) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(28) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21).

(29) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(30) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(31) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(32) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(33) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

(34) Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

(35) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(36) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(37) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(38) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

(39) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).

(40) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(41) Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(42) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(43) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(44) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).

20.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 325/94

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2022/2506

z dne 15. decembra 2022

o ukrepih za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (1) in zlasti člena 6(10) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je 24. novembra 2021 Madžarski poslala zahtevo za posredovanje informacij na podlagi člena 6(4) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, na katero so madžarski organi odgovorili 27. januarja 2022.

(2)

Komisija je 27. aprila 2022 Madžarski poslala pisno uradno obvestilo na podlagi člena 6(1) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 (v nadaljnjem besedilu: uradno obvestilo). V tem uradnem obvestilu je Komisija izrazila zaskrbljenost in predstavila svoje ugotovitve v zvezi s številnimi vprašanji v zvezi s sistemom javnih naročil na Madžarskem, ki vključujejo:

(a)	sistemske nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti pri postopkih javnega naročanja;

(b)	visok delež postopkov z eno samo ponudbo in nizko konkurenčnostjo v postopkih javnega naročanja;

(c)	vprašanja, povezana z uporabo okvirnih sporazumov;

(d)	odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje nasprotij interesov, in

(e)	vprašanja, povezana s skladi javnega interesa.

(3)

Ta vprašanja in dejstvo, da se ponavljajo, kažejo na sistemsko nezmožnost, neuspešnost ali nepripravljenost madžarskih organov, da preprečijo odločitve, ki kršijo uporabno pravo, kar zadeva javna naročila in nasprotja interesov, ter tako ustrezno obravnavajo tveganja korupcije. Pomenijo kršitev načel pravne države, zlasti načel pravne varnosti in prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, ter vzbujajo pomisleke glede delitve oblasti.

(4)

Komisija je v uradnem obvestilu navedla dodatne razloge in predstavila svoje ugotovitve v zvezi s številnimi vprašanji, povezanimi s preiskavami in pregonom ter protikorupcijskim okvirom, vključno z omejitvami učinkovitega preiskovanja in pregona domnevne kriminalne dejavnosti, organizacijo tožilstva ter odsotnostjo delujočega in učinkovitega protikorupcijskega okvira v praksi. Ta vprašanja pomenijo kršitve načel pravne države, zlasti v zvezi s pravno varnostjo, prepovedjo samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti in učinkovitim sodnim varstvom.

(5)

Komisija je v uradnem obvestilu navedla dejanske elemente in posebne razloge, na katerih je utemeljila svoje ugotovitve, Madžarsko pa je tudi pozvala, naj predloži nekatere informacije in podatke v zvezi z navedenimi dejanskimi elementi in razlogi. V uradnem obvestilu je Komisija dala madžarskim organom na voljo dva meseca, da predložijo svoje pripombe.

(6)

Madžarska se je 27. junija 2022 odzvala na uradno obvestilo (v nadaljnjem besedilu: prvi odgovor). Madžarska je z dopisoma z dne 30. junija in 5. julija 2022 predložila dodatne informacije za dopolnitev prvega odgovora. Poleg tega je Madžarska 19. julija 2022 poslala dodaten dopis, v katerem je predlagala več popravnih ukrepov za obravnavo ugotovitev iz uradnega obvestila.

(7)

Komisija je ocenila pripombe, predložene v prvem odgovoru, in ugotovila, da niso odpravile njenih pomislekov in ugotovitev iz uradnega obvestila. Poleg tega je Komisija menila, da niti prvi odgovor niti dodatna dopisa z dne 30. junija in 5. julija 2022 niso vsebovali ustreznih popravnih ukrepov, ki so bili ustrezno sprejeti v okviru Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092. Dopisa z dne 19. julija 2022 zaradi pozne predložitve ni bilo mogoče upoštevati pri oceni prvega odgovora. Vendar je Komisija v skladu z načelom lojalnega sodelovanja z državami članicami pri naslednjih korakih postopka iz člena 6 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 upoštevala vse ustrezne informacije iz navedenega dopisa.

(8)

V skladu s členom 6(7) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 je Komisija 20. julija 2022 Madžarski poslala dopis (v nadaljnjem besedilu: pismo o nameri), v katerem je državo članico obvestila o svoji oceni na podlagi člena 6(6) navedene uredbe in o ukrepih, ki jih je nameravala predlagati Svetu v sprejetje na podlagi člena 6(9) navedene uredbe, če se Madžarska ne bi zavezala, da bo sprejela ustrezne popravne ukrepe. Komisija je v pismu o nameri Madžarski dala možnost, da predloži svoje pripombe, zlasti glede sorazmernosti predvidenih ukrepov.

(9)

Madžarska je na pismo o nameri odgovorila 22. avgusta 2022 (v nadaljnjem besedilu: drugi odgovor), pri čemer je predložila pripombe na ugotovitve, postopek in sorazmernost ukrepov Komisije iz dopisa o nameri. Čeprav je Madžarska izpodbijala ugotovitve Komisije, je predlagala nekatere popravne ukrepe za odpravo pomislekov Komisije. Madžarska je 13. septembra 2022 Komisiji poslala dopis, ki je vključeval pojasnila in dodatne zaveze v zvezi s predlaganimi popravnimi ukrepi. Madžarska meni, da so popravni ukrepi, vključno z dodatnimi zavezami iz dopisa z dne 13. septembra 2022, v celoti odpravili pomisleke Komisije, zato Komisija Svetu ne bi smela predlagati nobenih ukrepov.

(10)	Komisija je menila, da so pogoji za uporabo Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 izpolnjeni, zato je 18. septembra 2022 sprejela predlog za izvedbeni sklep Sveta o ukrepih za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem (v nadaljnjem besedilu: predlog Komisije).

(11)

Gleda na ugotovitve iz predloga Komisije, pri postopkih javnega naročanja na Madžarskem obstajajo, prvič, resne sistemske nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti. Take nepravilnosti so bile ugotovljene po zaporednih revizijah, ki so jih opravile službe Komisije za programski obdobji 2007–2013 in 2014–2020. Te revizije so se zaključile z znatnimi skupnimi zneski finančnih popravkov ter z več preiskavami Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), na podlagi katerih so bila pripravljena finančna priporočila za izterjavo znatnih zneskov od Madžarske. Poleg tega razpoložljivi podatki kažejo na nenavadno visoke deleže naročil, oddanih v postopkih, v katerih je sodeloval samo en ponudnik, dodeljevanje naročil določenim podjetjem, ki postopoma pridobivajo velike dele trga, ter resne pomanjkljivosti pri dodeljevanju okvirnih sporazumov. Poleg tega obstajajo pomisleki glede neuporabe pravil o javnem naročanju in nasprotju interesov za „sklade javnega interesa“ in subjekte, ki jih ti upravljajo, ter glede pomanjkanja preglednosti v zvezi z upravljanjem sredstev s strani navedenih skladov. Ta vprašanja in dejstvo, da se ponavljajo, kažejo na sistemsko nezmožnost, neuspešnost ali nepripravljenost madžarskih organov, da preprečijo odločitve, ki kršijo uporabno pravo, kar zadeva javna naročila in nasprotja interesov, ter ustrezno obravnavajo tveganja korupcije. Pomenijo kršitev načel pravne države, zlasti načel pravne varnosti in prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, ter vzbujajo pomisleke glede delitve oblasti.

(12)

Drugič, obstajajo dodatna vprašanja v zvezi z omejitvami pri učinkovitem preiskovanju in pregonu domnevne kriminalne dejavnosti, organizacijo državnega tožilstva ter odsotnostjo delujočega in učinkovitega protikorupcijskega okvira. Zlasti ni učinkovitih pravnih sredstev s strani neodvisnega sodišča zoper odločitve tožilstva, da ne preiskuje ali preganja domnevne korupcije, goljufije in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ni zahteve po obrazložitvi, kadar se take zadeve dodelijo ali prerazporedijo, in ni pravil za preprečevanje samovoljnih odločitev v zvezi z njimi. Poleg tega ni celovite protikorupcijske strategije, ki zajema najpomembnejša področja preprečevanja korupcije, premajhna je uporaba celotnega nabora preventivnih orodij za pomoč pri preiskovanju korupcije, zlasti primerov korupcije na visoki ravni, ter na splošno ni učinkovitega preprečevanja in zatiranja kaznivih dejanj goljufije in korupcije. Ta vprašanja pomenijo kršitve načel pravne države, zlasti v zvezi s pravno varnostjo, prepovedjo samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti in učinkovitim sodnim varstvom.

(13)

Glede na ugotovitve Komisije pripombe iz odgovorov Madžarske ne obravnavajo ustrezno ugotovitev iz uradnega obvestila in pisma o nameri. Zlasti Madžarska ni predložila nobenih dokazov o nedavnih izboljšavah svojega sistema javnega naročanja (v zvezi s preglednostjo, intenzivnostjo konkurence in preverjanjem nasprotij interesov). Čeprav je po revizijah služb Komisije prišlo do nekaterih sprememb v madžarskem sistemu javnega naročanja, nič ne kaže, da bi te spremembe vplivale na raven konkurence na madžarskem trgu. Podatki, ki so na voljo Komisiji, kažejo ne le povečanje koncentracije dodelitev javnih naročil, ampak tudi povečanje verjetnosti, da naročilo dobijo akterji iz vladajoče madžarske stranke. Komisija je naročila študijo, ki je zagotovila statistično empirično analizo več kot 270 000 javnih naročil med letoma 2005 in 2021. Opažanja iz študije so potrdile ugotovitve iz pregleda določenih podatkov o razpisih v zvezi z naročili, oddanimi nekaterim podjetjem, opredeljenim kot podjetja s političnimi povezavami. Poleg tega je Komisija zbrala poročila medijev in deležnikov v sektorjih turizma, komunikacije in športa. Madžarska ni predložila nobenih dokazov o uporabnosti (niti uporabi v praksi) pravil o nasprotju interesov, ki so pomembna za zaščito proračuna Unije v zvezi s skladi javnega interesa.

(14)

Ugotovljene nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti so zelo razširjene in prepletene, kar pomeni, da postopki, ki niso določeni v Uredbi (EU, Euratom) 2020/2092, ne morejo učinkoviteje obravnavati tveganj za proračun Unije. Čeprav se lahko uporabijo nekatera sredstva, ki so na voljo v okviru sektorskih pravil, kot so revizije, ki jih izvajajo službe Komisije, in finančni popravki za nepravilnosti, ki jih madžarski organi niso popravili, se ti ukrepi na splošno nanašajo na odhodke, ki so že bili prijavljeni Komisiji, pomanjkljivosti, ki se nadaljujejo že več let, pa kažejo, da finančni popravki ne zadostujejo za zaščito finančnih interesov Unije niti pred trenutnimi tveganji niti v prihodnosti.

(15)

V zvezi s spoštovanjem in spremljanjem omogočitvenih pogojev iz Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je treba opozoriti, da je edina posledica neizpolnjevanja omogočitvenega pogoja iz člena 15(5) navedene uredbe ta, da Komisija zadevni državi članici ne bo povrnila odhodkov v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem. Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 določa širši nabor možnih ukrepov za zaščito proračuna Unije, vključno z začasno ustavitvijo odobritve enega ali več programov ter začasno ustavitvijo obveznosti v okviru deljenega upravljanja. Možni ukrepi na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 se nanašajo tudi na predhodno financiranje, ki ni določeno v členu 15 Uredbe (EU) 2021/1060.

(16)

Kar zadeva postopke za ugotavljanje kršitev v zvezi z uporabo pravil o javnem naročanju in njihovo razlago, je v uvodni izjavi 17 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 pojasnjeno, da je zakonodaja Unije, na katero se sklicuje člen 6(1) navedene uredbe, finančna in sektorska zakonodaja. Postopki za ugotavljanje kršitev ne temeljijo na zakonodajnem aktu, temveč neposredno na členu 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te določbe primarne zakonodaje ni mogoče šteti za „zakonodajo Unije“ v smislu člena 6(1) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092.

(17)

V členu 22(1) Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je določeno, da države članice pri izvajanju ukrepov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije. Komisija je za zagotovitev skladnosti s členom 22 navedene uredbe 30. novembra 2022 predstavila predlog izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Madžarsko, ki vsebuje mejnike, ki vključujejo zaveze, ki jih je Madžarska sprejela v okviru popravnih ukrepov, dogovorjenih s Komisijo v okviru tega postopka.

V skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2021/241 so za skladnost s pravom Unije in nacionalnim pravom pri izvajanju ukrepov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost še vedno odgovorne države članice, Komisija pa lahko v skladu s členom 22(5) navedene uredbe naknadno sprejme popravne ukrepe v primerih goljufije, korupcije in nasprotij interesov, škodljivih za finančne interese Unije, ki jih država članica ni odpravila, ali resne kršitve obveznosti, ki izhaja iz sporazuma o posojilu ali sporazuma o financiranju. Poleg tega so mejniki pogoji, ki jih je treba izpolniti, da lahko Madžarska predloži zahtevke za prihodnja plačila v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Zato z njimi ni mogoče zaščititi finančnih interesov Unije v zvezi s kršitvami načel pravne države, ki že dovolj neposredno vplivajo ali bi lahko dovolj neposredno vplivale na izvajanje drugih programov porabe, ki se financirajo iz proračuna Unije, na Madžarskem.. Zato Komisija z uporabo določb Uredbe (EU) 2021/241 v tem primeru ne bi mogla učinkoviteje zaščititi proračuna Unije.

(18)	Glede na navedeno noben drug postopek na podlagi prava Unije Komisiji ne bi omogočal učinkovitejše zaščite proračuna Unije kot postopek iz člena 6 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092.

(19)

Morebitni učinek ugotovljenih kršitev na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije se šteje za posebej pomembnega, saj so te kršitve neločljivo povezane s postopkom, po katerem Madžarska uporablja sredstva Unije, saj vključujejo nepravilno delovanje javnih organov, ki odločajo o oddaji naročil, ki se financirajo iz proračuna Unije. Poleg navedenega se lahko vpliv šteje za še pomembnejšega, če so ugotovljene kršitve povezane z omejitvami in ovirami pri odkrivanju, preiskovanju in odpravljanju goljufij, ki so opredeljene kot dodatni razlogi, povezani s preiskavami, pregonom in protikorupcijskim okvirom.

(20)

Glede na naravo ugotovitev v zvezi z javnim naročanjem bi se morali ustrezni ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 (v nadaljnjem besedilu: ustrezni ukrepi), nanašati na financiranje Unije, ki se večinoma izvaja z javnimi naročili. Revizije Komisije, v katerih so bili ugotovljeni pomanjkljivi in nepravilni postopki javnega naročanja, so zajemale področje kohezijske politike in kljub dejstvu, da je bil vpliv teh pomanjkljivosti in nepravilnosti na proračun EU finančno popravljen z uporabo pravil kohezijske politike, so te ugotovitve pokazale sistemsko nezmožnost, neuspešnost ali nepripravljenost madžarskih organov, da preprečijo odločitve, ki kršijo uporabno pravo, kar zadeva javna naročila in nasprotja interesov, in da ustrezno obravnavajo tveganja korupcije.

(21)

Programi, ki jih je treba zaščititi z ustreznimi ukrepi, bi morali biti predvsem programi kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki se bodo po pričakovanji izvajali predvsem z javnimi naročili na enak način, kot Madžarska izvaja enakovredne programe v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Ti programi so razširjeni operativni program za okolje in energijsko učinkovitost, razširjeni operativni program za integrirani promet in razširjeni operativni program za teritorialni razvoj in razvoj naselij (v nadaljnjem besedilu: zadevni programi). Kar zadeva zadevne programe, je stopnja izvajanja z javnimi naročili ocenjena na 85 % do 90 %.

(22)

Ustrezni ukrepi bi se morali nanašati tudi na ukrepe v okviru programov Unije, ki se izvajajo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, pri katerih so lahko skladi javnega interesa in subjekti, ki jih ti vzdržujejo, ki se štejejo za vladne subjekte v smislu členov 2(b) in 5(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, upravičenci ali izvajalski subjekti. Kar zadeva ugotovljene kršitve v zvezi s skladi javnega interesa, bi morali biti ustrezni ukrepi usmerjeni v vse programe Unije, ki se izvajajo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.

(23)	V skladu z zahtevami glede sorazmernosti iz člena 5(3) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 bi bilo treba ustrezno raven ukrepov, ki jih je treba uporabiti, določiti z odstotkom, ki odraža posledično tveganje za proračun Unije.

(24)	Glede na resnost, pogostost in trajanje sistemskih kršitev, ugotovljenih pri javnem naročanju, se lahko finančno tveganje za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije šteje za zelo veliko in zato upravičuje ukrepe z zelo visoko stopnjo finančnega učinka.

(25)

V skladu s členom 6(6) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 je treba pri odločanju o ustreznosti ukrepov upoštevati prejete informacije in vse pripombe zadevne države članice ter ustreznost morebitnih predlaganih popravnih ukrepov. Zato bi bilo treba v oceno vključiti popravne ukrepe, ki jih je predlagala Madžarska.

(26)

Madžarska je v drugem odgovoru predložila 17 popravnih ukrepov, ki jih je nato dopolnila z dopisom, ki ga je Komisiji predložila 13. septembra 2022. Madžarska meni, da ti ukrepi obravnavajo vsa vprašanja, ki jih je Komisija izpostavila v uradnem obvestilu. Ti predlagani popravni ukrepi so naslednji:

(a)	krepitev preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi z izvrševanjem sredstev Unije prek novoustanovljenega organa za integriteto;

(b)	projektna skupina za boj proti korupciji;

(c)	krepitev protikorupcijskega okvira;

(d)	zagotavljanje preglednosti uporabe podpore Unije s strani fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu;

(e)	uvedba posebnega postopka v primeru posebnih kaznivih dejanj, povezanih z izvajanjem javnih pooblastil ali upravljanjem javnega premoženja;

(f)	krepitev revizijskih in kontrolnih mehanizmov, da se zagotovi ustrezna uporaba podpore Unije;

(g)	zmanjšanje deleža razpisnih postopkov z eno samo ponudbo, ki se financirajo iz sredstev Unije;

(h)	zmanjšanje deleža razpisnih postopkov z eno samo ponudbo, ki se financirajo iz državnega proračuna;

(i)	razvoj orodja za poročanje o postopkih z eno ponudbo za spremljanje postopkov javnega naročanja, zaključenih z eno ponudbo, in poročanje o njih;

(j)	razvoj elektronskega sistema javnih naročil za povečanje preglednosti;

(k)	razvoj okvira za merjenje uspešnosti, ki ocenjuje učinkovitost in stroškovno učinkovitost javnih naročil;

(l)	sprejetje akcijskega načrta za povečanje konkurence na področju javnih naročil;

(m)	usposabljanje o praksah javnega naročanja za mikro, mala in srednja podjetja;

(n)	vzpostavitev programa podpore za nadomestilo stroškov, povezanih s sodelovanjem mikro, malih in srednjih podjetij pri javnih naročilih;

(o)	uporaba orodja Komisije za oceno tveganja ARACHNE;

(p)	krepitev sodelovanja z uradom OLAF in

(q)	sprejetje zakonodajnega akta, ki bo zagotovil večjo preglednost javne porabe.

(27)

V zvezi s trinajstimi popravnimi ukrepi so bili določeni ključni izvedbeni koraki, ki jih je treba izpolniti do 19. novembra 2022. Madžarska se je zavezala, da bo do 19. novembra 2022 obvestila in nato vsake tri mesece obveščala Komisijo o izvajanju popravnih ukrepov, vključno z dodatnimi zavezami, vsebovanimi v dopisu z dne 13. septembra 2022. Komisija je navedla, da v zvezi s štirimi popravnimi ukrepi, in sicer popravnimi ukrepi (h) in (l) do (n), niso bili določeni nobeni takojšnji ključni izvedbeni koraki, saj ti ukrepi zahtevajo daljše obdobje izvajanja, in da bo njihovo izvajanje spremljala kot del svojega spremljanja vseh popravnih ukrepov v okviru četrtletnega poročanja, h kateremu se je Madžarska zavezala s svojim dopisom z dne 19. novembra 2022, do 31. decembra 2028.

(28)

Madžarska se je na splošno zavezala, da bo sprejela popravne ukrepe, predlagane v svojem drugem odgovoru, da bo brezpogojno obravnavala vprašanja iz uradnega obvestila, da bo te ukrepe in z njimi povezano zakonodajo ohranila v veljavi brez časovne omejitve ter da bo ustrezno izvrševala pravila iz uradnega obvestila.

(29)

Kot je Komisija pojasnila v obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen predlogu Komisije, bi vsi predlagani popravni ukrepi skupaj načeloma lahko obravnavali vprašanja v zvezi s sistemskimi nepravilnostmi, pomanjkljivostmi in slabostmi pri javnem naročanju, tveganji nasprotij interesov in pomisleki glede „skladov javnega interesa“ ter dodatnimi razlogi v zvezi s preiskavami, pregonom in protikorupcijskim okvirom, pod pogojem, da se vsi ukrepi pravilno in učinkovito izvajajo.

(30)

Vendar je Komisija tudi dodala, da je treba še določiti podrobna izvedbena pravila za predlagane popravne ukrepe, zlasti kako bi bili ključni elementi ukrepov preneseni v dejanska pravna besedila, ki jih je treba sprejeti za izvajanje popravnih ukrepov. Glede na to, da se več vprašanj, ugotovljenih na Madžarskem, ne nanaša le na spremembe pravnega okvira, temveč predvsem na konkretno izvajanje sprememb v praksi, pri čemer slednje zahteva daljši časovni okvir za doseganje konkretnih rezultatov, naj bi tveganje za proračun ostajalo, dokler se ne izvedejo vsaj ključni elementi nekaterih popravnih ukrepov v času predložitve predloga Komisije, kakor je določeno v časovnicah za popravne ukrepe, ki jih predložila Madžarska v drugem odgovoru. Do začetka veljavnosti ključnih zakonodajnih besedil, s katerimi bi se izvajali številni predlagani popravni ukrepi, in ob upoštevanju ocene iz obrazložitvenega memoranduma, ki je priložen predlogu Komisije, ter možnosti, da se ukrepi morda ne bodo pravilno izvajali ali da bo njihova učinkovitost pri podrobnostih ukrepov oslabljena, je Komisija ocenila, da stopnja tveganja za proračun Unije ustreza 65 % zadevnega programa, tj. 5 odstotnih točk manj kot ocenjeno tveganje brez popravnih ukrepov. Zato je Svetu predlagala, naj sprejme ustrezne ukrepe na podlagi člena 6(9) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092.

(31)

Ob upoštevanju, da se je Madžarska zavezala, da bo sprejela popravne ukrepe za odpravo razmer v skladu s podrobnim časovnim razporedom, in da bi po mnenju Komisije s predlaganimi popravnimi ukrepi skupaj, če bodo pravilno določeni in izvedeni v skladu z navedenim podrobnim časovnim razporedom, načeloma lahko obravnavali zadevna vprašanja, se je Svet 13. oktobra 2022 na zahtevo Madžarske odločil, da obstajajo izjemne okoliščine na podlagi člena 6(10) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, zaradi katerih se lahko rok za sprejetje izvedbenega sklepa podaljša za dodatna dva meseca, da bi Komisija in Svet imela dovolj časa za oceno sprejetja in učinkovitega izvajanja popravnih ukrepov, zavedajoč se njihovega velikega števila in tehnične zapletenosti.

(32)

Madžarska je med koncem septembra 2022 in začetkom oktobra sprejela več zakonodajnih aktov, da bi spoštovala roke, določene za ključne izvedbene korake. Potrebne so bile nadaljnje intenzivne razprave med madžarskimi organi in službami Komisije, da bi skušali zagotoviti, da bodo ti akti v celoti usklajeni s popravnimi ukrepi in da bodo učinkoviti. Madžarska vlada je na podlagi teh razprav 15. novembra 2022 državni skupščini predložila tako imenovani „sveženj o storitvah“ z več predlaganimi spremembami pravnih besedil, ki so bila sprejeta konec septembra 2022 in v začetku oktobra 2022.

Sveženj o storitvah je sestavljen iz dveh osnutkov zakonov, enega (T/2033) za sprejetje po rednem postopku, za katerega je končno glasovanje potekalo 22. novembra 2022, in drugega (T/2032) za sprejetje v skladu s postopkom, ki se uporablja za temeljne akte (pri čemer je potrebna dvotretjinska večina), za katerega je končno glasovanje potekalo 7. decembra 2022. Državna skupščina je sprejela oba zakona. Madžarska je z dopisi poslanimi Komisiji, predloženimi 19. novembra, 26. novembra, 6. decembra in 7. decembra 2022, Komisijo obvestila o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje predhodno danih zavez.

(33)

Komisija je 30. novembra 2022 objavila sporočilo o popravnih ukrepih, o katerih je Madžarska poslala uradno obvestilo; sporočilo Svetu podaja oceno ustreznosti popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska sprejela do 19. novembra 2022. Komisija je 9. decembra 2022 na zahtevo Sveta z dne 6. decembra 2022 predložila posodobljeno oceno, v kateri je upoštevala nadaljnje ukrepe, ki jih je Madžarska sprejela do 7. decembra 2022. Sporočilo Komisije z dne 30. novembra 2022 in posodobljena ocena z dne 9. decembra 2022 skupaj z obrazložitvenim memorandumom, priloženim predlogu Komisije, predstavljata osnovo za posvetovanja Sveta.

(a) Krepitev preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi z izvrševanjem sredstev Unije prek novoustanovljenega organa za integriteto

(34)

Madžarska se je zavezala, da bo ustanovila organ za integriteto, katerega cilj bo okrepiti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, nasprotij interesov in korupcije ter drugih nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju kakršne koli finančne podpore Unije. Ustanovitev organa za integriteto, tj. novega organa v madžarskem kontekstu, je horizontalni ukrep, namenjen odpravi sistemskih kršitev načel pravne države v zvezi z javnim naročanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. Zato je to eden od osrednjih popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska predlagala za odpravo pomislekov, izraženih s strani Komisije.

(35)

Madžarska je v predlagani popravni ukrep vključila več elementov, ki jih je Komisija v času predložitve predloga Komisije pozitivno ocenila, zlasti glede: (i) namena in ciljev novega organa za integriteto, (ii) obsega njegovega mandata in širokih pooblastil, tudi za to, da javnim naročnikom naloži, naj začasno prekinejo razpise, pooblastili, da od upravnih preiskovalnih organov zahtevajo izvedbo preiskav, pooblastili za priporočanje izključitve določenih gospodarskih subjektov iz financiranja s strani Unije, pravico zahtevati sodni nadzor vseh odločitev organov v zvezi s postopki javnega naročanja, ki vključujejo kakršno koli podporo Unije (in so lahko predmet sodnega nadzora) itd.; (iii) pravil o imenovanju upravnega odbora organa za integriteto in sodelovanju z „odborom za upravičenost“ z namenom zagotoviti, da bo organ za integriteto popolnoma neodvisen. Madžarska se je poleg tega zavezala, da se bo organ za integriteto zanašal na dejstva, ugotovljena s sodnimi odločbami, in da se bo lahko obrnil na sodišča, njegove odločitve pa bodo predmet sodnega nadzora.

Zato se je Madžarska tudi zavezala, da bodo vsa sodišča na Madžarskem, ki obravnavajo civilne, upravne in kazenske zadeve, vključno s tistimi, ki so pomembne za zaščito finančnih interesov Unije, izpolnjevala zahteve glede neodvisnosti in nepristranskosti ter da bodo ustanovljena z zakonom v skladu s členom 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ustreznim pravnim redom Unije. Madžarska se je tudi zavezala, da bo do 19. novembra 2022 naredila ključne izvedbene korake za ustanovitev organa za integriteto. Po predložitvi predloga Komisije Svetu je Madžarska 4. oktobra 2022 sprejela zakon o ustanovitvi organa za integriteto (Zakon št. XXVII iz leta 2022 o nadzoru uporabe proračunskih sredstev Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: zakon o organu za integriteto), ki je začel veljati 11. oktobra 2022. Nadaljnje spremembe zakona o organu za integriteto so bile uvedene kot del dveh osnutkov zakonov, ki sestavljata „sveženj o storitvah“ in sta bila državni skupščini predložena 15. novembra 2022, izglasovana pa 22. novembra 2022 in 7. decembra 2022. Kot je zahtevano v popravnem ukrepu, se je Madžarska v postopku, ki je privedel do sprejetja zakona o organu za integriteto, posvetovala s Svetom Evrope in OECD ter upoštevala nekatera priporočila. Madžarski organi so vzporedno z zakonodajnimi postopki 23. septembra 2022 začeli postopek izbire in imenovanja odbora za upravičenost, nato pa 14. oktobra 2022 še upravnega odbora organa za integriteto, katerega člani so bili dokončno imenovani do 4. novembra 2022. Prva uradna seja organa za integriteto je bila 18. novembra 2022.

(36)

Vendar, kot je Komisija po temeljiti oceni ugotovila v sporočilu z dne 30. novembra 2022 in potrdila 9. decembra 2022, regulativni okvir za organ za integriteto, kot je določen v zakonu o organu za integriteto, ne izpolnjuje nekaterih zavez, sprejetih v okviru popravnega ukrepa, in ga zato ni mogoče šteti za popolnoma učinkovitega in ustreznega v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092. Slabosti, tveganja in pomanjkljivosti popravnega ukrepa, ki ogrožajo učinkovitost in neodvisnost organa za integriteto ter njegovo zmožnost obravnavanja ugotovitev Komisije, so zlasti naslednje: (i) pomanjkanje jasnega pravila, v katerem bi bilo navedeno, da bo organ za integriteto ohranil svojo pristojnost, tudi ko Unija ne bo več financirala projekta; (ii) slabosti sistema sodnega nadzora nad odločitvami javnih naročnikov, ki ne upoštevajo priporočil organa za integriteto; (iii) slabosti postopka razrešitve; (iv) neposredna pooblastila organa za integriteto v primerjavi z njegovimi nadzornimi pooblastili, kar zadeva različne skupine prijaviteljev, in dejstvo, da ta organ nima pristojnosti za preverjanje prijav premoženjskega stanja članov vlade; (v) omejeno področje uporabe, povezano z dejstvom, da vsi „uradniki z visokim tveganjem“ niso vključeni v področje uporabe pooblastil, ki jih ima organ za integriteto glede preverjanja prijav premoženjskega stanja. Svet meni, da so iz teh razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki omejujejo pooblastila organa za integriteto, tako hude, da resno ogrožajo zmožnost organa za integriteto, da odpravi sistemske kršitve načel pravne države v zvezi z javnim naročanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(b) Projektna skupina za boj proti korupciji

(37)

Madžarska se je zavezala, da bo ustanovila projektno skupino za boj proti korupciji, katere naloga bo med drugim proučitev obstoječih protikorupcijskih ukrepov in priprava predlogov v zvezi z izboljšanjem preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja, pregona in sankcioniranja koruptivnih praks. Ključni element popravnega ukrepa se je nanašal na polno, strukturirano in učinkovito sodelovanje nevladnih akterjev, dejavnih na področju boja proti korupciji, skupaj z vladnimi predstavniki. Poleg tega se je Madžarska zavezala, da se bo med pripravo osnutka zakonodaje obsežno posvetovala z nacionalnimi in mednarodnimi deležniki, vključno s Komisijo. Madžarska se je zavezala, da bo sprejela ključne izvedbene korake, da bi do 30. septembra 2022 določila regulativni okvir za novo projektno skupino za boj proti korupciji. Skladno s popravnim ukrepom je v zadevnih določbah zakona o organu za integriteto navedeno, da bo 50 % članov nove projektne skupine za boj proti korupciji predstavljalo nevladne akterje in da bodo ti člani izbrani na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka z objektivnimi merili, povezanimi s strokovnostjo in zaslugami. Po predložitvi predloga Komisije se je Madžarska posvetovala z OECD in Svetom Evrope ter poskrbela za ustanovitev nove projektne skupine za boj proti korupciji v okviru zakona o organu za integriteto. Nova projektna skupina za boj proti korupciji je bila končno ustanovljena 1. decembra 2022.

(38)

Ob upoštevanju tega razvoja dogodkov Svet na podlagi ocene Komisije meni, da je Madžarska sprejela ustrezne ključne izvedbene ukrepe in da regulativni okvir za novo projektno skupino za boj proti korupciji, kot je določen v zakonu o organu za integriteto, izpolnjuje zaveze, določene v popravnem ukrepu.

(39)

Madžarska se je zavezala, da bo do 30. septembra 2022 sprejela strategiji za boj proti goljufijam in korupciji, v katerih bodo opredeljene naloge subjektov, ki sodelujejo pri izvajanju kakršne koli finančne podpore Unije v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, nasprotjem interesov in korupcije. Zavezala se je tudi, da bo s 1. novembrom 2022 razširila osebno in stvarno področje uporabe prijav premoženjskega stanja. Ta popravni ukrep je horizontalne in sistemske narave, zato da omogoča boj proti korupciji in zagotavljanja preglednosti na političnem področju. Torej je eden od osrednjih popravnih ukrepov, ki jih je predlagala Madžarska.

(40)

Po predložitvi predloga Komisije je Madžarska sprejela več ukrepov, da bi izvedla ključne izvedbene korake za ta popravni ukrep. Madžarska je 30. septembra 2022 sprejela strategijo proti goljufijam in korupciji za programsko obdobje 2021–2027 ter za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost (sklep vlade 1470/2022). Strategija je bila nato spremenjena, nova različica pa je bila sprejeta in objavljena 15. novembra 2022 (s sklepom vlade 1540/2022, „strategija“). Državna skupščina je 25. oktobra 2022 sprejela zakon o prijavah premoženjskega stanja (zakon XXXI iz leta 2022), ki je z nekaterimi izjemami začel veljati 1. novembra 2022. Madžarska je 15. novembra 2022 v okviru svežnja o storitvah, sprejetega 7. decembra 2022, državni skupščini predložila predlog zakona o spremembi zakona o prijavah premoženjskega stanja.

(41)

V zvezi s strategijama za boj proti goljufijam in korupciji Komisija v svojem sporočilu z dne 30. novembra 2022 ugotavlja, da je kljub vsemu Madžarska izpolnila zaveze, določene v popravnem ukrepu, čeprav je zaradi sprejetja sprememb zamudila dogovorjeni rok. V zvezi s prijavami premoženjskega stanja Komisija ugotavlja, da se v skladu s popravnim ukrepom z zakonom o prijavah premoženjskega stanja osebno področje uporabe teh prijav razširja tudi na osebe, ki opravljajo visoke politične funkcije, in člane državne skupščine ter sorodnike, ki živijo v istem gospodinjstvu. Z zakonom se razširja še stvarno področje uporabe teh prijav, in sicer na celotno premoženje. Vendar na podlagi ocene Komisije še vedno obstajajo znatne slabosti, tveganja in pomanjkljivosti v regulativnem okviru za prijavo premoženjskega stanja, ki ga je vzpostavila Madžarska, zlasti: (i) obveznosti razkritja za nepremičnine, tudi premoženja zunaj jurisdikcije Madžarske, niso dovolj jasne, prav tako ni zagotovljena pravna varnost; (ii) obstajajo nejasnosti glede osebnega, stvarnega in časovnega področja uporabe prijave premoženjskega stanja, dohodka in ekonomskih interesov nekaterih vodstvenih delavcev, uradnikov in članov državne skupščine ter njihovih zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev in otrok, ki živijo v istem gospodinjstvu; (iii) v zakonu o prijavah premoženjskega stanja ni izrecno omenjena vzpostavitev sistema prijav premoženjskega stanja, ki bodo vložene elektronsko v digitalni obliki in se bodo shranjevale v podatkovni zbirki, po kateri bo iskanje brezplačno in za katero ne bo potrebna registracija. Svet meni, da iz teh razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, ugotovljene slabosti povzročajo morebitne praznine v pravu in posledično spodkopavajo učinkovitost popravnega ukrepa.

(d) Zagotavljanje preglednosti uporabe podpore Unije s strani fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu

(42)

Madžarska se je zavezala, da bo zagotovila preglednost uporabe podpore Unije s strani fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu in v ta namen do 30. septembra 2022 spremenila ustrezni regulativni okvir. Po predložitvi predloga Komisije je državna skupščina sprejela zakonodajni akt o spremembi nekaterih zakonov v zvezi s fundacijami za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu, nacionalnimi davčnimi in carinskimi upravami ter pregledi Evropskega urada za boj proti goljufijam v povezavi z nadzorom porabe proračunskih sredstev Evropske unije (zakon XXIX iz leta 2022), ki je začel veljati 13. oktobra 2022.

(43)

V skladu s popravnim ukrepom so bile z zakonom XXIX iz leta 2022 uvedene spremembe, s katerimi se je področje uporabe pravil o javnem naročanju in nasprotju interesov razširilo tudi na fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu. Vendar regulativni okvir še vedno ne preprečuje, da bi bili uradniki na najvišji ravni, vključno z visokimi političnimi voditelji iz državne skupščine in madžarskih avtonomnih organov, člani upravnih odborov fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu, čeprav je Komisija to že večkrat zahtevala. Poleg tega je Madžarska 1. novembra 2022 ponovno uvedla možnost (kot izjemo od splošne prepovedi), da so visoki politični voditelji še kje drugje zaposleni proti plačilu, tudi v upravnih odborih fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu. Svet meni, da iz teh razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, slabosti regulativnega okvira skupaj z novimi zakonodajnimi premiki potencirajo morebitno nasprotje interesov, ki naj bi ga s popravnim ukrepom odpravili, zaradi česar je ta okvir neustrezen za obravnavo pomislekov, ki jih je prvotno izpostavila Komisija.

(e) Uvedba posebnega postopka v primeru posebnih kaznivih dejanj, povezanih z izvajanjem javnih pooblastil ali upravljanjem javnega premoženja

(44)

Madžarska se je zavezala, da bo vzpostavila nov postopek sodnega nadzora v zvezi s posebnimi kaznivimi dejanji, povezanimi z izvajanjem javnih pooblastil ali upravljanjem javnega premoženja. Novi postopek mora v okviru popravnega ukrepa zagotavljati sodni nadzor nad odločitvijo tožilstva ali preiskovalnega organa o zavrnitvi prijave kaznivega dejanja ali končanju kazenskega postopka (tj. končanje kazenske preiskave brez obtožnice) v zvezi s koruptivnimi in s korupcijo povezanimi praksami. Novi postopek mora preiskovalnemu sodniku podeliti pooblastilo, da odredi začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka. V okviru postopka bi lahko predloge vložile vse fizične in pravne osebe, razen javnih organov, kar bi lahko privedlo tudi do možnosti vložitve obtožnice pred sodiščem. Ta popravni ukrep je horizontalni ukrep, katerega cilj je z učinkovitostjo ukrepanja tožilstva odpraviti strukturne probleme na Madžarskem ter zagotoviti, da bodo v skladu s členom 325 PDEU sprejeti učinkoviti in odvračilni ukrepi, ki bodo omogočali zaščito finančnih interesov Unije. Zato je eden od osrednjih popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska predlagala za odpravo pomislekov Komisije.

(45)

Madžarska je v predlagani popravni ukrep vključila več elementov, ki jih je Komisija ob predložitvi predloga Komisije pozitivno ocenila, denimo možnost, da pravni subjekti vložijo predlog za postopek sodnega nadzora, zajamčen privilegiran procesni položaj osebe, ki prijavi kaznivo dejanje, sklicevanje na dejstvo, da bo izključna pristojnost za obravnavo zadev v novem postopku dodeljena specializiranemu sodišču (tj. osrednjemu okrožnemu sodišču v Budi), sklicevanje na dejstvo, da bodo vsa sodišča in preiskovalni sodniki, vključeni v novi postopek, upoštevali člen 19(1) PEU in ustrezni pravni red Unije, ter razumen časovni okvir za postopek na splošno. Madžarska se je tudi zavezala, da bo naredila ključne izvedbene korake, da bi bile do 15. novembra 2022 sprejete in bi začele veljati potrebne spremembe zakonika o kazenskem postopku in ustrezne izvedbene uredbe. Po predložitvi predloga Komisije Svetu je državna skupščina 3. oktobra 2022 sprejela zakon o spremembi zakona XC iz leta 2017 o zakoniku o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: zakon o sodnem nadzoru), ki je začel veljati 15. novembra 2022 ter je bil po izmenjavi mnenj s Komisijo dodatno spremenjen in v spremenjeni različici sprejet 22. novembra 2022. Madžarska je začela predhodni pregled pred madžarskim ustavnim sodiščem, ki je ugotovilo, da je zakon o sodnem nadzoru v skladu z načelom monopola tožilstva, kot je določeno v madžarski ustavi. Komisiji je predložila tudi osnutke odlokov o določitvi izvedbenih uredb, potrebnih za uporabo novega postopka nadzora, in se zavezala, da jih bo nemudoma sprejela in tako zagotovila, da začnejo veljati 1. januarja 2023.

(46)

V zakonu o sodnem nadzoru je z uvedbo ustreznih sprememb zakonika o kazenskem postopku izpolnjenih več zavez, predlaganih v popravnih ukrepih. Komisija je pozdravila tudi dodatne ukrepe, ki jih je Madžarska sprejela v okviru spremembe zakona o sodnem nadzoru, denimo pooblastilo organa za integriteto, da vloži predlog za revizijo ali ponovno revizijo, in ukinitev pooblastila generalnega državnega tožilca, da vloži izredno pravno sredstvo zoper odločitve. Vendar, kot je pokazala ocena Komisije, se s posebnimi določbami zakona o sodnem nadzoru v ta postopek uvaja polje proste presoje, ki bi se lahko uporabilo za vplivanje na izid v povezavi s predlogom za revizijo ali pregon, kar bi ogrozilo učinkovitost in splošno ustreznost popravnega ukrepa. Zlasti (i) v pravilih, ki se uporabljajo, ni jasno navedeno, kakšne so za javnega tožilca pravne posledice sodne odločbe, s katero se njegova odločba v povezavi s predlogom za revizijo razveljavi. Ker ni zagotovljeno, da bodo odločbe, izdane v okviru sodnega nadzora, ustrezno upoštevane s pravilnim ukrepanjem tožilstva, diskrecijska pravica, ki jo ima tožilec, resno ogroža učinkovitost in s tem ustreznost popravnega ukrepa. Poleg tega (ii) se za zadeve, v zvezi s katerimi se lahko vloži predlog za pregon, v zakonu o sodnem nadzoru zahteva, da sodišče, ki presoja, razlog za predlog za pregon preuči in camera in brez zaslišanja, kar je dodatke predhodni preučitvi formalnih razlogov, ugotovljenih v sklopu novega postopka.

Glede na oceno Komisije in v njej navedene razloge taka preučitev razloga za predlog za pregon, ki jo opravi sodišče, ki presoja, pomeni vsebinsko filtriranje, ki bi lahko anticipiralo ali preprečilo meritorno sodbo, ne da bi bilo možno, da se v zvezi z zadevo zahtevajo dokazi in zaslišuje. To pa je nepotrebno in spodkopava učinkovitost popravnega ukrepa. V zakonu o sodnem nadzoru tudi ni pojasnjeno časovno področje uporabe novih pravil, zlasti pa ni razloženo, da se bo novi postopek uporabljal tudi za (nezastarana) kazniva dejanja, storjena pred 1. januarjem 2023. Svet meni, da so iz teh razlogov in razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, ugotovljene slabosti tako resne, da resnično oslabijo ustreznost popravnega ukrepa za obravnavo vprašanja neučinkovitih preiskav, pregona in sankcioniranja kaznivih dejanj na področju javnega premoženja.

(f) Krepitev revizijskih in nadzornih mehanizmov, da se zagotovi ustrezna uporaba podpore EU

(47)

Madžarska se je zavezala, da bo okrepila revizijske in nadzorne mehanizme, da bi zagotovila ustrezno uporabo podpore Unije, in sicer bo v ta namen v zadevno nacionalno zakonodajo vključila določbe za okrepitev pravil in postopkov za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov pri uporabi sredstev Unije v skladu s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (4), vključno z učinkovitim nadzornim mehanizmom glede veljavnosti izjav o nasprotju interesov. Po predložitvi predloga Komisije je Madžarska sprejela več ukrepov, da bi izvedla ključne izvedbene korake za ta popravni ukrep. Konkretno je državna skupščina sprejela in dodatno spremenila zakon XXVIII iz leta 2022, s katerim je bil v sklopu urada predsednika vlade ustanovljen direktorat za notranjo revizijo in integriteto (DIAI), ki sta mu bila s tem zakonom zagotovljena neodvisnost in učinkovitost. Sveženj o storitvah je vključeval tudi predlog zakona o spremembi regulativnega okvira, ki ureja delovanje generalnega direktorata za revizijo evropskih skladov (EUTAF). Poleg tega je Madžarska na podlagi sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 in tam navedenih razlogov sprejela vladni odlok 373/2022, novelo odloka 374/2022 in vladni odlok 463/2022 o okrepitvi pravil in postopkov za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov, zato Svet meni, da je naredila ključne izvedbene korake in da zadevna zakonodajna besedila izpolnjujejo zaveze, določene v popravnem ukrepu.

(g) Zmanjšanje deleža razpisnih postopkov z eno samo ponudbo, ki se financirajo iz sredstev Unije

(48)

Madžarska se je zavezala, da bo do 31. decembra 2022 delež razpisnih postopkov, ki se financirajo iz sredstev Unije in so se v letu 2022 zaključili z eno samo ponudbo, zmanjšala pod 15 %, merjeno z metodologijo pregleda enotnega trga. Ključni izvedbeni korak pri tem ukrepu je bil, da EUTAF do 30. septembra 2022 opravi prvo revizijo skladnosti z metodologijo pregleda enotnega trga. Madžarska je poročilo predložila 7. oktobra 2022; revidirano končno različico, potem ko je Komisija dala svoje pripombe, pa 3. novembra. Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da je bila uporabljena metodologija ustrezna in v skladu z metodologijo, uporabljeno pri pregledu enotnega trga, z eno izjemo, za katero je EUTAF oblikoval priporočilo. Svet na podlagi sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 in v njej navedenih razlogov meni, da je Madžarska sprejela ključni izvedbeni korak, kot zahteva popravni ukrep.

(i) Razvoj orodja za poročanje o postopkih z eno ponudbo za spremljanje postopkov javnega naročanja, zaključenih z eno ponudbo, in poročanje o njih

(49)

Madžarska se je zavezala, da bo do 30. septembra 2022 razvila novo orodje za spremljanje in poročanje, s katerim se bo meril delež postopkov javnega naročanja, ki se zaključijo z eno samo ponudbo in ki se financirajo iz nacionalnih sredstev ali podpore Unije ali obeh. Madžarska je po predložitvi predloga Komisije sprejela več ukrepov, da bi izvedla ključne izvedbene korake iz tega popravnega ukrepa. Predvsem je razvila novo orodje za spremljanje in poročanje, za katerega je bilo v reviziji ugotovljeno, da deluje, da je funkcionalno in da je z njim mogoče spremljati delež postopkov javnega naročanja, zaključenih z eno samo ponudbo. V skladu s popravnim ukrepom bo orodje za poročanje nadalje razvito do 31. decembra 2022, tako da bo vključevalo podatke o geografskih označbah. Svet na podlagi sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 in v njej navedenih razlogov meni, da je Madžarska sprejela ključne izvedbene korake ter da je bilo razvito delujoče orodje za poročanje o postopkih z eno ponudbo, kot zahteva popravni ukrep.

(j) Razvoj elektronskega sistema javnega naročanja za povečanje preglednosti

(50)

Da bi povečala preglednost javnega naročanja, se je Madžarska zavezala, da bo na spletni strani elektronskega sistema javnega naročanja ustvarila in objavila zbirko podatkov z informacijami o vseh obvestilih o oddaji naročil v postopkih javnega naročanja v strukturirani obliki, vključno s podatki o identifikacijskih številkah podjetij ter imeni vsakega posameznega člana konzorcija in podizvajalcev. Zbirka podatkov se bo redno posodabljala in bo brezplačno na voljo javnosti. Madžarska je po predložitvi predloga Komisije obvestila Komisijo, da je bila zbirka podatkov z zahtevanimi funkcijami ustvarjena pred 30. septembrom 2022. Svet na podlagi ocene funkcij nove zbirke podatkov, ki jo je dala Komisija, meni, da je Madžarska sprejela ustrezni ključni izvedbeni korak za ta ukrep in ga tudi izpolnila.

(k) Razvoj okvira za merjenje uspešnosti, ki ocenjuje učinkovitost in stroškovno učinkovitost javnih naročil

(51)

Da bi izpolnila svojo zavezo, da bo do 30. septembra 2022 razvila okvir za merjenje uspešnosti za oceno učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti javnih naročil ter zagotovila, da bo začel delovati do 30. novembra 2022, je Madžarska 5. septembra 2022 sprejela sklep vlade 1425/2022. Madžarska je 30. novembra 2022 na spletnem mestu EPS objavila dokument, v katerem je naveden okvir za merjenje smotrnosti. Svet na podlagi ocene okvira iz sklepa vlade 1425/2022, ki jo je dala Komisija, meni, da je Madžarska sprejela ustrezen ključni izvedbeni korak in izpolnila svoje zaveze za ta ukrep.

(o) Uporaba orodja ARACHNE, orodja Komisije za oceno tveganja

(52)

Kar zadeva pomisleke glede zmožnosti Madžarske, da izboljša preverjanja nasprotij interesov v zvezi z uporabo sredstev Unije, se je Madžarska zavezala, da bo uvedla postopke za sistematično in razširjeno uporabo vseh funkcij enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja (ARACHNE), ki ga Komisija da na voljo državam članicam za kakršno koli podporo Unije ter za vsa programska obdobja, da bi tako učinkovito preprečevala in odkrivala nasprotja interesov, goljufije, korupcijo, dvojno financiranje in druge nepravilnosti. Madžarska vlada je 30. septembra 2022 sprejela vladni odlok 373/2022 in novelo odloka 374/2022, ki sta začela veljati na isti dan in ki vsebujeta določbe za zagotovitev, da se bodo določeni podatki redno zagotavljali orodju ARACHNE. Na isti dan je bil tudi orodju ARACHNE zagotovljen prvi sklop podatkov. Svet na podlagi ocene Komisije, da so v vladnem odloku 373/2022 in noveli odloka 374/2022 določena podrobna pravila za sistematično in učinkovito uporabo orodja ARACHNE, meni, da je Madžarska sprejela ustrezen ključni izvedbeni korak in izpolnila svoje zaveze za ta ukrep.

(p) Krepitev sodelovanja z uradom OLAF

(53)

Madžarska se je zavezala, da bo okrepila sodelovanje z uradom OLAF ter v ta namen imenovala pristojni nacionalni organ, ki bo uradu OLAF pomagal pri izvajanju pregledov na kraju samem na Madžarskem, kadar bo gospodarski subjekt, ki se pregleduje, zavrnil sodelovanje. Zavezala se je tudi, da bo uvedla odvračilne finančne sankcije, ki se naložijo, če gospodarski subjekt zavrne sodelovanje z uradom OLAF za namene pregledov na kraju samem in inšpekcij urada OLAF. Po predložitvi predloga Komisije je nacionalna skupščina 4. oktobra 2022 sprejela Zakon št. XXIX iz leta 2022, s katerim je bila spremenjena veljavna zakonodaja, tako da je bila nacionalna davčna in carinska uprava imenovana za pristojni nacionalni organ, ki bo pomagal uradu OLAF, in so bile uvedene odvračilne finančne sankcije, ki se naložijo, če gospodarski subjekt zavrne sodelovanje z uradom OLAF. Svet na podlagi ocene Komisije meni, da je Madžarska sprejela ustrezne ključne izvedbene korake in izpolnila svoje zaveze za ta ukrep.

(q) Sprejetje zakonodajnega akta, ki bo zagotovil večjo preglednost javne porabe

(54)

Madžarska se je v okviru sklopa popravnih ukrepov zavezala, da bo do 31. oktobra 2022 sprejela zakonodajni akt, s katerim bo zagotovljena večja preglednost javne porabe, saj bo v njem določena obveznost vseh javnih organov, da v centralnem registru proaktivno objavljajo vnaprej določen sklop informacij o porabi javnih sredstev. Po predložitvi predloga Komisije je nacionalna skupščina 8. novembra 2022 sprejela Zakon št. XL iz leta 2022, ki je bil nato 22. novembra 2022 spremenjen kot del svežnja o storitvah. Dodatna sprememba določb o uvedbi dodatnega upravnega postopka za preglednost je bila sprejeta 7. decembra 2022. V oceni Komisije je bilo ugotovljeno, da je Madžarska sprejela potrebne ključne izvedbene korake, čeprav je prišlo do zamude pri začetku njihovega izvajanja. Vendar ob upoštevanju ocene Komisije, kot je bila posodobljena 9. decembra 2022, ostaja pomanjkljivost v regulativnem okviru, ki omejuje njegovo učinkovitost; zlasti v njem ni obveznosti za vse javne naročnike, da objavijo informacije, če v minimalnem naboru podatkov, ki jih je treba naložiti v centralni register, ni podatkov o „odgovornem organu“ za javne izdatke, javnem naročniku ali ponudnikih storitev, dobaviteljih in ponudnikih zmogljivosti.

(55)

Povzeti je mogoče, da je Madžarska sprejela več ukrepov za izvedbo (zakonodajnih in nezakonodajnih) ključnih izvedbenih korakov iz priloge k obrazložitvenemu memorandumu, ki je priložen predlogu Komisije, in za številne zaveze, ki jih je Madžarska sprejela s popravnimi ukrepi, se lahko šteje, da so izpolnjene, kot je opisano zgoraj. Te pozitivne ocene ne posegajo v nadaljnji razvoj dogodkov glede popravnih ukrepov, ki se morajo potrditi v praksi ali za katere je potrebno daljše obdobje izvajanja v skladu z zavezami, ki jih je sprejela Madžarska.

(56)

Vendar v več popravnih ukrepih ostajajo velike slabosti, tveganja in pomanjkljivosti. Precejšnje slabosti še naprej močno omejujejo ustreznost popravnih ukrepov horizontalne, strukturne in sistemske narave, ki so osrednjega pomena za odpravo sistemskih kršitev načel pravne države v zvezi z javnimi naročili, učinkovitostjo ukrepov tožilstva in bojem proti korupciji na Madžarskem. Te slabosti tako ogrožajo učinkovitost popravnih ukrepov kot celote.

(57)

Glede na horizontalno, strukturno in sistemsko naravo ukrepov, ki jih je še treba izpolniti, dejstvo, da je Madžarska zadovoljivo izpolnila več zavez v zvezi z drugimi specifičnimi popravnimi ukrepi, ni dovolj, da bi lahko odpravili ugotovljene kršitve načel pravne države in njihov morebitni učinek na proračun Unije ali tveganje zanj. Kot je Komisija pojasnila v posodobljeni oceni z dne 9. decembra 2022, je treba popravne ukrepe, razen popravnega ukrepa v zvezi s fundacijami za upravljanje premoženja v javnem interesu, oceniti kot celoto glede na njihovo splošno ustreznost za odpravo razmer ter na podlagi kvalitativne in ne le kvantitativne ocene.

(58)

Posledično bi bilo treba glede na zgornjo oceno zaključiti, da celota popravnih ukrepov, ki jih je priglasila Madžarska, kot so bili sprejeti ter glede na podrobnosti v njih, pa tudi zaradi negotovosti glede njihove uporabe v praksi, ne odpravlja ugotovljenih kršitev načel pravne države. Ugotovljeno je bilo, da do neizpolnjevanja prihaja pri sistemskih kršitvah, kar dovolj neposredno in pomembno vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in zaščito finančnih interesov Unije.

(59)	Ko Svet ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, sprejme ukrepe na ustrezni ravni za zagotovitev, da je proračun Unije zaščiten pred dejanskim ali morebitnim učinkom, ki ga imajo ugotovljene kršitve načel pravne države.

(60)

Glede na kršitve načel pravne države, ugotovljene v tem sklepu, in njihov znaten učinek na proračun Unije ter glede na to, da popravne ukrepe, ki jih je doslej sprejela Madžarska, zaznamujejo precejšnje slabosti, ki resno ogrožajo njihovo ustreznost za odpravo navedenih kršitev, Svet meni, da je posledično tveganje za proračun Unije še naprej visoko. Komisija je sprva presodila, da razumen približek tveganja za proračun ustreza 65 % sredstev zadevnih programov. Vendar pa bi bil ob upoštevanju števila in pomembnosti popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska zadovoljivo izvedla, da bi odpravila ugotovljene kršitve načel pravne države, „razumen približek“, da bi tveganje za proračun določili v 55 % zadevnih programov. Poleg tega bi bilo treba v skladu z uvodno izjavo 18 uredbe o pogojenosti pri določanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ustrezno upoštevati stopnjo sodelovanja zadevne države članice. Ko bodo ti programi potrjeni, bi bilo torej treba začasno ustaviti 55 % zavez iz njih. Ob upoštevanju stopnje sodelovanja Madžarske v postopku, katerega rezultat so izvedeni popravni ukrepi, je to stopnjo mogoče šteti za razumni približek učinku ugotovljenih kršitev načel pravne države na proračun Unije ali njihovim resnim tveganjem zanj in je torej sorazmerna glede na cilj zaščite proračuna Unije, kot je določen v uredbi o pogojenosti.

(61)

Kar zadeva izbiro med različnimi vrstami ukrepov iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, Svet meni, da začasna ustavitev proračunskih obveznosti, izhajajočih iz zadevnih programov, ko bodo ti odobreni, zagotavlja učinkovito in pravočasno zaščito proračuna Unije, saj preprečuje, da bi kršitve načel pravne države, ugotovljene v tem sklepu, vplivale na proračunska sredstva, dodeljena zadevnim skladom. Hkrati začasna prekinitev proračunskih obveznosti Madžarski še vedno omogoča, da začne izvajati navedene programe v skladu z veljavnimi pravili ter tako ohrani cilje kohezijske politike in položaj končnih upravičencev. Poleg tega je v nasprotju z drugimi možnimi ukrepi začasna prekinitev proračunskih obveznosti začasne narave in nima dokončnih učinkov v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092. Ukrep se zato lahko odpravi na podlagi postopka, predvidenega v navedenem členu, brez izgube financiranja Unije, pod pogojem, da se stanje v dveh letih v celoti popravi. V skladu z načelom sorazmernosti izbrani ukrep torej zadostuje za zagotovitev zaščite proračuna Unije, hkrati pa je ob upoštevanju okoliščin primera najmanj omejujoč.

(62)

Kar zadeva ugotovljene kršitve v zvezi s skladi javnega interesa, regulativni okvir na Madžarskem zaznamujejo slabosti, kot je navedeno zgoraj, zaradi katerih ni bilo odpravljeno tveganje nasprotja interesov, ki naj bi ga obravnavali s popravnim ukrepom. Zaradi neustreznosti popravnega ukrepa resno tveganje za proračun Unije še naprej obstaja in ga je mogoče najbolje obravnavati s prepovedjo sklepanja novih pravnih obveznosti s katerim koli skladom javnega interesa in katerim koli subjektom, ki ga ti vzdržujejo, v okviru katerega koli programa v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Takšen ukrep ne vpliva na skupne dodelitve sredstev iz programov Unije v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, ki se lahko še vedno uporabljajo za druge subjekte, in zato zadostuje za zaščito proračuna Unije, hkrati pa je sorazmeren s tem, kar je nujno potrebno za doseganje navedenega cilja.

(63)

Na podlagi člena 5(2) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 ta sklep ne vpliva na obveznosti Madžarske glede izvajanja programov in skladov, ki jih zadeva ta sklep, in zlasti ne na njene obveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev, vključno z obveznostjo izvrševanja plačil na podlagi veljavnih sektorskih ali finančnih pravil. Madžarska mora Komisiji poročati o izpolnjevanju navedenih obveznosti vsake tri mesece od sprejetja tega sklepa.

(64)	Madžarska bi morala Komisijo redno obveščati o izvajanju popravnih ukrepov, h katerim se je zavezala, predvsem pa tistih, ki se morajo potrditi v praksi ali za katere je potrebno daljše obdobje izvajanja.

(65)

Komisija bi morala še naprej spremljati razmere na Madžarskem ter po potrebi izvajati svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092. Predvsem bi morala hitro oceniti vsako spremembo pri izvajanju popravnih ukrepov, ki jih je predlagala Madžarska, da bo lahko Svetu nemudoma predložila potrebne predloge za odpravo ukrepov v skladu s členom 7 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, če pogoji za njihovo sprejetje niso več izpolnjeni. Komisija bi morala Svet redno obveščati –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Izpolnjeni so pogoji iz člena 4(1) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 za sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem.

2. Popravni ukrepi, ki jih je Madžarska predlagala na podlagi člena 6(5) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, niso v celoti ustrezni za obravnavo ugotovitev iz uradnega obvestila Komisije, poslanega Madžarski 27. aprila 2022.

Člen 2

1. Začasno se ustavi 55 % proračunskih obveznosti v okviru naslednjih operativnih programov kohezijske politike, ko bodo odobreni:

(a)	razširjeni operativni program za okolje in energijsko učinkovitost;

(b)	razširjeni operativni program za integrirani promet;

(c)	razširjeni operativni program za teritorialni razvoj in razvoj naselij.

2. Kadar Komisija izvršuje proračun Unije z neposrednim ali posrednim upravljanjem na podlagi člena 62(1), točki (a) in (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, se ne smejo sklepati nobene pravne obveznosti s katerim koli skladom javnega interesa, vzpostavljenim na podlagi madžarskega Zakona št. IX iz leta 2021, ali katerim koli subjektom, ki ga vzdržuje tak sklad javnega interesa.

Člen 3

Madžarska do 16. marca 2023 in nato vsake tri mesece obvesti Komisijo o izvajanju popravnih ukrepov, h katerim se je zavezala v svojem drugem odgovoru, vključno z dodatnimi zavezami iz dopisa Madžarske z dne 13. septembra 2022.

Člen 4

Ta sklep začne učinkovati na dan uradne obvestitve.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 15. decembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) UL L 433I, 22.12.2020, str. 1.

(2) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(3) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(4) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

20.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 325/112

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/2508

z dne 9. decembra 2022

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za tekstilno industrijo v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 8984)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenjih za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(2)

V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), 10. maja 2022 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za tekstilno industrijo. Navedeno mnenje je javno dostopno (3).

(3)	V zaključkih o BAT iz Priloge k temu sklepu se upošteva mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT. Zaključki vsebujejo ključne elemente referenčnega dokumenta BAT.

(4)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za tekstilno industrijo, kot so navedeni v Prilogi, se sprejmejo.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 2022

Za Komisijo

Virginijus SINKEVIČIUS

član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2) Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).

(3) https://circabc.europa.eu/ui/group/06f33a94-9829-4eee-b187-21bb783a0fbf/library/fdb14511-4fc5-4b90-b495-79033a1787af?p=1&n=10&sort=modified_DESC

PRILOGA

1. ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:

6.2	Predhodna obdelava (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje tekstilnih vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan.

6.11	Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT.

V teh zaključkih o BAT so zajete tudi naslednje dejavnosti:

—

naslednje dejavnosti, če so neposredno povezane z dejavnostmi iz točke 6.2 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU:

—	premazovanje;

—	kemično čiščenje;

—	proizvodnja tkanine;

—	zaključna obdelava;

—	laminiranje;

—

tiskanje;

—

smojenje;

—	karboniziranje volne;

—	polstenje volne;

—	predenje vlaken (razen sintetičnih ali umetnih vlaken);

—	pranje ali izpiranje, povezano z barvanjem, tiskanjem ali zaključno obdelavo;

—	kombinirano čiščenje odpadne vode različnega izvora, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT, in če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi 91/271/EGS;

—

kurilne naprave na kraju proizvodnje, ki so neposredno povezane z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT, če plinasti produkti zgorevanja prihajajo v neposredni stik s tekstilnimi vlakni ali tkaninami (npr. neposredno segrevanje, sušenje, vroče sušenje) ali če se sevalna in/ali prevajana toplota prenaša prek trdnega zidu (posredno segrevanje) brez uporabe posredne tekočine za prenos toplote.

V teh zaključkih o BAT niso zajeti:

—	premazovanje in laminiranje s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto. Ti dejavnosti sta zajeti v zaključkih o BAT za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami (STS);

—	proizvodnja sintetičnih ali umetnih vlaken in prej. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT, ki zajemajo sektor proizvodnje polimerov;

—	odstranjevanje dlak s kože. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za strojenje kož (TAN).

Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dejavnosti, zajete v teh zaključkih o BAT, so:

—	površinska obdelava z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami (STS);

—	sežiganje odpadkov (WI);

—	obdelava odpadkov (WT);

—	emisije iz skladiščenja (EFS);

—	energijska učinkovitost (ENE),

—	industrijski hladilni sistemi (ICS),

—	spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM);

—	gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM).

Ti zaključki o BAT se uporabljajo brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo, na primer o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (CLP), uporabi biocidnih proizvodov (BPR) ali energijski učinkovitosti (načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“).

OPREDELITVE POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Splošni pojmi
Uporabljeni pojem	Opredelitev pojma
Razmerje med zrakom in tekstilijo	Razmerje med skupnim prostorninskim pretokom izpušnih plinov (izraženim v Nm3/h) iz emisijske točke enote za obdelavo tekstilij (npr. razpenjalnega okvirja) in ustrezno zmogljivostjo za obdelavo tekstila (suhi tekstil, izražen v kg/h).
Celulozni materiali	Ti materiali vključujejo bombaž in viskozo.
Zajete emisije	Emisije onesnaževal v zrak skozi kakršen koli kanal, cev, odvodnik itd.
Kontinuirano merjenje	Meritve z avtomatiziranimi merilnimi sistemi, ki so trajno nameščeni na kraju postavitve.
Razklejanje	Predhodna obdelava tekstilnih materialov za odstranitev klejnih sredstev s tkanine.
Razpršene emisije	Nezajete emisije v zrak.
Neposredni izpust	Izpust v sprejemno vodno telo brez nadaljnjega čiščenja odpadne vode.
Kemično čiščenje	Čiščenje tekstilnih materialov z organskim topilom.
Obstoječa naprava	Naprava, ki ni nova.
Proizvodnja tkanine	Proizvodnja tkanine, na primer s tkanjem ali pletenjem.
Zaključna obdelava	Fizična in/ali kemična obdelava, katere namen je tekstilnim materialom zagotoviti lastnosti za končno uporabo, kot so vizualni učinki, značilnosti upravljanja, vodotesnost ali nevnetljivost.
Plamensko laminiranje	Povezovanje tkanin z uporabo termoplastične penaste plošče, izpostavljene plamenu pred valji za laminiranje.
Nevarna snov	Nevarna snov, kot je opredeljena v točki 18 člena 3 Direktive 2010/75/EU.
Nevarni odpadki	Nevarni odpadki, kot so opredeljeni v točki 2 člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).
Posredni izpust	Izpust, ki ni neposredni izpust.
Delež lužine	Pri šaržnem postopku je to masno razmerje med suhimi tekstilnimi materiali in uporabljeno procesno lužino.
Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda	Razmerje med ravnotežnimi koncentracijami raztopljene snovi v dvofaznem sistemu, ki vključuje topili n-oktanol in vodo, ki se večinoma ne mešata.
Večja posodobitev naprave	Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih tehnik in/ali tehnik za zmanjševanje emisij in s tem povezane opreme.
Masni pretok	Masa določene snovi ali parametra, izpuščena v določenem časovnem obdobju.
Nova naprava	Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT.
Organsko topilo	Organsko topilo, kot je opredeljeno v členu 3(46) Direktive 2010/75/EU.
Redno merjenje	Merjenje v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih metod.
Vpojnost	Pri kontinuiranem postopku je to stalno razmerje med tekočino, ki jo vpijejo tekstilni materiali, in suhimi tekstilnimi materiali.
Procesne kemikalije	Snovi in/ali zmesi, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 (2) in se uporabljajo v postopkih, vključno s kemikalijami za lepljenje, kemikalijami za beljenje, barvili, tiskarskimi pastami in kemikalijami za zaključno obdelavo. Procesne kemikalije lahko vsebujejo nevarne snovi in/ali snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost.
Procesna lužina	Raztopina in/ali suspenzija, ki vsebuje procesne kemikalije.
Preostala vpojnost	Preostala zmožnost tekstilnih materialov, da vpijejo dodatno tekočino (po prvotnem vpijanju).
Razmaščevanje	Predhodna obdelava tekstilnih materialov, ki vključuje pranje vhodnih tekstilnih materialov.
Smojenje	Odstranjevanje vlaken s površine tkanine, pri katerem se tkanina usmeri skozi plamen ali med segreti plošči.
Klejanje	Impregnacija preje s procesnimi kemikalijami za zaščito preje in zagotovitev maziva med tkanjem.
Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost	Snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 in so vključene na seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v skladu z Uredbo REACH ((ES) št. 1907/2006).
Sintetični materiali	Sintetični materiali vključujejo poliester, poliamid in akril.
Tekstilni materiali	Tekstilna vlakna in/ali tekstilije
Toplotna obdelava	Toplotna obdelava tekstilnih materialov vključuje toplotno fiksiranje, vroče sušenje ali fazo postopka (npr. sušenje, strjevanje) dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT (npr. premazovanje, barvanje, predhodna obdelava, zaključna obdelava, tiskanje, laminiranje).

Onesnaževala in parametri
Uporabljeni pojem	Opredelitev pojma
Antimon	Antimon, izražen kot Sb, vključuje vse anorganske in organske antimonove spojine, raztopljene ali vezane na delce.
AOX	Adsorbljivi organsko vezani halogeni, izraženi kot Cl, ki vključujejo adsorbljivi, organsko vezani klor, brom in jod.
BPK n	Biokemijska potreba po kisiku. Količina kisika, potrebna za biokemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid v n dneh (n je običajno 5 ali 7). BPK je kazalnik masne koncentracije biološko razgradljivih organskih spojin.
Krom	Krom, izražen kot Cr, vključuje vse anorganske in organske kromove spojine, raztopljene ali vezane na delce.
CO	Ogljikov monoksid.
KPK	Kemijska potreba po kisiku. Količina kisika, potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin.
Baker	Baker, izražen kot Cu, vključuje vse anorganske in organske bakrove spojine, raztopljene ali vezane na delce.
CMR	Rakotvorno, mutageno ali strupeno za razmnoževanje. To vključuje snovi CMR kategorij 1A, 1B in 2, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3)in kot so bile spremenjene, tj. z oznakami stavkov o nevarnosti: H340, H341, H350, H351, H360 in H361.
Prah	Skupna količina delcev (v zraku).
HOI	Indeks ogljikovodikovega olja. Vsota spojin, ki se lahko ekstrahirajo v ogljikovodikovem topilu (vključno z dolgoverižnimi ali razvejanimi alifatskimi, alicikličnimi, aromatskimi ali alkilno substituiranimi aromatskimi ogljikovodiki).
NH3	Amoniak.
Nikelj	Nikelj, izražen kot Ni, vključuje vse anorganske in organske nikljeve spojine, raztopljene ali vezane na delce.
NOX	Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2.
SOX	Vsota žveplovega dioksida (SO2), žveplovega trioksida (SO3) in aerosolov žveplove kisline, izražena kot SO2.
Sulfid, ki se zlahka sprošča	Skupna količina raztopljenih sulfidov in tistih neraztopljenih sulfidov, ki se po zakisljevanju zlahka sproščajo, izražena kot S2–.
TOC	Skupni organski ogljik, izražen kot C (v vodi); vključuje vse organske spojine.
TN	Skupni dušik, izražen kot N, vključuje prosti amoniak in amonijev dušik (NH4-N), nitritni dušik (NO2-N), nitratni dušik (NO3-N) in organsko vezan dušik.
TP	Skupni fosfor, izražen kot P, vključuje vse anorganske in organske fosforjeve spojine, raztopljene ali vezane na delce.
TSS	Skupne suspendirane trdne snovi. Masna koncentracija vseh suspendiranih trdnih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo.
TVOC	Skupni hlapni organski ogljik, izražen kot C (v zraku).
HOS	Hlapna organska spojina, kot je opredeljena v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU.
Cink	Cink, izražen kot Zn, vključuje vse anorganske in organske cinkove spojine, raztopljene ali vezane na delce.

KRATICE

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo kratice v nadaljevanju.

Kratica	Opredelitev
CMS	Sistem ravnanja s kemikalijami
DTPA	Dietilentriaminpentaocetna kislina
EDTA	Etilendiamintetraocetna kislina
EMS	Sistem okoljskega upravljanja
ESP	Elektrostatični filter
IED	Direktiva o industrijskih emisijah (2010/75/EU)
OTNOC	Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja
PFAS	Per- in polifluoroalkilne snovi

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Najboljše razpoložljive tehnike

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v zrak

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina) pod naslednjimi standardnimi pogoji: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, brez popravka za vsebnost kisika in izraženo v mg/Nm3.

Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, za emisije v zrak se uporablja naslednja opredelitev.

Vrsta merjenja	Čas povprečenja	Opredelitev
Redno	Povprečje v obdobju vzorčenja	Povprečna vrednost treh zaporednih vzorčenj/meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut. (4)

Če bi se lahko odpadni plini iz ene vrste vira (npr. razpenjalnega okvirja), ki se odvajajo skozi dve ali več ločenih emisijskih točk, po presoji pristojnega organa odvajali skozi skupno emisijsko točko, se te emisijske točke za izračun masnih pretokov v zvezi z BAT 9, BAT 26 in BAT 27 ter preglednicama 1.5 in 1.6 štejejo za eno samo emisijsko točko (glej tudi BAT 23). Kot alternativa se lahko uporabijo masni pretoki na ravni naprave/obrata.

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l.

Časi povprečenja v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, se nanašajo na enega od naslednjih dveh primerov:

—	v primeru kontinuiranega izpusta na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce;

—	v primeru šaržnega izpusta na povprečne vrednosti med trajanjem izpusta, odvzete kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorci, ali če je iztok ustrezno zmešan in homogen, naključni vzorec, odvzet pred izpustom.

Časovno sorazmerno sestavljeno vzorčenje se lahko uporabi, če se dokaže zadostna stabilnost pretoka. Namesto tega se lahko odvzamejo naključni vzorci, če je iztok ustrezno premešan in homogen.

Kar zadeva skupni organski ogljik (TOC) in kemijsko potrebo po kisiku (KPK), izračun povprečne učinkovitosti zmanjšanja emisij iz teh zaključkov o BAT (glej preglednico 1.3) temelji na vstopu in izstopu čistilne naprave za odpadno vodo.

Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo na točki, kjer emisije zapustijo obrat.

Druge ravni okoljske učinkovitosti

Okvirne ravni za specifično porabo energije

Okvirne ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo energije, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

stopnja porabe energije	:	skupna letna količina toplote in električne energije, porabljena pri toplotni obdelavi, od katere se odšteje toplota, pridobljena s toplotno obdelavo, izražena v MWh/leto;
stopnja aktivnosti	:	skupna letna količina tekstilnih materialov, obdelanih pri toplotni obdelavi, izražena v t/leto.

Okvirne ravni za specifično porabo vode

Okvirne ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo vode, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

stopnja porabe vode	:	skupna letna količina vode, porabljena pri danem postopku (npr. beljenju), vključno z vodo, uporabljeno za pranje in izpiranje tekstilnih materialov ter čiščenje opreme, od katere se odšteje voda, ki je bila v postopku ponovno uporabljena in/ali reciklirana, izražena v m3/leto;
stopnja aktivnosti	:	skupna letna količina tekstilnih materialov, obdelanih v danem postopku (npr. beljenju), izražena v t/leto.

Raven pridobivanja specifične maščobe iz volne, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

Raven okoljske učinkovitosti, povezana s specifičnim pridobivanjem maščobe iz volne, se nanaša na letno povprečje, ki se izračuna z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

stopnja pridobljene maščobe iz volne	:	skupna letna količina maščobe iz volne, pridobljena pri predhodni obdelavi surovih volnenih vlaken z razmaščevanjem, izražena v kg/leto;
stopnja aktivnosti	:	skupna letna količina surovih volnenih vlaken, predhodno obdelanih z razmaščevanjem, izražena v t/leto.

Raven predelave kavstične sode, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

Raven okoljske učinkovitosti, povezana s predelavo kavstične sode, se nanaša na letno povprečje, ki se izračuna z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

stopnja predelane kavstične sode	:	skupna letna količina kavstične sode, pridobljena iz uporabljene vode za spiranje pri mercerizaciji, izražena v kg/leto;
stopnja kavstične sode pred predelavo	:	skupna letna količina kavstične sode v uporabljeni vodi za spiranje pri mercerizaciji, izražena v kg/leto.

1.1 Splošni zaključki o BAT

1.1.1 Splošna okoljska učinkovitost

BAT 1.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema izpopolnitev in izvajanje sistema okoljskega upravljanja, ki vključuje vse naslednje elemente:

i.	zavezanost, vodenje in odgovornost vodstva, vključno z višjim vodstvom, za izvajanje učinkovitega sistema okoljskega upravljanja;

ii.	analizo, ki vključuje določitev okvira organizacije, opredelitev potreb in pričakovanj deležnikov, opredelitev značilnosti obrata, povezanih z morebitnimi tveganji za okolje (ali zdravje ljudi), ter veljavnih pravnih zahtev v zvezi z okoljem;

iii.	oblikovanje okoljske politike, ki vključuje stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti obrata;

iv.	določitev ciljev in kazalnikov učinkovitosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, vključno z ohranjanjem skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami;

v.	načrtovanje in izvajanje potrebnih postopkov in ukrepov (vključno s popravnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni) za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje okoljskih tveganj;

vi.	določitev struktur, vlog in odgovornosti v zvezi z okoljskimi vidiki in cilji ter zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov;

vii.	zagotavljanje potrebne usposobljenosti in obveščenosti osebja, ki opravlja delo, ki lahko vpliva na okoljsko učinkovitost obrata (npr. z zagotavljanjem informacij in usposabljanjem);

viii.

notranjo in zunanjo komunikacijo;

ix.	spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri dobrih praksah okoljskega upravljanja;

x.	sprejetje in vzdrževanje priročnika za upravljanje in pisnih postopkov za nadzor nad dejavnostmi z znatnim vplivom na okolje ter ustreznih evidenc;

xi.	učinkovito operativno načrtovanje in procesne kontrole;

xii.	izvajanje ustreznih programov vzdrževanja;

xiii.

protokole za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke, vključno s preprečevanjem in/ali zmanjševanjem negativnih vplivov izrednih razmer (na okolje);

xiv.	pri (ponovnem) projektiranju (novega) obrata ali njegovega dela proučitev njegovega vpliva na okolje v celotni življenjski dobi, kar vključuje gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo;

xv.	izvajanje programa spremljanja in merjenja; po potrebi so informacije na voljo v referenčnem poročilu o spremljanju emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah;

xvi.	redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz;

xvii.

redno neodvisno (kolikor je izvedljivo) notranjo revizijo in redno neodvisno zunanjo revizijo, da se oceni okoljska učinkovitost in ugotovi, ali je sistem okoljskega upravljanja skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

xviii.

oceno vzrokov neskladnosti, izvajanje popravnih ukrepov v odziv na neskladnosti, pregled učinkovitosti popravnih ukrepov in določitev, ali obstajajo oziroma ali bi se lahko pojavile podobne neskladnosti;

xix.	redno pregledovanje sistema okoljskega upravljanja ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

xx.	spremljanje in upoštevanje razvoja čistejših tehnik.

Najboljša razpoložljiva tehnika za tekstilno industrijo zajema vključitev naslednjih elementov v sistem okoljskega upravljanja:

xxi.	popis vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2);

xxii.

načrt upravljanja OTNOC (glej BAT 3);

xxiii.

načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode (glej BAT 10);

xxiv.

načrt za energijsko učinkovitost in energijski pregledi (glej BAT 11);

xxv.	sistem ravnanja s kemikalijami (glej BAT 14);

xxvi.

načrt ravnanja z odpadki (glej BAT 29).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 2.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema vzpostavitev, vzdrževanje in redno pregledovanje (tudi ob bistvenih spremembah) popisa vhodnih in izhodnih tokov kot del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

informacije o proizvodnih postopkih, vključno s:

a.	poenostavljenimi diagrami poteka postopkov, ki prikazujejo izvor emisij;

b.	opisi v postopek vključenih tehnik ter tehnik čiščenja odpadnih voda in plinov za preprečevanje ali zmanjševanje emisij, vključno z njihovo učinkovitostjo (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij);

II.	informacije o količini in značilnostih uporabljenih materialov, vključno s tekstilnimi materiali (glej BAT 5, točka (a)) in procesnimi kemikalijami (glej BAT 15);

III.	informacije o porabi in uporabi vode (npr. diagrami poteka in masne vodne bilance);

IV.	informacije o porabi in uporabi energije;

informacije o količini in značilnostih tokov odpadnih voda, kot so:

a.	povprečne vrednosti in spremenljivost pretoka, vrednosti pH, temperature in prevodnosti;

b.	povprečne vrednosti koncentracije in masnega pretoka ustreznih snovi/parametrov (npr. KPK/TOC, vrste dušika, fosfor, kovine, prednostne snovi, mikroplastika) ter njihova spremenljivost;

c.	podatki o strupenosti, biološki odstranljivosti in biorazgradljivosti (npr. BPK n , razmerje BPK n /KPK, rezultati Zahn-Wellensovega preskusa, potencial biološke inhibicije (npr. inhibicija aktivnega blata));

VI.

informacije o značilnostih tokov odpadnih plinov, kot so:

a.	povprečne vrednosti in spremenljivost pretoka in temperature;

b.	povprečne vrednosti koncentracije in masnega pretoka ustreznih snovi/parametrov (npr. prah, organske spojine) ter njihova spremenljivost; na podlagi emisijskih faktorjev se lahko oceni spremenljivost emisij v zrak (glej oddelek 1.9.1);

c.	vnetljivost, spodnja in zgornja meja eksplozivnosti, reaktivnost, nevarne lastnosti;

d.	prisotnost drugih snovi, ki lahko vplivajo na sistem za čiščenje odpadnih plinov ali varnost obrata (npr. vodna para, prah);

VII.	informacije o količini in značilnostih nastalih odpadkov.

Ustreznost

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in narava popisa bosta na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 3.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje pogostosti pojavljanja pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (OTNOC), in emisij med OTNOC zajema pripravo in izvajanje načrta upravljanja OTNOC, ki temelji na tveganju, v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

i.	opredelitev možnih OTNOC (npr. okvara opreme, ki je ključna za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ključna oprema)), glavnih vzrokov zanje in njihovih možnih posledic ter redni pregled in posodobitev seznama opredeljenih OTNOC, ki se opravi po spodaj navedeni redni oceni;

ii.	ustrezno zasnovo ključne opreme (npr. tehnike čiščenja odpadne vode in zmanjšanja emisij odpadnih plinov);

iii.	pripravo in izvajanje načrta za pregledovanje in preventivno vzdrževanje ključne opreme (glej BAT 1, točka xii);

iv.	spremljanje (tj. ocenjevanje ali po možnosti merjenje) in evidentiranje emisij med OTNOC in z njimi povezanih okoliščin;

v.	redno ocenjevanje emisij, ki se pojavijo med OTNOC (npr. pogostost dogodkov, trajanje, količina izpuščenih onesnaževal), in po potrebi izvajanje popravnih ukrepov;

vi.	redno pregledovanje in posodabljanje seznama opredeljenih OTNOC v skladu s točko i po rednem ocenjevanju iz točke v;

vii.	redno preskušanje rezervnih sistemov.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije načrta upravljanja OTNOC sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 4.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema uporabo naprednih sistemov spremljanja in nadzora postopkov.

Opis

Spremljanje in nadzor postopkov se izvajata s spletnimi avtomatiziranimi sistemi, opremljenimi s senzorji in krmilniki, ki na podlagi povezav povratnih informacij hitro analizirajo in prilagodijo ključne parametre postopka, da bi se dosegli optimalni pogoji postopka (npr. optimalna uporaba procesnih kemikalij).

Ključni parametri postopka vključujejo:

—	prostornino, pH in temperaturo procesne lužine;

—	količino obdelanih tekstilnih materialov;

—	odmerjanje procesnih kemikalij;

—	parametre sušenja (glej tudi BAT 13, točka (d)).

BAT 5.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema uporabo obeh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Uporaba tekstilnih materialov z minimalno vsebnostjo onesnaževal

Merila za izbor vhodnih tekstilnih materialov (vključno z recikliranimi tekstilnimi materiali) so določena tako, da se čim bolj zmanjša vsebnost onesnaževal, vključno z nevarnimi snovmi, slabo biorazgradljivimi snovmi in snovmi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost. Ta merila lahko temeljijo na certifikacijskih sistemih ali standardih.

Izvajajo se redne kontrole za preverjanje, ali vhodni tekstilni materiali izpolnjujejo vnaprej določena merila. Te kontrole lahko vključujejo meritve in/ali preverjanje informacij, ki jih predložijo dobavitelji in/ali proizvajalci tekstilnih materialov.

Zajemajo lahko vsebnost:

—	ektoparaziticidov (zdravila za veterinarsko uporabo) in biocidov v vhodnih surovih (ali polpredelanih) volnenih vlaknih;

—	biocidov v vhodnih bombažnih vlaknih;

—	ostankov pri proizvodnji v vhodnih sintetičnih vlaknih (npr. monomerov, stranskih produktov sinteze polimerov, katalizatorjev, topil);

—	mineralnih olj (npr. za uporabo pri navijanju na stožec, navijanju na vreteno, predenju ali pletenju) v vhodnih tekstilnih materialih;

—	klejnih sredstev v vhodnih tekstilnih materialih.

Splošno ustrezna.

Uporaba tekstilnih materialov z manjšimi potrebami po predelavi

Uporaba tekstilnih materialov, katerih posebne značilnosti zmanjšujejo potrebo po predelavi. Ti materiali vključujejo:

—	sintetična ali umetna vlakna, barvana med predenjem;

—	vlakna z lastnostmi zaviralcev gorenja;

—	vlakna elastana ali mešanice vlaken elastana in drugih polimernih vlaken z manjšo vsebnostjo silikonskih olj in ostankov topil;

—	mešanice sintetičnih vlaken in termoplastičnih elastomerov;

—	poliestrska vlakna, ki se lahko barvajo brez nosilnih snovi.

Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda.

1.1.2 Spremljanje

BAT 6.

Najboljša razpoložljiva tehnika je, da se vsaj enkrat na leto spremljajo:

—	letna poraba vode, energije in materialov, vključno s tekstilnimi materiali in procesnimi kemikalijami;

—	letna količina nastale odpadne vode;

—	letna količina predelanih ali ponovno uporabljenih materialov;

—	letna količina vsake vrste nastalih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje.

Opis

Spremljanje prednostno vključuje neposredne meritve. Uporabijo se lahko tudi izračuni ali evidentiranje, na primer na podlagi ustreznih števcev ali računov. Spremljanje je čim bolj razčlenjeno na ravni postopka in upošteva morebitne večje spremembe v postopkih.

BAT 7.

Najboljša razpoložljiva tehnika za tokove odpadnih voda, kot so opredeljeni v popisu vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2), zajema spremljanje ključnih parametrov (npr. kontinuirano spremljanje pretoka, vrednosti pH in temperature odpadnih voda) na ključnih lokacijah (npr. ob vstopu v predčiščenje odpadnih voda in/ali izstopu iz njega, ob vstopu v končno čiščenje odpadnih voda, na točki, kjer emisija zapusti obrat).

Opis

Kadar so ključni parametri biološka odstranljivost/biorazgradljivost in zaviralni učinki (npr. glej BAT 19), se pred biološko obdelavo spremljajo:

—	biološka odstranljivost/biorazgradljivost na podlagi standardov EN ISO 9888 ali EN ISO 7827 in

—	zaviralni učinki na biološko obdelavo na podlagi standardov EN ISO 9509 ali EN ISO 8192, pri čemer se najmanjša pogostnost spremljanja določi po opredelitvi iztoka.

Opredelitev iztoka se izvede pred začetkom delovanja naprave ali preden je dovoljenje za napravo obnovljeno prvič po objavi teh zaključkov o BAT in po vsaki spremembi (npr. sprememba „recepta“) v napravi, zaradi katere bi se lahko povečala obremenitev z onesnaževali.

BAT 8.

Najboljša razpoložljiva tehnika zajema spremljanje emisij v vodo, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, najboljša razpoložljiva tehnika zajema uporabo standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter		Standard/-i	Dejavnosti/postopki	Najmanjša pogostost spremljanja	Spremljanje, povezano z
Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (5)		EN ISO 9562	vse dejavnosti/postopki	enkrat na mesec (6)	BAT 20
biokemijska potreba po kisiku (BOD n ) (7)		na voljo so različni standardi EN (npr. EN 1899-1, EN ISO 5815-1)	vse dejavnosti/postopki	enkrat na mesec
Bromirani zaviralci ognja (5)		na voljo je standard EN za nekatere polibromirane difeniletre (tj. EN 16694)	zaključna obdelava z zaviralci ognja	enkrat na tri mesece
Kemijska potreba po kisiku (KPK) (8)		standard EN ni na voljo	vse dejavnosti/postopki	enkrat na dan (9) (10)
Barva		EN ISO 7887	barvanje	enkrat na mesec (6)
Indeks ogljikovodikovega olja (HOI) (5)		EN ISO 9377-2	vse dejavnosti/postopki	enkrat na tri mesece (11)
Kovine/metaloidi	antimon (Sb)	na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)	predhodna obdelava in/ali barvanje poliestrskih tekstilnih materialov	enkrat na mesec (6)
	antimon (Sb)		zaključna obdelava z zaviralci ognja z uporabo antimonovega trioksida
	krom (Cr)		barvanje s kromovim sredstvom za jedkanje ali barvili, ki vsebujejo krom (npr. sestavljena kovinska barvila)
	baker (Cu)		barvanje tiskanje z barvili
	nikelj (Ni)		barvanje tiskanje z barvili
	cink (Zn) (5)		vse dejavnosti/postopki
	šestvalentni krom (Cr(VI))	na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 10304-3, EN ISO 23913)	barvanje s kromovim sredstvom za jedkanje	enkrat na mesec
Pesticidi (5)		Standardi EN na voljo za nekatere pesticide (npr. EN 12918, EN 16693, EN ISO 27108)	predhodna obdelava surovih volnenih vlaken z razmaščevanjem	določi se po opredelitvi iztoka (12)
Per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) (5)		standard EN ni na voljo	vse dejavnosti/postopki	enkrat na tri mesece
Sulfid, ki se zlahka sprošča (S2-)		standard EN ni na voljo	barvanje z žveplovimi barvili	enkrat na teden ali enkrat na mesec (6)
Površinsko aktivne snovi	Alkilfenoli in alkilfenol etoksilati (5)	standardi EN na voljo za nekatere neionske površinsko aktivne snovi, npr. alkilfenole in alkilfenol etoksilate (tj. EN ISO 18857-1 in EN ISO 18857-2)	vse dejavnosti/postopki	enkrat na tri mesece
	druge površinsko aktivne snovi	EN 903 za anionske površinsko aktivne snovi		enkrat na tri mesece (11)
	druge površinsko aktivne snovi	standard EN ni na voljo za kationske površinsko aktivne snovi		enkrat na tri mesece (11)
Skupni dušik (TN)		na voljo so različni standardi EN (npr. EN 12260, EN ISO 11905-1)		enkrat na dan (9) (10)
skupni organski ogljik (TOC) (8)		EN 1484		enkrat na dan (9) (10)
Skupni fosfor (TP)		na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 6878, EN ISO 15681-1, EN ISO 15681-2, EN ISO 11885)		enkrat na dan (9) (10)
Skupne suspendirane trdne snovi (TSS)		EN 872		enkrat na dan (9) (10)
Strupenost (13)	ribja jajčeca (Danio rerio)	EN ISO 15088		določi se na podlagi ocene tveganja po opredelitvi iztoka (12)
	vodne bolhe (Daphnia magna Straus)	EN ISO 6341
	luminiscenčne bakterije (Vibrio fischeri)	na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11348-1, EN ISO 11348-2, EN ISO 11348-3)
	vodna leča (Lemna minor)	na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 20079, EN ISO 20227)
	Alge	na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 8692, EN ISO 10253, EN ISO 10710)

BAT 9.

Najboljša razpoložljiva tehnika zajema vsaj tako pogosto spremljanje kanaliziranih emisij v zrak, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, najboljša razpoložljiva tehnika zajema uporabo standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter	Standard/-i	Dejavnosti/postopki	Najmanjša pogostost spremljanja (14)	Spremljanje, povezano z
CO	EN 15058	smojenje	enkrat na tri leta	–
		zgorevanje
		plamensko laminiranje
prah	EN 13284-1	smojenje	enkrat na leto (15)	BAT 27
		zgorevanje
		toplotne obdelave, povezane s predhodno obdelavo, barvanjem, tiskanjem in zaključno obdelavo
CMR (razen formaldehida) (16)	standard EN ni na voljo	Premazovanje (17)	enkrat na leto	–
		plamensko laminiranje (17)
		zaključna obdelava (17)
		toplotne obdelave, povezane s premazovanjem, laminiranjem in zaključno obdelavo (17)
Formaldehid (16)	standard EU v pripravi	Premazovanje (17)	enkrat na leto	BAT 26
		plamensko laminiranje
		Tiskanje (17)
		smojenje
		zaključna obdelava (17)
		toplotna obdelava (17)
NH3 (16)	EN ISO 21877	Premazovanje (17)	enkrat na leto	BAT 28
		Tiskanje (18)
		zaključna obdelava (17)
		toplotne obdelave, povezane s premazovanjem, tiskanjem in zaključno obdelavo (17)
NOX	EN 14792	smojenje	enkrat na tri leta	–
		zgorevanje
SO2 (18)	EN 14791	zgorevanje	enkrat na tri leta	–
TVOC (16)	EN 12619	premazovanje	enkrat na leto (19)	BAT 26
		barvanje
		zaključna obdelava
		laminiranje
		tiskanje
		smojenje
		toplotno fiksiranje
		toplotne obdelave, povezane s premazovanjem, barvanjem, laminiranjem, tiskanjem in zaključno obdelavo

1.1.3 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

BAT 10.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe vode in nastajanja odpadne vode zajema uporabo tehnik (a), (b) in (c) ter ustrezne kombinacije tehnik (d) do (j) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Tehnike upravljanja

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode so del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključujejo:

—	diagrame poteka in masne vodne bilance naprave in postopkov kot del popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2;

—	opredelitev ciljev glede učinkovite porabe vode;

—	izvajanje tehnik za optimizacijo porabe vode (npr. nadzor porabe vode, ponovna uporaba/recikliranje vode, odkrivanje in popravilo puščanja).

Pregledi v zvezi s porabo vode se izvajajo najmanj enkrat na leto, da se zagotovijo izpolnitev ciljev načrta za upravljanje porabe vode ter nadaljnje spremljanje in izvajanje priporočil na podlagi teh pregledov.

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode se lahko vključijo v splošni načrt za upravljanje porabe vode večjega industrijskega obrata.

Raven podrobnosti načrta za upravljanje porabe vode in pregledov v zvezi s porabo vode je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

Optimizacija proizvodnje

To vključuje:

—	optimizirano kombinacijo postopkov (npr. kombinirajo se postopki predhodne obdelave, izogibanje beljenju tekstilnih materialov pred barvanjem s temnimi odtenki);

—	optimizirano časovno načrtovanje šaržnih postopkov (npr. barvanje tekstilnih materialov s temnimi odtenki se izvaja po barvanju s svetlimi odtenki z isto opremo za barvanje).

Splošno ustrezna.

Zasnova in operativne tehnike

Ločevanje tokov onesnažene in neonesnažene vode

Tokovi vode se zbirajo ločeno na podlagi vsebnosti onesnaževal in potrebnih tehnik čiščenja. Tokovi onesnažene vode (npr. izrabljene procesne lužine) in tokovi neonesnažene vode (npr. voda za hlajenje), ki se lahko ponovno uporabi, ne da bi se obdelala, se ločijo od tokov odpadne vode, ki jo je treba obdelati.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi ureditve sistema za zbiranje vode in pomanjkanja prostora za rezervoarje za začasno skladiščenje.

Postopki z majhno porabo vode ali brez porabe vode

Postopki vključujejo obdelavo s plazmo ali laserjem in postopke, pri katerih se porabijo majhne količine vode, kot je ozonska obdelava.

Ustreznost je lahko omejena zaradi značilnosti tekstilnih materialov in/ali specifikacij proizvoda.

Optimizacija količine uporabljene procesne lužine

Šaržni postopki se izvajajo s sistemi z majhnim deležem lužine (glej oddelek 1.9.4).

Kontinuirani postopki se izvajajo s sistemi, ki nanašajo manjše količine, kot je pršenje (glej oddelek 1.9.4).

Splošno ustrezna.

Optimizacija čiščenja opreme

To vključuje:

—	čiščenje brez vode (npr. otiranje ali ščetkanje notranjih površin rezervoarjev, mehansko predhodno čiščenje brisalnikov, rotacijskih sit in sodov, ki vsebujejo tiskarske paste (glej BAT 44));

—	več faz čiščenja z majhnimi količinami vode; voda iz zadnje faze čiščenja se lahko ponovno uporabi za čiščenje drugega dela opreme.

Ustreznost čiščenja brez vode za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi dostopnosti opreme (npr. zaprti in polzaprti sistemi).

Optimizacija šaržne obdelave, pranja in izpiranja tekstilnih materialov

To vključuje:

—

uporabo pomožnih rezervoarjev za začasno skladiščenje:

—	izrabljene vode za pranje ali izpiranje;

—	neuporabljene ali izrabljene procesne lužine;

—	več faz praznjenja in polnjenja za izpiranje in pranje z majhnimi količinami vode.

Uporaba pomožnih rezervoarjev v obstoječih napravah je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora.

Optimizacija kontinuirane obdelave, pranja in izpiranja tekstilnih materialov

To vključuje:

—	pravočasno pripravo procesne lužine na podlagi spletnih meritev vpojnosti;

—	samodejno zaprtje pritoka vode za pranje, ko se pralni stroj ustavi;

—	protitočno izpiranje in pranje;

—	posredna mehanska odstranitev vode iz tekstilnih materialov (glej BAT 13, točka (a)), da bi se zmanjšal prenos procesnih kemikalij.

Splošno ustrezna.

Ponovna uporaba in tehnike recikliranja

Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode

Vodni tokovi se lahko pred ponovno uporabo in/ali recikliranjem, npr. za čiščenje, izpiranje, hlajenje ali pri obdelavi tekstilnih materialov, ločijo (glej BAT 10, točka (c)) in/ali predhodno obdelajo (npr. membranska filtracija, izhlapevanje). Stopnjo ponovne uporabe/recikliranja vode omejuje vsebnost nečistoč v vodnih tokovih. Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode iz več naprav, ki delujejo v istem obratu, se lahko vključi v splošno upravljanje vode za večji industrijski obrat (npr. s skupnim čiščenjem odpadnih voda).

Splošno ustrezna.

Ponovna uporaba procesne lužine

Procesna lužina, vključno s procesno lužino, pridobljeno iz tekstilnih materialov z mehanskim odstranjevanjem vode (glej BAT 13, točka (a)), se po potrebi ponovno uporabi po analizi in pripravi dodajne vode.

Stopnja ponovne uporabe procesne lužine je omejena zaradi spremembe njene kemične sestave ali vsebnosti nečistoč in pokvarljivosti.

Splošno ustrezna.

Preglednica 1.1

Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo vode

Specifični postopki		Okvirne ravni (letno povprečje) (m3/t)
Beljenje	šaržno	10 –32 (20)
	kontinuirano	3 –8
Razmaščevanje celuloznih materialov	šaržno	5 –15 (20)
	kontinuirano	5 –12 (20)
Razklejanje celuloznih materialov		5 –12 (20)
Kombinirano beljenje, razmaščevanje in razklejanje celuloznih materialov		9 –20 (20)
Mercerizacija		2 –13 (20)
Pranje sintetičnih materialov		5 –20 (20)
Šaržno barvanje	tkanina	10 –150 (20)
	preja	3 –140 (20) (21)
	prosta vlakna	13 –60
Kontinuirano barvanje		2 –16 (20) (22)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.1.4 Energijska učinkovitost

BAT 11.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije zajema uporabo tehnik (a), (b), (c) in (d) ter ustrezne kombinacije tehnik (e) do (k) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Tehnike upravljanja

Načrt za energijsko učinkovitost in pregledi energijske učinkovitosti

Načrt za energijsko učinkovitost in pregledi energijske učinkovitosti so del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) ter vključujejo:

—	diagrame pretoka energije za naprave in postopke kot del popisa vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2);

—	določitev ciljev glede energijske učinkovitosti (npr. MWh/t obdelanih tekstilnih materialov);

—	izvajanje ukrepov za doseganje teh ciljev.

Pregledi se izvajajo najmanj enkrat na leto, da se zagotovijo izpolnitev ciljev načrta za energijsko učinkovitost ter nadaljnje spremljanje in izvajanje priporočil na podlagi pregledov energijske učinkovitosti.

Raven podrobnosti načrta za energijsko učinkovitost in pregledov energijske učinkovitosti je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

Optimizacija proizvodnje

Optimizirano časovno načrtovanje toplotne obdelave šarž tekstila, da bi se skrajšal čas mirujočega stanja opreme.

Splošno ustrezna.

Izbira in optimizacija postopka in opreme

Uporaba splošnih tehnik varčevanja z energijo

To vključuje:

—	vzdrževanje in nadzor gorilnika;

—	energijsko učinkovite motorje;

—	energijsko varčno osvetljavo;

—	optimizacijo sistemov za distribucijo pare, npr. z uporabo kotlov na mestu uporabe;

—	redne preglede in vzdrževanje sistemov za distribucijo pare, da bi se preprečilo ali zmanjšalo puščanje pare;

—	sisteme za vodenje postopkov;

—	pogone s spremenljivo hitrostjo;

—	optimizacijo uporabe klimatskih naprav in ogrevanja stavb.

Splošno ustrezna.

Optimizacija povpraševanja po ogrevanju

To vključuje:

—	zmanjšanje toplotnih izgub z izolacijo komponent opreme in pokrivanjem rezervoarjev ali posod, v katerih je topla procesna lužina;

—	optimizacijo temperature vode za izpiranje;

—	preprečevanje pregrevanja procesnih lužin.

Splošno ustrezna.

Barvanje ali zaključna obdelava tkanine mokro na mokro

Lužine za barvanje ali zaključno obdelavo se nanašajo neposredno na mokro tkanino, s čimer se izpusti vmesna faza sušenja. Upoštevati je treba ustrezno časovno načrtovanje proizvodnih faz in odmerjanje kemikalij.

Morda ni ustrezna, če tkanina zaradi nezadostne preostale vpojnosti ne more vpiti kemikalij.

Soproizvodnja

Soproizvodnja toplote in električne energije, pri kateri se toplota (predvsem iz pare, ki zapusti turbino) uporabi za proizvodnjo vroče vode/pare, ta pa se nato uporabi v industrijskih postopkih/dejavnostih ali v omrežju daljinskega ogrevanja/hlajenja.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi postavitve naprave in/ali pomanjkanja prostora.

Tehnike rekuperacije toplote

Recikliranje tople hladilne vode

Glej BAT 10, točka (i). Tako ni treba segrevati mrzle vode.

Splošno ustrezna.

Ponovna uporaba tople procesne lužine

Glej BAT 10, točka (j). Tako ni treba segrevati mrzle procesne lužine.

Rekuperacija toplote iz odpadne vode

Toplota iz odpadne vode se rekuperira s toplotnimi izmenjevalniki, npr. za segrevanje procesne lužine.

Rekuperacija toplote iz odpadnih plinov

Toplota iz odpadnih plinov (npr. iz toplotne obdelave tekstilnih materialov, parnih kotlov) se rekuperira s toplotnimi izmenjevalniki in uporabi (npr. za segrevanje procesne vode ali predhodno segrevanje zgorevalnega zraka).

Rekuperacija toplote iz uporabe pare

Rekuperira se toplota, na primer iz vročega kondenzata in kaluženja kotla.

BAT 12.

Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri uporabi stisnjenega zraka zajema kombinacijo spodaj navedenih tehnik.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a.	Optimalna zasnova sistema na stisnjeni zrak	Več enot na stisnjeni zrak dovaja zrak z različnimi stopnjami tlaka. Tako se prepreči nepotrebna proizvodnja visokotlačnega zraka.	Velja samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.
b.	Optimalna uporaba sistema na stisnjeni zrak	Pri dolgih izklopih ali stanjih mirovanja opreme se ustavi proizvodnja stisnjenega zraka, posamezni deli pa se lahko izolirajo (npr. z ventili) od ostalega sistema, zlasti če se uporabljajo redko.	Splošno ustrezna.
c.	Nadzor puščanja v sistemu na stisnjeni zrak	Najpogostejši viri puščanja zraka se redno pregledujejo in vzdržujejo (npr. spenjalniki, cevi, pribor, regulatorji tlaka).
d.	Ponovna uporaba in/ali recikliranje tople hladilne vode ali toplega hladilnega zraka iz zračnih kompresorjev	Topel hladilni zrak (npr. iz zračnih kompresorjev, hlajenih z zrakom) se ponovno uporabi in/ali reciklira (npr. za sušenje tuljav in štren, če je potrebno). Za ponovno uporabo in/ali recikliranje tople hladilne vode (glej BAT 11, točka (g)).

BAT 13.

Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti toplotne obdelave zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Tehnike za zmanjšanje uporabe toplote

Mehansko odstranjevanje vode iz tekstilnih materialov

Vsebnost vode tekstilnih materialov se zmanjša z mehanskimi tehnikami (npr. ekstrakcija s centrifugiranjem, ožemanje in/ali vakuumska ekstrakcija).

Splošno ustrezna.

Preprečevanje prekomernega sušenja tekstilnih materialov

Tekstilni materiali se posušijo do naravne ravni vlažnosti.

Zasnova in operativne tehnike

Optimizacija kroženja zraka v razpenjalnih okvirjih

To vključuje:

—	prilagoditev števila šob za vpihavanje zraka širini tkanine;

—	zagotovitev, da je razdalja med šobami in tkanino čim krajša;

—	zagotovitev, da je padec tlaka zaradi notranjih komponent razpenjalnih okvirjev čim manjši.

Velja samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

Napredno spremljanje postopka in nadzor sušenja

Spremljajo in nadzirajo se parametri sušenja (glej BAT 4). Ti parametri vključujejo:

—	vsebnost vlage in temperaturo vhodnega zraka;

—	temperaturo tekstilnih materialov in zraka v sušilcu;

—	vsebnost vlage in temperaturo izhodnega zraka; učinkovitost sušenja se optimizira z ustrezno vsebnostjo vlage (npr. nad 0,1 kg vode/kg suhega zraka);

—	preostalo vsebnost vlage tkanine.

Pretok izhodnega zraka se prilagodi tako, da se optimizira učinkovitost sušenja, v stanju mirovanja opreme za sušenje pa se zmanjša.

Splošno ustrezna.

Mikrovalovni ali radiofrekvenčni sušilci

Sušenje tekstilnih materialov z visokoučinkovitimi mikrovalovnimi ali radiofrekvenčnimi sušilci.

Ne velja za tekstilne materiale, ki vsebujejo kovinske dele ali vlakna.

Velja samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

Tehnike rekuperacije toplote

Rekuperacija toplote iz odpadnih plinov

Glej BAT 11, točka (j).

Velja le ob zadostnem pretoku odpadnih plinov.

Preglednica 1.2

Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije

Postopek

Okvirna raven (letno povprečje)

(MWh/t)

toplotna obdelava

0,5 –4,4

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.1.5 Ravnanje s kemikalijami, njihova poraba in nadomestitev

BAT 14.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema izpopolnitev in izvajanje sistema ravnanja s kemikalijami v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse elemente, opisane v nadaljevanju.

Politika za zmanjšanje porabe procesnih kemikalij in z njimi povezanih tveganj, vključno s politiko nabave za izbiro manj škodljivih procesnih kemikalij in njihovih dobaviteljev, da bi se čim bolj zmanjšali uporaba nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, in z njimi povezana tveganja ter preprečila nabava prevelike količine procesnih kemikalij. Izbira procesnih kemikalij temelji na:

a)	primerjalni analizi njihove biološke odstranljivosti/biorazgradljivosti, strupenosti za okolje in možnosti, da se sprostijo v okolje (ki se v primeru emisij v zrak lahko določi na primer na podlagi emisijskih faktorjev (glej oddelek 1.9.1));

b)	opredelitvi tveganj, povezanih s procesnimi kemikalijami, na podlagi razvrstitve kemikalij glede na nevarnosti, poti skozi napravo, možnega sproščanja in ravni izpostavljenosti;

c)	možnosti za zajem in ponovno uporabo (glej BAT 16, točki (f) in (g) ter BAT 39);

rednem (npr. letnem) analiziranju možnosti nadomestitve z namenom opredelitve morebitnih novih razpoložljivih in varnejših alternativ uporabi (skupin) nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, kot so per- in polifluoroalkilne snovi, ftalati, bromirani zaviralci ognja ali snovi, ki vsebujejo krom (VI); to se lahko doseže s spremembo postopkov ali uporabo drugih procesnih kemikalij, ki ne vplivajo na okolje ali nanj vplivajo manj;

e)	predhodni analizi regulativnih sprememb v zvezi z nevarnimi snovmi in snovmi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, ter zagotavljanju skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami.

Za zagotovitev in hranjenje informacij, potrebnih pri izbiri procesnih kemikalij, se lahko uporabi popis procesnih kemikalij (glej BAT 15).

Merila za izbor procesnih kemikalij in njihovih dobaviteljev lahko temeljijo na certifikacijskih sistemih ali standardih. V tem primeru se redno preverja skladnost procesnih kemikalij in njihovih dobaviteljev s temi sistemi ali standardi.

II.	Cilji in akcijski načrti za preprečevanje ali zmanjšanje uporabe nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, ter z njimi povezanih tveganj.

III.

Razvoj in izvajanje postopkov za nabavo, shranjevanje in uporabo procesnih kemikalij ter ravnanje z njimi (glej BAT 21), odstranjevanje odpadkov, ki vsebujejo procesne kemikalije, ter vrnitev neuporabljenih procesnih kemikalij (glej BAT 29, točka (d)), da se preprečijo ali zmanjšajo emisije v okolje.

Ustreznost

Raven podrobnosti sistema ravnanja s kemikalijami je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

BAT 15.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema izpopolnitev in izvajanje popisa kemikalij v okviru sistema ravnanja s kemikalijami (glej BAT 14).

Opis

Popis kemikalij je računalniško podprt in vključuje informacije o:

—	identiteti procesnih kemikalij;

—	količinah, lokaciji in pokvarljivosti procesnih kemikalij, ki so bile nabavljene, zajete (glej BAT 16, točka (g)), shranjene, uporabljene in vrnjene dobaviteljem;

—	sestavi in fizikalno-kemijskih lastnostih procesnih kemikalij (npr. topnosti, parnem tlaku, porazdelitvenem koeficientu n-oktanol/voda), vključno z lastnostmi, zaradi katerih škodujejo okolju in/ali zdravju ljudi (npr. strupenost za okolje, biološka odstranljivost/biorazgradljivost).

Te informacije se lahko pridobijo iz varnostnih listov, listov s tehničnimi podatki ali drugih virov.

BAT 16.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe kemikalij zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Zmanjšanje potrebe po procesnih kemikalijah

To vključuje:

—	redno pregledovanje in optimizacijo formulacije procesnih kemikalij in lužin;

—	optimizacijo proizvodnje (glej BAT 10, točka (b)).

Splošno ustrezna.

Zmanjšanje uporabe kompleksirajočih reagentov

Z uporabo mehke/zmehčane vode se zmanjša količina kompleksirajočih reagentov, uporabljenih v procesnih lužinah, na primer za barvanje ali beljenje (glej BAT 38, točka (b)).

Ne velja za pranje in izpiranje.

Obdelava tekstilnih materialov z encimi

Encimi se izberejo (glej BAT 14, točka I.(d)) in uporabijo za kataliziranje reakcij s tekstilnimi materiali, da bi se zmanjšala potrošnja procesnih kemikalij (npr. pri razklejanju, beljenju in/ali pranju).

Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti primernih encimov.

Avtomatski sistemi za pripravo in odmerjanje procesnih kemikalij in procesnih lužin

Avtomatski sistemi za tehtanje, doziranje, raztapljanje, merjenje in razdeljevanje, ki zagotavljajo natančno dovajanje procesnih kemikalij in procesnih lužin v proizvodne stroje.

Glej BAT 4.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora, razdalje med stroji za pripravo in proizvodnimi stroji ali pogostih sprememb procesnih kemikalij in procesnih lužin.

Optimizacija količine uporabljenih procesnih kemikalij

Glej BAT 10, točka (e).

Splošno ustrezna.

Ponovna uporaba procesnih lužin

Glej BAT 10, točka (j).

Splošno ustrezna.

Zajem in uporaba ostankov procesnih kemikalij

V postopku se zajame (npr. s temeljitim čiščenjem cevi ali popolno izpraznitvijo embalaže) in uporabi ostanek procesnih kemikalij. Stopnja uporabe je lahko omejena zaradi vsebnosti nečistoč in pokvarljivosti procesnih kemikalij.

Splošno ustrezna.

BAT 17.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij slabo biorazgradljivih snovi v vodo zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Nadomestitev alkilfenolov in alkilfenol etoksilatov

Alkilfenoli in alkilfenol etoksilati se nadomestijo z biorazgradljivimi površinsko aktivnimi snovmi, npr. alkoholnimi etoksilati.

Splošno ustrezna.

Nadomestitev slabo biorazgradljivih kompleksirajočih reagentov, ki vsebujejo fosfor ali dušik

Kompleksirajoči reagenti, ki vsebujejo fosfor (npr. trifosfati) ali dušik (npr. amino polikarboksilne kisline, kot so EDTA ali DTPA) se nadomestijo z biorazgradljivimi/biološko odstranljivimi snovmi, kot so:

—	polikarboksilati (npr. poliakrilati);

—	soli hidroksi karboksilnih kislin (npr. glukonati, citrati);

—	kopolimeri akrilne kisline na osnovi sladkorja;

—	metilglicinedocetna kislina (MGDA), L-glutaminska kislina, N,N-diocetna kislina (GLDA) in iminodijantarna kislina (IDS);

—	fosfonati (npr. aminotris metilen fosfonska kislina (ATMP), dietilenetriamin pentametilen fosfonska kislina (DTPMP) in 1-hidroksi etiliden-1,1-difosfonska kislina (HEDP)).

Splošno ustrezna.

Nadomestitev sredstev proti penjenju na osnovi mineralnih olj

Sredstva proti penjenju na osnovi mineralnih olj se nadomestijo z biorazgradljivimi snovmi, na primer sredstvi proti penjenju na osnovi sintetičnih ester olj.

Splošno ustrezna.

1.1.6 Emisije v vodo

BAT 18.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadnih voda, preprečevanje ali zmanjšanje obremenjenosti z onesnaževali, izpuščenimi v čistilno napravo za odpadne vode, in emisij v vodo zajema uporabo celovite strategije za upravljanje in čiščenje odpadnih voda, ki vključuje ustrezno kombinacijo spodaj navedenih tehnik v navedenem prednostnem vrstnem redu:

—	v postopek vključene tehnike (glej BAT 10 in zaključke o BAT v oddelkih 1.2 do 1.7);

—

tehnike za zajem in ponovno uporabo procesnih lužin (glej BAT 10, točka (j), in BAT 39) ter ločeno zbiranje tokov odpadnih voda in past (npr. za tiskanje in premazovanje), ki so zelo obremenjeni z onesnaževali in ki jih z biološko obdelavo ni mogoče ustrezno obdelati; ti tokovi odpadnih voda in paste so predhodno obdelani (glej BAT 19) ali pa se z njimi ravna kot z odpadki (glej BAT 30);

—	tehnike za (končno) čiščenje odpadnih voda (glej BAT 20).

Opis

Celovita strategija za upravljanje in čiščenje odpadnih voda temelji na informacijah iz popisa vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2).

BAT 19.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zajema predhodno obdelavo (ločeno zbranih) tokov odpadnih voda in past (npr. za tiskanje in premazovanje), ki so zelo obremenjeni z onesnaževali in ki jih z biološko obdelavo ni mogoče ustrezno obdelati.

Opis

Ti tokovi odpadnih voda in paste vključujejo:

—	izrabljene lužine pri barvanju, premazovanju ali zaključni obdelavi z blazinicami v okviru kontinuirane in/ali polkontinuirane obdelave;

—	lužine za razklejanje;

—	izrabljene paste za tiskanje in premazovanje.

Predhodno čiščenje se izvaja v okviru celovite strategije za upravljanje in čiščenje odpadnih voda (glej BAT 18) ter je na splošno potrebno za:

—	zaščito (dolvodnega) biološkega čiščenja odpadnih voda pred inhibicijskimi ali strupenimi spojinami;

—	odstranitev spojin, katerih vsebnost ni dovolj zmanjšana med biološkim čiščenjem odpadnih voda (npr. strupene spojine, organske spojine, ki so slabo biološko razgradljive, organske spojine, ki so prisotne v visokih koncentracijah, ali kovine);

—	odstranitev spojin, ki so sicer odstranjene v zrak iz zbiralnega sistema ali med biološkim čiščenjem odpadnih voda (npr. sulfid);

—	odstranitev spojin, ki imajo druge negativne učinke (npr. korozija opreme, neželena reakcija z drugimi snovmi, kontaminacija blata iz čistilnih naprav).

Navedene spojine, ki se odstranijo, vključujejo organofosforne in bromirane zaviralce ognja, PFAS, ftalate in spojine, ki vsebujejo krom (VI).

Predhodna obdelava teh tokov odpadnih voda se po navadi izvaja čim bližje viru, da bi se preprečila razredčitev. Uporabljene tehnike predhodne obdelave so odvisne od ciljnih onesnaževal in lahko vključujejo adsorpcijo, filtracijo, obarjanje, kemijsko oksidacijo ali kemijsko redukcijo (glej BAT 20).

Biološka odstranljivost/biorazgradljivost tokov odpadnih voda in past, preden se pošljejo v dolvodno biološko obdelavo, je vsaj:

—	80 % po sedmih dneh (za prilagojeno blato), če se določi v skladu s standardom EN ISO 9888, ali

—	70 % po 28 dneh, če se določi v skladu s standardom EN ISO 7827.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7.

BAT 20.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zajema uporabo ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.

Tehnika (23)		Običajna ciljna onesnaževala	Ustreznost
Predhodno čiščenje posameznih tokov odpadnih voda, na primer
a.	Adsorpcija	adsorbljiva raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. AOX v barvilih, organofosforni zaviralci ognja)	Splošno ustrezna.
b.	Obarjanje	oborljiva raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. kovine v barvilih)
c.	Koagulacija in flokulacija	suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce (npr. kovine v barvilih)
d.	Kemijska oksidacija (npr. oksidacija z ozonom, vodikovim peroksidom ali UV-svetlobo)	oksidativna raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. optična belila in azobarvila, sulfid)
e.	Kemijska redukcija	redukcijska raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. šestvalentni krom (Cr(VI))
f.	Anaerobna predhodna obdelava	biorazgradljive organske spojine (npr. azobarvila, tiskarske paste)
g.	Filtracija (npr. nanofiltracija)	suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce
Predhodno čiščenje kombiniranih tokov odpadnih voda, na primer
h.	Fizično ločevanje (npr. grablje, sita, peskolovi, lovilniki olj/ločevalniki maščob, ločevanje olja in vode ali primarni usedalniki)	večji trdni delci, suspendirane trdne snovi, olja/maščobe	Splošno ustrezna.
i.	Izenačevanje	vsa onesnaževala
j.	Nevtralizacija	kisline, alkalije
Primarno čiščenje, na primer
k.	Sedimentacija	suspendirane trdne snovi in kovine, vezane na delce, ali biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala	Splošno ustrezna.
l.	Obarjanje	oborljiva raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. kovine v barvilih)	Splošno ustrezna.
m.	Koagulacija in flokulacija	suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce (npr. kovine v barvilih)	Splošno ustrezna.
Sekundarno čiščenje (biološko čiščenje), na primer
n.	Postopek z aktivnim blatom	Biološko razgradljive organske spojine	Splošno ustrezna.
o.	Membranski bioreaktor	Biološko razgradljive organske spojine	Splošno ustrezna.
p.	Nitrifikacija/denitrifikacija (če čiščenje vključuje biološko čiščenje)	Skupni dušik, amonij/amoniak	V primeru visokih koncentracij klorida (npr. nad 10 g/l) nitrifikacija morda ni ustrezna. Nitrifikacija morda ni ustrezna, če je temperatura odpadne vode nizka (npr. pod 12 °C).
Terciarno čiščenje, na primer
q.	Koagulacija in flokulacija	suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce (npr. kovine v barvilih)	Splošno ustrezna.
r.	Obarjanje	oborljiva raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. kovine v barvilih)
s.	Adsorpcija	adsorbljiva raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. AOX v barvilih)
t.	Kemijska oksidacija (npr. oksidacija z ozonom, vodikovim peroksidom ali UV-svetlobo)	oksidativna raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala (npr. optična belila in azobarvila, sulfid)
u.	Flotacija	suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce
v.	Filtracija (npr. peščena filtracija)
Napredno čiščenje za recikliranje odpadnih voda, na primer (24)
w.	Filtracija (npr. peščena filtracija ali membranska filtracija)	suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce	Splošno ustrezna.
x.	Izparevanje	Topna onesnaževala (npr. soli)	Splošno ustrezna.

Preglednica 1.3:

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste

Snov/parameter		Dejavnosti/postopki	Raven emisij, povezana z BAT (25) (mg/l)
Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (26)		vse dejavnosti/postopki	0,1 –0,4 (27)
Kemijska potreba po kisiku (KPK) (28)			40 –100 (29) (30)
Indeks ogljikovodikovega olja (HOI) (26)			1 –7
Kovine/metaloidi	antimon (Sb)	predhodna obdelava in/ali barvanje poliestrskih tekstilnih materialov	0,1 –0,2 (31)
		zaključna obdelava z zaviralci ognja z uporabo antimonovega trioksida
	krom (Cr)	barvanje s kromovim sredstvom za jedkanje ali barvili, ki vsebujejo krom (npr. sestavljena kovinska barvila)	0,01 –0,1 (32)
	baker (Cu)	barvanje tiskanje z barvili	0,03 –0,4
	nikelj (Ni)		0,01 –0,1 (33)
	cink (Zn) (26)	vse dejavnosti/postopki	0,04 –0,5 (34)
Sulfid, ki se zlahka sprošča (S2-)		barvanje z žveplovimi barvili	< 1
Skupni dušik (TN)		vse dejavnosti/postopki	5 –15 (35)
Skupni organski ogljik (TOC) (28)			13 –30 (30) (36)
Skupni fosfor (TP)			0,4 –2
Skupne suspendirane trdne snovi (TSS)			5 –30

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8.

Preglednica 1.4

Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste

Snov/parameter		Dejavnosti/postopki	Raven emisij, povezana z BAT (37) (38) (mg/l)
Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (39)		vsi postopki	0,1 –0,4 (40)
Indeks ogljikovodikovega olja (HOI) (39)		vsi postopki	1 –7
Kovine/metaloidi	antimon (Sb)	predhodna obdelava in/ali barvanje poliestrskih tekstilnih materialov	0,1 –0,2 (41)
	antimon (Sb)	zaključna obdelava z zaviralci ognja z uporabo antimonovega trioksida	0,1 –0,2 (41)
	krom (Cr)	barvanje s kromovim sredstvom za jedkanje ali barvili, ki vsebujejo krom (npr. sestavljena kovinska barvila)	0,01 –0,1 (42)
	baker (Cu)	barvanje tiskanje z barvili	0,03 –0,4
	nikelj (Ni)	barvanje tiskanje z barvili	0,01 –0,1 (43)
	cink (Zn) (39)	vsi postopki	0,04 –0,5 (44)
Sulfid, ki se zlahka sprošča (S2-)		barvanje z žveplovimi barvili	< 1

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8.

1.1.7 Emisije v tla in podzemno vodo

BAT 21.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla in podzemno vodo ter izboljšanje splošne učinkovitosti ravnanja s procesnimi kemikalijami in njihovega skladiščenja zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Tehnike za zmanjšanje verjetnosti prelitij in okvar v procesnih rezervoarjih in rezervoarjih za shranjevanje ter njihovega vpliva na okolje

To vključuje:

—	počasno potopitev tekstilnih materialov v procesno lužino in odvzem iz nje, da bi se preprečila razlitja;

—	samodejno nastavitev nivoja procesne lužine (glej BAT 4);

—	preprečevanje neposrednega vbrizgavanja vode za segrevanje ali hlajenje procesne lužine;

—	detektorje prelitja;

—	usmerjanje prelitij v drug rezervoar;

—	postavitev rezervoarjev za tekočine (procesne kemikalije ali tekoči odpadki) v ustrezen sekundarni zadrževalnik; njihova prostornina je tako velika, da se upošteva vsaj celotna izguba tekočine največjega rezervoarja v sekundarnem zadrževalniku;

—	izolacijo rezervoarjev in sekundarnega zadrževalnika (npr. z zaprtjem ventilov);

—	zagotovitev, da površine procesnih območij in območja skladiščenja ne prepuščajo zadevnih tekočin.

Splošno ustrezna.

Redno pregledovanje in vzdrževanje naprave in opreme

Naprava in oprema se redno pregledujeta in vzdržujeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje. To vključuje zlasti preverjanje, da so ventili, črpalke, cevi, rezervoarji in zadrževalniki celoviti in/ali da ne puščajo, ter preverjanje pravilnega delovanja sistemov opozarjanja (npr. detektorjev prelitja).

Optimizirana lokacija skladiščenja procesnih kemikalij

Lokacija območij skladiščenja je taka, da se odpravi ali čim bolj zmanjša nepotreben prevoz procesnih kemikalij v napravi (npr. zmanjšajo se prevozne razdalje na kraju samem).

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora.

Območje, namenjeno raztovarjanju procesnih kemikalij, ki vključujejo nevarne snovi

Procesne kemikalije, ki vsebujejo nevarne snovi, se raztovorijo na zadrževalnem območju. Občasna razlitja se zajamejo in pošljejo v obdelavo.

Splošno ustrezna.

Ločeno skladiščenje procesnih kemikalij

Nezdružljive procesne kemikalije se hranijo ločeno. To ločevanje temelji na fizični ločenosti in popisu kemikalij (glej BAT 15).

Ravnanje z embalažo, ki vsebuje procesne kemikalije, in njeno skladiščenje

Embalaža, ki vsebuje tekoče procesne kemikalije, se popolnoma izprazni z gravitacijo ali mehansko (npr. krtačenje, otiranje) brez uporabe vode. Manjša embalaža, ki vsebuje procesne kemikalije v prahu, se izprazni z gravitacijo, večja embalaža pa se izprazni s sesanjem. Prazne embalaže so skladiščene na posebnem območju.

1.1.8 Emisije v zrak

BAT 22.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak (npr. HOS zaradi uporabe organskih topil) je zajem razpršenih emisij in pošiljanje odpadnih plinov v obdelavo.

Ustreznost

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi operativnih omejitev ali velike količine zraka, ki se odvaja.

BAT 23.

Najboljša razpoložljiva tehnika za olajšanje pridobivanja energije in zmanjšanje zajetih emisij v zrak zajema omejitev števila emisijskih točk.

Opis

Skupno čiščenje odpadnih plinov s podobnimi značilnostmi je učinkovitejše in uspešnejše kot ločeno čiščenje posameznih tokov odpadnih plinov. Možnost omejitve števila emisijskih točk je odvisna od tehničnih (npr. združljivost posameznih tokov odpadnih plinov) in gospodarskih dejavnikov (npr. razdalja med različnimi emisijskimi točkami). Paziti je treba, da omejitev števila emisijskih točk ne povzroči redčenja emisij.

BAT 24.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij organskih spojin v zrak iz kemičnega čiščenja in razmaščevanja z organskim topilom zajema odvajanje zraka iz teh postopkov, njegovo obdelavo, pri čemer se uporabi adsorpcija z aktivnim ogljem (glej oddelek 1.9.2), in ponovno kroženje celotne količine zraka.

BAT 25.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz predhodne obdelave pletenih sintetičnih tekstilnih materialov zajema pranje teh materialov pred toplotnim fiksiranjem.

Ustreznost

Ustreznost je lahko omejena zaradi sestave tkanine.

BAT 26.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje zajetih emisij organskih spojin v zrak iz smojenja, toplotne obdelave, premazovanja ali laminiranja zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Običajna ciljna onesnaževala	Opis
Tehnike preprečevanja
a.	Izbor in uporaba mešanic kemikalij (recepti) z nizkimi emisijami organskih spojin	organske spojine	Izberejo in uporabijo se mešanice z nizkimi emisijami organskih spojin ob upoštevanju specifikacij proizvoda (glej BAT 14, BAT 17, BAT 50, BAT 51). Pri izbiri se lahko uporabijo na primer emisijski faktorji (glej oddelek 1.9.1).
Tehnike zmanjševanja
b.	Kondenzacija	organske spojine, razen formaldehida	glej oddelek 1.9.2
c.	Toplotna oksidacija	organske spojine
d.	Mokro čiščenje	organske spojine
e.	Adsorpcija	organske spojine, razen formaldehida

Preglednica 1.5

Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije organskih spojin in formaldehida v zrak

Snov/parameter	Dejavnosti/postopki (vključno s povezanimi toplotnimi obdelavami)	Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) (mg/Nm3)
Formaldehid	Premazovanje (45)	1 –5 (46) (47)
	plamensko laminiranje
	Tiskanje (45)
	smojenje
	zaključna obdelava (45)
TVOC	premazovanje	3 –40 (46) (48) (49)
	barvanje
	zaključna obdelava
	laminiranje
	tiskanje
	smojenje
	toplotno fiksiranje

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 9.

BAT 27.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak iz smojenja in toplotnih obdelav, razen toplotnega fiksiranja, zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Opis
a.	Ciklon	Glej oddelek 1.9.2. Cikloni se uporabljajo predvsem kot predhodna obdelava pred nadaljnjim zmanjšanjem emisij prahu (npr. za grobi prah).
b.	Elektrostatični filter	Glej oddelek 1.9.2.
c.	Mokro čiščenje	Glej oddelek 1.9.2.

Preglednica 1.6

Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz smojenja in toplotnih obdelav, razen toplotnega fiksiranja

Snov/parameter	Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) (mg/Nm3)
Prah	< 2 –10 (50)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 9.

BAT 28.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje zajetih emisij amoniaka v zrak iz premazovanja, tiskanja in zaključne obdelave, vključno s toplotnimi obdelavami, povezanimi s temi postopki, zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Opis
Tehnike preprečevanja
a.	Izbor in uporaba mešanic kemikalij (recepti) z nizkimi emisijami amoniaka	Izberejo in uporabijo se mešanice z nizkimi emisijami amoniaka ob upoštevanju specifikacij proizvoda (glej BAT 14, BAT 17, BAT 46, BAT 47, BAT 50, BAT 51). Pri izbiri se lahko uporabijo na primer emisijski faktorji (glej oddelek 1.9.1).
Tehnike zmanjševanja
b.	Mokro čiščenje	Glej oddelek 1.9.2.

Preglednica 1.7

Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije amoniaka v zrak iz premazovanja, tiskanja in zaključne obdelave, vključno s toplotnimi obdelavami, povezanimi s temi postopki

Snov/parameter

Raven emisij, povezana z BAT (51) (povprečje v obdobju vzorčenja)

(mg/Nm3)

NH3

3 –10 (52)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 9.

1.1.9 Odpadki

BAT 29.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadkov in zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Načrt ravnanja z odpadki

Načrt ravnanja z odpadki je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključuje sklop elementov, katerih namen je:

—	zmanjšati nastajanje odpadkov,

—	optimizirati ponovno uporabo, regeneracijo, recikliranje in/ali predelavo odpadkov ter

—	zagotoviti ustrezno odstranjevanje odpadkov.

Raven podrobnosti načrta ravnanja z odpadki je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

Pravočasna uporaba procesnih kemikalij

Merila so jasno določena, na primer v zvezi z najdaljšim obdobjem skladiščenja procesnih kemikalij, in spremljajo se zadevni parametri, da se procesne kemikalije ne bi pokvarile.

Splošno ustrezna.

Ponovna uporaba/recikliranje embalaže

Embalaža procesnih kemikalij se izbere tako, da se olajša njena popolna izpraznitev (npr. ob upoštevanju velikosti odprtine embalaže ali vrste embalažnega materiala). Embalaža se po izpraznitvi (glej BAT 21) ponovno uporabi, vrne dobavitelju ali pošlje v recikliranje materiala.

Vrnitev neuporabljenih procesnih kemikalij

Neuporabljene procesne kemikalije (tj. ki ostanejo v originalni embalaži) se vrnejo njihovim dobaviteljem.

Splošno ustrezna.

BAT 30.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti ravnanja z odpadki, zlasti za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v okolje, zajema uporabo spodaj navedene tehnike, preden se odpadki odstranijo.

Tehnika

Opis

Ločeno zbiranje in skladiščenje odpadkov, kontaminiranih z nevarnimi snovmi in/ali snovmi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost

Odpadki, kontaminirani z nevarnimi snovmi in/ali snovmi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost (npr. kemikalije za zaključno obdelavo, kot so zaviralci ognja in sredstva za odpornost proti vodi/olju/umazaniji), se zbirajo in skladiščijo ločeno. Ti odpadki so lahko zelo obremenjeni z onesnaževali, kot so organofosforni in bromirani zaviralci ognja, PFAS, ftalati in spojine, ki vsebujejo krom (VI) (glej BAT 18), ter vključujejo zlasti:

—	tekoče odpadke (npr. prva voda za izpiranje pri zaključni obdelavi z zaviralci ognja), paste za premazovanje in tiskarske paste;

—	odpadni papir, tkanine, vpojni material;

—	laboratorijske odpadke;

—	blato iz čiščenja odpadnih voda.

1.2 Zaključki o BAT za predhodno obdelavo surovih volnenih vlaken z razmaščevanjem

Zaključki o BAT v tem oddelku se nanašajo na predhodno obdelavo surovih volnenih vlaken z razmaščevanjem in se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 31.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov ter zmanjšanje porabe vode in nastajanja odpadne vode zajema pridobivanje maščobe iz volne in recikliranje odpadne vode.

Opis

Odpadna voda, ki nastane pri razmaščevanju volne, se očisti (npr. s kombinacijo centrifugiranja in sedimentacije), da bi se ločili maščoba, umazanija in voda. Maščoba se pridobi, voda se delno reciklira za razmaščevanje, umazanija pa se pošlje v nadaljnjo obdelavo.

Preglednica 1.8

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za pridobivanje maščobe iz volne iz predhodne obdelave surovih volnenih vlaken z razmaščevanjem

Vrsta volne	Enota	Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje)
Groba volna (tj. premer volnenega vlakna običajno večji od 35 μm)	kg pridobljene maščobe na tono surovih volnenih vlaken, predhodno obdelanih z razmaščevanjem	10 –15
Zelo fina volna (tj. premer volnenega vlakna običajno manjši od 20 μm)		50 –60

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

BAT 32.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a.	Pokrite posode za razmaščevanje	Posode za razmaščevanje so opremljene s pokrovi, da bi se preprečila izguba toplote zaradi konvekcije ali izparevanja (glej BAT 11, točka (c)).	Velja samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.
b.	Optimizirana temperatura zadnje posode za razmaščevanje	Temperatura zadnje posode za razmaščevanje je optimizirana, da bi se povečala učinkovitost naknadnega mehanskega odstranjevanja vode iz volne (glej BAT 13, točka (a)) in sušenja volne.	Splošno ustrezna.
c.	Neposredno segrevanje	Posode za razmaščevanje in sušilci se neposredno segrevajo, da bi se preprečile izgube toplote, nastale pri proizvodnji in distribuciji pare.	Velja samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

BAT 33.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov in zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, zajema biološko obdelavo organskih ostankov iz predhodne obdelave surovih volnenih vlaken z razmaščevanjem (npr. umazanije, blata, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda).

Opis

Organski ostanki se obdelajo, na primer s kompostiranjem.

1.3 Zaključkih o BAT za predenje vlaken (razen sintetičnih ali umetnih vlaken) in proizvodnjo tkanine

Zaključki o BAT, predstavljeni v tem oddelku, se nanašajo na predenje vlaken (razen sintetičnih ali umetnih vlaken) in proizvodnjo tkanine ter veljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 34.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zaradi uporabe klejnih sredstev zajema uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a.	Izbor klejnih sredstev	Izberejo (glej BAT 14) in uporabijo se klejna sredstva z boljšo okoljsko učinkovitostjo z vidikov potrebne količine, pralnosti, možnosti zajema za ponovno uporabo in/ali biološke odstranljivosti/biorazgradljivosti (npr. modificirani škrobi, določeni galaktomanani in karboksimetilceluloza).	Splošno ustrezna.
b.	Predhodno vlaženje bombažnih prej	Bombažne preje se pred klejanjem namočijo v vroči vodi. Tako se lahko uporabi manjša količina klejnih sredstev.	Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda (npr. če mora biti vlakno med tkanjem zelo napeto).
c.	Kompaktno predenje	Prameni vlaken se stisnejo s sesanjem ali mehanskim ali magnetnim zgoščevanjem. Tako se lahko uporabi manjša količina klejnih sredstev.	Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda (npr. raven dlakavosti ali tehnične lastnosti preje).

BAT 35.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti predenja in pletenja zajema izogibanje uporabi mineralnih olj.

Opis

Mineralna olja se nadomestijo s sintetičnimi olji in/ali olji estrov z boljšo okoljsko učinkovitostjo z vidikov pralnosti in biološke odstranljivosti/biorazgradljivosti.

BAT 36.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije zajema uporabo tehnike (a) ter ene ali obeh od spodaj navedenih tehnik (b) in (c).

Tehnika

Opis

Ustreznost

Uporaba splošnih tehnik varčevanja z energijo pri predenju in tkanju

To vključuje:

—	čim večje zmanjšanje območja proizvodnje (npr. z namestitvijo spuščenega stropa), da bi se zmanjšala količina energije, potrebna za vlaženje zunanjega zraka;

—	uporabo naprednih senzorjev, ki zaznajo pretrganje niti in ustavijo stroje za predenje ali tkanje.

Splošno ustrezna.

Uporaba tehnik varčevanja z energijo pri predenju

To vključuje:

—	uporabo lažjih vreten in tuljav v okvirih prstanov;

—	uporabo vretenskega olja z optimalno viskoznostjo;

—	vzdrževanje optimalne ravni oljenja preje;

—	optimizacijo premera prstana glede na premer preje v okvirih prstanov;

—	postopen zagon strojev za prstansko predenje;

—	uporabo vrtinčnega predenja;

—	optimizacijo gibanja praznih transportnih trakov za tuljave v strojih za navijanje valjev preje.

Splošno ustrezna.

Uporaba tehnik varčevanja z energijo pri tkanju

To vključuje:

—	izogibanje čezmernemu zračnemu tlaku pri tkanju z zračnim curkom;

—	uporabo statev z dvojno širino za serije velikih količin.

Statve z dvojno širino se lahko uporabljajo le za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

1.4 Zaključki o BAT za predhodno obdelavo tekstilnih materialov, razen surovih volnenih vlaken

Zaključki o BAT v tem oddelku se nanašajo na predhodno obdelavo tekstilnih materialov, razen surovih volnenih vlaken, in veljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 37.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov in energije ter zmanjšanje porabe vode in nastajanja odpadne vode zajema uporabo spodaj navedenih tehnik (a) in (b) v kombinaciji s tehniko (c) ali (d).

Tehnika		Opis	Ustreznost
a.	Kombinirana predhodna obdelava bombažnih tekstilij	Hkrati se izvajajo različni postopki predhodne obdelave bombažnih tekstilij (npr. pranje, razklejanje, razmaščevanje in beljenje).	Splošno ustrezna.
b.	Obdelava bombažnih tekstilij s serijo hladnih blazinic	Razklejanje in/ali beljenje se izvedeta s tehniko serije hladnih blazinic (glej oddelek 1.9.4).	Splošno ustrezna.
c.	Ena lužina ali omejeno število lužin za razklejanje	Število lužin za razklejanje za odstranitev različnih vrst klejnih sredstev je omejeno. V nekaterih primerih, npr. pri različnih celuloznih materialih, se lahko uporabi ena sama oksidativna lužina za razklejanje.	Splošno ustrezna.
d.	Zajem in ponovna uporaba klejnih sredstev, topnih v vodi	Kadar se razklejanje izvaja s pranjem z vročo vodo, se klejna sredstva, topna v vodi (npr. polivinil alkohol in karboksimetilceluloza), izločijo iz vode za pranje z ultrafiltracijo. Koncentrat se ponovno uporabi za klejanje, permeat pa za pranje.	Velja le tedaj, kadar klejanje in razklejanje poteka v isti napravi. Morda ni ustrezna za sintetična klejna sredstva (npr. ki vsebujejo poliestrske poliole, poliakrilate ali polivinil acetat).

BAT 38.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij spojin, ki vsebujejo klor, in kompleksirajočih reagentov v vodo zajema uporabo ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Beljenje brez klora

Beljenje se izvaja s kemikalijami za beljenje brez klora (npr. vodikovim peroksidom, perocetno kislino ali ozonom), pogosto v kombinaciji s predhodno obdelavo z encimi (glej BAT 16, točka (c)).

Morda ni ustrezna za posvetljevanje lanenih in drugih ličnatih vlaken.

Optimizirano beljenje z vodikovim peroksidom

Uporabi kompleksirajočih reagentov se je mogoče v celoti izogniti ali jo zmanjšati tako, da se med beljenjem zmanjša koncentracija hidroksilnih radikalov. To se doseže z:

—	uporabo mehke/zmehčane vode;

—	predhodno odstranitvijo kovinskih nečistoč iz tekstilnih materialov (npr. z magnetnim ločevanjem, kemično obdelavo ali predpranjem);

—	nadziranjem vrednosti pH in koncentracije vodikovega peroksida med beljenjem.

Splošno ustrezna.

BAT 39.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov in zmanjšanje količine alkalij, izpuščenih v čiščenje odpadnih voda, zajema zajem kavstične sode, uporabljene pri mercerizaciji.

Opis

Kavstična soda se z izparevanjem pridobi iz vode za izpiranje in po potrebi dodatno očisti. Pred izparevanjem se nečistoče v vodi za izpiranje odstranijo na primer z grabljami in/ali mikrofiltracijo.

Ustreznost

Ustreznost je lahko omejena zaradi pomanjkanja ustrezne rekuperirane toplote in/ali zaradi majhne količine kavstične sode.

Preglednica 1.9

Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, za zajem kavstične sode, uporabljene pri mercerizaciji

Enota	Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje)
% zajete kavstične sode	75 –95

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.5 Zaključki o BAT za barvanje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na barvanje in veljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 40.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov in zmanjšanje emisij v vodo zaradi barvanja zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Opis
Tehnike za šaržno in kontinuirano barvanje
a.	Izbor barvil	Izberejo se barvila z disperzijskimi sredstvi, ki so biorazgradljiva (npr. na osnovi estrov maščobnih kislin).
b.	Barvanje s pripravki za izravnavanje, narejenimi iz recikliranega rastlinskega olja	Pripravki za izravnavanje, narejeni iz recikliranega rastlinskega olja, se uporabljajo pri barvanju poliestra pri visoki temperaturi ter barvanju proteinskih in poliamidnih vlaken.
Tehnike za šaržno barvanje
c.	Barvanje, pri katerem se nadzira vrednost pH	Barvanje tekstilnih materialov z dvojčnoionskimi značilnostmi se izvaja pri stalni temperaturi in se nadzira s postopnim zniževanjem vrednosti pH lužine za barvanje pod izoelektrično točko tekstilnih materialov.
d.	Optimizirana odstranitev nefiksiranih barvil pri barvanju z reaktivnimi barvili	Nefiksirana barvila se odstranijo iz tekstilnih materialov z encimi (npr. lakazo, lipazo) (glej BAT 16, točka (c)) in/ali vinilnimi polimeri. S tem se zmanjša število potrebnih faz izpiranja.
Tehnike za šaržno barvanje
e.	Sistemi z majhnim deležem lužine	Glej oddelek 1.9.4.
Tehnike za kontinuirano barvanje
f.	Sistemi, za nanašanje manjših količin	Glej oddelek 1.9.4.

BAT 41.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov in zmanjšanje emisij v vodo zaradi barvanja celuloznih materialov zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Opis	Ustreznost
Tehnike za barvanje z žveplovimi in redukcijskimi barvili
a.	Zmanjšana uporaba reducentov na osnovi žvepla	Natrijev sulfid ali hidrosulfit se pri barvanju ne uporabljata kot reducenta. Če to ni mogoče, se uporabijo delno kemično predhodno reducirana barvila (npr. indigo barvila), tako da je treba pri barvanju dodati manj natrijevega sulfida ali hidrosulfita.	Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda (npr. odtenek).
Tehnike za kontinuirano barvanje z redukcijskimi barvili
b.	Izbor redukcijskih barvil	Izberejo se redukcijska barvila, ki v fazi uporabe tekstilij ne izpuščajo emisij. Uporabijo se pomožna sredstva (npr. poliglikoli), ki omogočajo barvanje z manj naknadne parne obdelave, oksidacije in pranja ali brez njih ter ki zagotavljajo ustrezno obstojnost barve.	Morda ni ustrezna za barvanje s temnimi odtenki.
Tehnike za barvanje z reaktivnimi barvili
c.	Uporaba večfunkcijskih reaktivnih barvil	Uporabijo se večfunkcijska reaktivna barvila z več kot eno večfunkcijsko reaktivno skupino, da bi se zagotovila visoka raven fiksacije pri šaržnem barvanju.	Splošno ustrezna.
d.	Barvanje s serijo hladnih blazinic	Barvanje se izvede s tehniko serije hladnih blazinic (glej oddelek 1.9.4).	Splošno ustrezna.
e.	Optimizirano izpiranje	Izpiranje po barvanju z reaktivnimi barvili se izvede pri visoki temperaturi (npr. do 95 °C) in brez uporabe detergentov. Toplota vode za izpiranje se rekuperira (glej BAT 11, točka (i)).	Splošno ustrezna.
Tehnike za kontinuirano barvanje z reaktivnimi barvili
f.	Uporaba koncentrirane alkalne raztopine	Pri barvanju po postopku serije hladnih blazinic (glej oddelek 1.9.4) se za fiksacijo barvil uporabijo koncentrirane vodne alkalne raztopine brez natrijevega silikata.	Morda ni ustrezna za barvanje s temnimi odtenki.
g.	Parna fiksacija reaktivnih barvil	Reaktivna barvila se fiksirajo s paro, tako da ni potrebna uporaba kemikalij za fiksiranje.	Ustreznost je lahko omejena zaradi značilnosti tekstilnih materialov in specifikacij proizvoda (npr. visokokakovostno barvanje mešanic poliestra in bombaža).

BAT 42.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zaradi barvanja volne zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik po naslednjem prednostnem vrstnem redu.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a.	Optimizirano barvanje z reaktivnimi barvili	Volna se barva z reaktivnimi barvili brez kromovega sredstva za jedkanje.	Splošno ustrezna.
b.	Optimizirano barvanje s sestavljenimi kovinskimi barvili	Barvanje se izvaja s sestavljenimi kovinskimi barvili pod optimiziranimi pogoji z vidika uporabljene vrednosti pH, pomožnih sredstev in kisline, da bi se povečala izčrpanje lužine za barvanje in fiksacija barvil.	Morda ni ustrezna za barvanje s temnimi odtenki.
c.	Zmanjšana uporaba kromatov	Če je odobreno, da se kot sredstvo za jedkanje uporabi natrijev ali kalijev dikromat, se dikromati odmerijo glede na količino barvila, ki jo vpije volna. Parametri barvanja (npr. vrednost pH in temperatura lužine za barvanje) so optimizirani, da bi se lužina za barvanje čim bolj izčrpala.	Splošno ustrezna.

BAT 43.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zaradi barvanja poliestra z disperznimi barvili zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Šaržno barvanje brez nosilcev barvil

Šaržno barvanje poliestra in mešanic s poliestrom brez volne se izvaja pri visoki temperaturi (npr. 130 oC) brez uporabe nosilcev barvil.

Splošno ustrezna.

Uporaba okolju prijaznih nosilcev barvil pri šaržnem barvanju

Pri šaržnem barvanju mešanic poliestra in volne se uporabljajo biorazgradljivi nosilci barvil brez klora.

Optimizirana desorpcija nefiksiranega barvila pri šaržnem barvanju

To vključuje:

—	uporabo pospeševalca desorpcije na osnovi derivatov karboksilne kisline;

—	uporabo reducenta, ki se lahko uporablja v kislih pogojih izrabljene lužine za barvanje;

—	uporabo disperznih barvil, ki se v alkalnih pogojih lahko desorbirajo na podlagi hidrolize in ne redukcije.

Uporaba reducenta, ki se lahko uporablja v kislih pogojih, morda ni ustrezna za mešanice poliestra in elastana.

Uporaba barvil, ki se lahko desorbirajo v alkalnih pogojih, je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda (npr. obstojnost barvila in odtenek).

1.6 Zaključki o BAT za tiskanje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na tiskanje in veljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 44.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe vode in nastajanja odpadne vode zajema optimizacijo čiščenja opreme za tiskanje

Opis

To vključuje:

—	mehansko odstranjevanje tiskarske paste;

—	avtomatiziran začetek in zaustavitev dovajanja vode za čiščenje;

—	ponovno uporabo in/ali recikliranje vode za čiščenje (glej BAT 10, točka (i)).

BAT 45.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo virov zajema kombinacijo spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Izbor tehnologije tiskanja

Digitalno brizgalno tiskanje

Računalniško vbrizganje barvila na tekstilni material.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

Transferno tiskanje na sintetične tekstilne materiale

Vzorec se najprej natisne na vmesni substrat (npr. papir), pri čemer se uporabijo izbrana disperzna barvila, ter se nato prenese na tkanino, tako da se uporabita visoka temperatura in pritisk.

Zasnova in operativna tehnika

Optimizirana uporaba tiskarske paste

To vključuje:

—	zmanjšanje dimenzij sistema za dovajanje tiskarske paste (npr. skrajšanje dolžine in premera cevi);

—	zagotovitev enotne porazdelitve paste po celotni širini tiskarskega stroja;

—	zaustavitev dovajanja tiskarske paste tik pred koncem tiskanja;

—	ročno dodajanje tiskarske paste pri manjši uporabi.

Splošno ustrezna.

Zajem in ponovna uporaba tiskarske paste

Zajem ostankov tiskarske paste pri rotacijskem sitotisku

Ostanki tiskarske paste v sistemu dovajanja se potisne nazaj v prvotno posodo.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi opreme.

Ponovna uporaba ostankov tiskarske paste

Ostanki tiskarske paste se zberejo, razvrstijo glede na vrsto, shranijo in ponovno uporabijo.

Stopnja ponovne uporabe tiskarske paste je omejena zaradi njene pokvarljivosti.

Splošno ustrezna.

BAT 46.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij amoniaka v zrak in nastajanja odpadne vode, ki vsebuje sečnino, zaradi tiskanja z reaktivnimi barvili na celulozne materiale zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik.

Tehnika		Opis
a.	Zmanjšanje vsebnosti sečnine v tiskarskih pastah	Pri tiskanju se uporabljajo tiskarske paste z manjšo količino sečnine in nadzira se vsebnost vlage v tekstilnih materialih.
b.	Dvofazno tiskanje	Tiskanje se izvaja brez uporabe sečnine v dveh fazah obdelave z blazinicami z vmesnim sušenjem in dodajanjem sredstev za fiksiranje (npr. natrijevega silikata).

BAT 47.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin (npr. formaldehida) in amoniaka v zrak zaradi tiskanja s pigmenti zajema uporabo tiskarskih kemikalij z boljšo okoljsko učinkovitostjo.

Opis

To vključuje:

—	zgoščevalna sredstva brez hlapnih organskih spojin ali z majhno vsebnostjo takih spojin;

—	sredstva za fiksiranje z majhno verjetnostjo sproščanja formaldehida;

—	veziva z majhno vsebnostjo amoniaka in majhno verjetnostjo sproščanja formaldehida.

1.7 Zaključki o BAT za zaključno obdelavo

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na zaključno obdelavo in veljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

1.7.1 Zaključna obdelava za enostavno vzdrževanje

BAT 48.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij formaldehida v zrak zaradi zaključne obdelave za enostavno vzdrževanje tekstilnih materialov iz celuloznih vlaken in/ali mešanic celuloznih in sintetičnih vlaken zajema uporabo sredstev za prečno povezovanje, pri katerih sproščanje formaldehida ni verjetno ali je ta verjetnost majhna.

1.7.2 Mehčanje

BAT 49.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti mehčanja zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Nanašanje manjših količin mehčalnih sredstev

Glej oddelek 1.9.4.

Mehčalna sredstva se ne dodajo lužini za barvanje, ampak se z obdelavo z blazinicami, pršenjem ali penjenjem uporabijo v ločeni fazi postopka.

Mehčanje bombažnih tekstilnih materialov z encimi

Glej BAT 16, točka (c).

Za mehčanje se uporabijo encimi, po možnosti v kombinaciji s pranjem ali barvanjem.

1.7.3 Zaključna obdelava z zaviralci ognja

BAT 50.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti, zlasti za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v okolje in količine odpadkov zaradi zaključne obdelave z zaviralci ognja, zajema uporabo ene ali obeh spodaj navedenih tehnik, pri čemer ima prednost tehnika (a).

Tehnika

Opis

Ustreznost

Uporaba tekstilnih materialov z lastnostmi zaviralcev ognja

Uporabljajo se tekstilije, za katere ni potrebna zaključna obdelava z zaviralci ognja.

Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda (npr. zaviranje ognja).

Izbor zaviralcev ognja

Zaviralci ognja se izberejo glede na:

—	z njimi povezana tveganja, zlasti z vidikov obstojnosti in toksičnosti, vključno z možnostjo nadomestitve (npr. bromirani zaviralci ognja, glej BAT 14, točka (I)(d));

—	sestavo in obliko tekstilnih materialov, ki se bodo obdelali;

—	specifikacije proizvoda (npr. kombinacija zaviranja ognja in odpornosti proti vodi/olju/umazaniji, pralna trajnost).

Splošno ustrezna.

1.7.4 Zaključna obdelava za odpornost proti vodi, olju in umazaniji

BAT 51.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti, zlasti za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v okolje in količine odpadkov zaradi zaključne obdelave za odpornost proti vodi, olju in umazaniji, zajema uporabo sredstev za odpornost proti vodi, olju in umazaniji z boljšo okoljsko učinkovitostjo.

Opis

Sredstva za odpornost proti vodi, olju in umazaniji se izberejo glede na:

—	z njimi povezana tveganja, zlasti z vidikov obstojnosti in toksičnosti, vključno z možnostjo nadomestitve (npr. PFAS, glej BAT 14, točka (I)(d));

—	sestavo in obliko tekstilnih materialov, ki se bodo obdelali;

—	specifikacije proizvoda (npr. kombinacija odpornosti proti vodi, olju in umazaniji ter zaviranja ognja).

1.7.5 Zaključna obdelava volne proti krčenju

BAT 52.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zaradi zaključne obdelave volne proti krčenju zajema uporabo kemikalij proti filcanju, ki ne vsebujejo klora.

Opis

Za zaključno obdelavo volne proti krčenju se uporabljajo anorganske soli peroksi mono žveplove kisline.

Ustreznost

Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij proizvoda (npr. krčenje).

1.7.6 Zaščita pred molji

BAT 53.

Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje porabe sredstev za zaščito pred molji zajema uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Izbor pomožnih sredstev pri barvanju

Kadar se sredstva za zaščito pred molji dodajo neposredno v lužino za barvanje, se izberejo pomožna sredstva pri barvanju (npr. pripravki za izravnavanje), ki ne ovirajo absorpcije sredstev za zaščito pred molji.

Splošno ustrezna.

Nanašanje manjših količin sredstev za zaščito pred molji

Glej oddelek 1.9.4.

Pri pršenju se odvečna raztopina za zaščito pred molji s centrifugiranjem pridobi iz tekstilnih materialov in ponovno uporabi.

Splošno ustrezna.

1.8 Zaključki o BAT za laminiranje

Zaključek o BAT iz tega oddelka se nanaša na laminiranje in velja poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 54.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak zaradi laminiranja zajema uporabo termoplastičnega laminiranja namesto plamenskega laminiranja.

Opis

Na tekstilije se nanašajo staljeni polimeri brez uporabe plamena.

Ustreznost

Morda ni ustrezna za tanke tekstilne materiale ter je lahko omejena zaradi trdnosti vezi med laminiranimi in tekstilnimi materiali.

1.9 Opis tehnik

1.9.1 Tehnika za izbiro procesnih kemikalij, preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak

Tehnika

Opis

Faktorji emisije

Emisijski faktorji so reprezentativne vrednosti, ki izražajo povezavo med količino izpuščene snovi in postopkom, povezanim z emisijami te snovi. Pridobljeni so iz meritev emisij v skladu z vnaprej določenim protokolom za tekstilne materiale in referenčnimi pogoji proizvodnje (npr. čas sušenja in temperatura). Izraženi so kot masa izpuščene snovi, deljena z maso tekstilnih materialov, obdelanih pod referenčnimi pogoji proizvodnje (npr. v gramih izpuščenega organskega ogljika na kg tekstilnih materialov, obdelanih pri pretoku odpadnih plinov 20 m3/h). Upoštevajo se količina, nevarne lastnosti in sestava mešanice procesnih kemikalij ter njihova vpojnost pri posameznih tekstilnih materialih.

1.9.2 Tehnike za zmanjšanje emisij v zrak

Tehnika	Opis
Adsorpcija	Odstranjevanje onesnaževal iz toka odpadnih plinov z zadržanjem na trdni površini (kot adsorbent se navadno uporablja aktivno oglje). Adsorpcija je lahko regenerativna ali neregenerativna. Pri neregenerativni adsorpciji se izrabljeni adsorbent ne regenerira, temveč se odstrani. Pri regenerativni adsorpciji se adsorbat pozneje desorbira, na primer s paro (pogosto na kraju samem) za ponovno uporabo ali odstranitev, adsorbent pa se ponovno uporabi. Pri kontinuiranem postopku običajno vzporedno delujeta več kot dva adsorberja, pri čemer eden deluje v načinu desorpcije.
Kondenzacija	Kondenzacija je tehnika za odstranjevanje hlapov organskih in anorganskih spojin iz toka odpadnih plinov z znižanjem njegove temperature pod rosišče.
Ciklon	Oprema za odstranitev prahu iz toka odpadnih plinov s centrifugalnimi silami, običajno v stožčasti komori.
Elektrostatični filter	Elektrostatični filtri delujejo tako, da se delci naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. Delujejo lahko v zelo različnih pogojih. Učinkovitost zmanjševanja emisij je lahko odvisna od števila polj, časa zadrževanja (velikosti) in predhodnih naprav za odstranjevanje delcev. Elektrostatični filtri imajo običajno od dve do pet polj. Elektrostatični filtri so lahko suhi ali mokri, odvisno od uporabljene tehnike zbiranja prahu z elektrod.
Toplotna oksidacija	Oksidacija gorljivih plinov in vonjav v toku odpadnih plinov, ki se izvede tako, da se mešanica onesnaževal v zgorevalni komori z zrakom ali kisikom segreva do temperature, ki je nad njeno točko samovžiga, ter vzdržuje na visoki temperaturi dovolj dolgo, da dokončno zgori v ogljikov dioksid in vodo.
Mokro čiščenje	Odstranjevanje plinastih ali trdnih onesnaževal iz toka odpadnih plinov z masnim prenosom v vodo ali vodno raztopino. Vključuje lahko kemično reakcijo (npr. v pralniku s kislino ali bazo).

1.9.3 Tehnike za zmanjšanje emisij v vodo

Tehnika

Opis

Postopek z aktivnim blatom

Biološka oksidacija raztopljenih organskih onesnaževal s kisikom z uporabo metabolizma mikroorganizmov. V prisotnosti raztopljenega kisika (ki se vbrizga kot zrak ali čisti kisik) se organske sestavine pretvorijo v ogljikov dioksid, vodo ali druge metabolite in biomaso (tj. aktivno blato). Mikroorganizmi se ohranijo v suspenziji v odpadnih vodah, celotna zmes pa se mehansko prezračuje. Zmes aktivnega blata se pošlje v obrat za ločevanje, od koder se blato reciklira v prezračevalni bazen.

Adsorpcija

Metoda separacije, pri kateri se spojine v tekočini (npr. odpadni vodi) zadržijo na trdni površini (običajno aktivno oglje).

Anaerobna obdelava

Biološko preoblikovanje raztopljenih organskih in anorganskih onesnaževal v odsotnosti kisika na podlagi metabolizma mikroorganizmov. Produkti preoblikovanja vključujejo metan, ogljikov dioksid in sulfid. Postopek se izvaja v nepredušno zaprtem mešalnem reaktorju.

Najpogosteje uporabljene vrste reaktorja so:

—	anaerobni kontaktni reaktor;

—	reaktor s plastjo anaerobnega blata in tokom vode od spodaj navzgor;

—	reaktor z mirujočo plastjo;

—	reaktor z razširjeno plastjo.

Kemijska oksidacija

Organske spojine oksidirajo v manj škodljive in biološko lažje razgradljive spojine. Tehnike vključujejo mokro oksidacijo ali oksidacijo z ozonom ali vodikovim peroksidom, kar se lahko pospeši s katalizatorji ali UV-žarčenjem. Kemijska oksidacija se uporablja tudi za razgradnjo organskih spojin, ki povzročajo neprijeten vonj, okus in barvo, ter za razkuževanje.

Kemijska redukcija

Kemijska redukcija je pretvorba onesnaževal s kemijskimi reducenti v manj škodljive spojine.

Koagulacija in flokulacija

Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvaja z dodajanjem polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme. Kosmi, ki nastanejo, se nato ločijo s sedimentacijo, flotacijo z zrakom ali filtracijo.

Izenačevanje

Uravnoteženje tokov in obremenitev z onesnaževali z uporabo bazenov ali drugih tehnik upravljanja.

Izparevanje

Uporaba destilacije za koncentriranje vodnih raztopin snovi z visokim vreliščem za nadaljnjo uporabo, predelavo ali odstranitev (npr. sežiganje odpadne vode) s prenosom vode v parno fazo. Običajno se izvaja v večstopenjskih enotah z naraščajočim vakuumom, da se zmanjša potreba po energiji. Vodni hlapi se kondenzirajo, da se ponovno uporabijo ali izpustijo kot odpadna voda.

Filtriranje

Ločevanje trdnih snovi iz odpadnih voda, tako da se usmerijo skozi porozni medij, na primer peščena ali membranska filtracija (glej membransko filtracijo spodaj).

Flotacija

Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadne vode, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemalkami.

Membranski bioreaktor

Kombinacija čiščenja z aktivnim blatom in membranske filtracije. Uporabljata se dve različici: (a) zunanja zanka za recirkulacijo med bazenom z aktivnim blatom in membranskim modulom ter (b) potopitev membranskega modula v prezračevan bazen z aktivnim blatom, kjer se odpadna voda filtrira skozi membrano iz votlih vlaken, biomasa pa ostane v bazenu.

Membranska filtracija

Mikrofiltracija, ultrafiltracija, nanofiltracija in reverzna osmoza so postopki membranske filtracije, pri katerih se na eni strani membrane zadržijo in naberejo onesnaževala, kot so suspendirani delci in koloidni delci, vsebovani v odpadnih vodah. Razlikujejo se po velikosti por membrane in hidrostatičnem tlaku.

Nevtralizacija

Uravnavanje vrednosti pH odpadnih voda na nevtralno raven (približno 7) z dodajanjem kemikalij. Za zvišanje vrednosti pH se lahko uporabi natrijev hidroksid (NaOH) ali kalcijev hidroksid (Ca(OH)2), za znižanje vrednosti pH pa žveplova kislina (H2SO4), klorovodikova kislina (HCl) ali ogljikov dioksid (CO2). Nekatera onesnaževala se med nevtralizacijo lahko oborijo kot netopne spojine.

Nitrifikacija/denitrifikacija

Dvostopenjski postopek, ki se navadno izvaja v napravah za biološko čiščenje odpadnih voda. Prvi korak je aerobna nitrifikacija, pri kateri amonij (NH4 +) ob delovanju mikroorganizmov oksidira v vmesni nitrit (NO2 -), ki nadalje oksidira v nitrat (NO3 -). Drugi korak je anoksična denitrifikacija, pri kateri nitrat ob delovanju mikroorganizmov kemično reducira v plinski dušik.

Ločevanje olja in vode

Ločevanje olja in vode, vključno s poznejšim odstranjevanjem olja z gravitacijskim ločevanjem prostega olja, pri čemer se uporabi oprema za ločevanje ali razbijanje emulzije (z uporabo kemikalij za razbijanje emulzije, kot so kovinske soli, mineralne kisline, adsorbenti ali organski polimeri).

Presejanje in ločevanje peska

Ločevanje vode in netopnih onesnaževal, kot so pesek, vlakna, kosmi ali drugi grobi delci iz odpadnih voda pri obdelavi tekstilij, s filtriranjem z grabljami ali gravitacijskim usedanjem v peskolovih.

Obarjanje

Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopne spojine z dodajanjem sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo s sedimentacijo, flotacijo z zrakom ali filtracijo.

Sedimentacija

Ločevanje suspendiranih delcev z gravitacijskim usedanjem.

1.9.4 Tehnike za zmanjšanje porabe vode, energije in kemikalij

Tehnika	Opis
Obdelava po postopku serije hladnih blazinic	Pri obdelavi po postopku serije hladnih blazinic se procesna lužina nanese z uporabo blazinic (npr. s strojem z blazinicami), pri čemer se impregnirana tkanina dlje časa počasi vrti pri sobni temperaturi. Ta tehnika omogoča manjšo porabo kemikalij in ne vključuje poznejših korakov, kot je toplotno fiksiranje, zato zmanjšuje porabo energije.
Sistemi z majhnim deležem lužine (za šaržne postopke)	Majhen delež lužine se lahko doseže z izboljšanjem stika med tekstilnimi materiali in procesno lužino (npr. z ustvarjanjem turbulence v procesni lužini), naprednim spremljanjem postopka, boljšim odmerjanjem in uporabo procesne lužine (npr. s curki ali pršenjem) ter preprečevanjem mešanja procesne lužine z vodo za pranje ali izpiranje.
Sistemi za nanašanje manjših količin (za kontinuirane postopke)	Tkanina se impregnira s procesno lužino s pršenjem, vakuumskim sesanjem skozi tkanino, penjenjem, obdelavo z blazinicami in potapljanjem v špranje (procesna lužina v vrzeli med valjema) ali rezervoarje z manjšo prostornino itd.

(1) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(2) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1)

(4) Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev in/ali zaradi operativnih pogojev ni primerno 30-minutno vzorčenje/merjenje in/ali povprečje treh zaporednih vzorčenj/meritev, se lahko uporabi bolj reprezentativen postopek vzorčenja/merjenja.

(5) Spremljanje se izvaja samo tedaj, kadar so zadevne snovi/parametri (vključno s skupinami snovi ali posameznimi snovmi v skupini snovi) opredeljeni kot pomembni v toku odpadnih voda na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(6) V primeru posrednega izpusta se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na tri mesece, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za znižanje vsebnosti zadevnih onesnaževal.

(7) Spremljanje se izvaja samo v primeru neposrednega izpusta.

(8) Alternativni možnosti sta spremljanje TOC in spremljanje KPK. Prednost ima spremljanje TOC, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine.

(9) V primeru posrednega izpusta se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na mesec, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za znižanje vsebnosti zadevnih onesnaževal.

(10) Če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne, se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na mesec.

(11) V primeru posrednega izpusta se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na šest mesecev, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za znižanje vsebnosti zadevnih onesnaževal.

(12) Opredelitev iztoka se izvede pred začetkom delovanja naprave ali preden je dovoljenje za napravo obnovljeno prvič po objavi teh zaključkov o BAT in po vsaki spremembi (npr. sprememba „recepta“) v napravi, zaradi katere bi se lahko povečala obremenitev z onesnaževali.

(13) Uporabi se lahko najobčutljivejši parameter toksičnosti ali ustrezna kombinacija parametrov toksičnosti.

(14) Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.

(15) Če je masni pretok prahu manjši od 50 g/h, se lahko najmanjša pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na tri leta.

(16) Rezultati spremljanja se sporočijo skupaj z ustreznim razmerjem med zrakom in tekstilijo.

(17) Spremljanje se izvaja samo tedaj, kadar je zadevna snov opredeljena kot pomembna v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(18) Spremljanje se ne izvaja, če se kot gorivo uporablja samo zemeljski plin ali samo utekočinjen naftni plin.

(19) Če je masni pretok TVOC manjši od 200 g/h, se lahko najmanjša pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na tri leta.

(20) Spodnja meja razpona se lahko doseže z visoko ravnjo recikliranja vode (npr. obrati s celovitim upravljanjem voda za več naprav).

(21) Razpon velja tudi za kombinirano šaržno barvanje preje in prostih vlaken.

(22) Zgornja meja razpona je lahko višja in lahko znaša do 100 m3/t za naprave, ki uporabljajo kombinacijo kontinuiranih in šaržnih postopkov.

(23) Tehnike so opisane v oddelku 1.9.3.

(24) Minimalni izpusti odpadnih voda (npr. ničelni tekoči izpusti) se lahko dosežejo z uporabo kombinacije tehnik, vključno s tehnikami naprednega čiščenja za recikliranje odpadnih voda.

(25) Časi povprečenja so opredeljeni v oddelku Splošne ugotovitve.

(26) Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo le tedaj, kadar je zadevna snov/parameter opredeljena kot pomembna v toku odpadnih voda na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(27) Pri barvanju poliestrskih in/ali modakrilnih vlaken je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,8 mg/l.

(28) Velja raven emisij, povezana z BAT, za kemijsko potrebo po kisiku, ali raven emisij, povezana z BAT, za skupni organski ogljik. Raven emisij, povezana z BAT, za TOC je prednostna možnost, ker se pri spremljanju TOC ne uporabljajo zelo strupene spojine.

(29) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, lahko znaša do 150 mg/l:

—	če je drseče letno povprečje specifične količine izpuščenih odpadnih voda manjše od 25 m3/t obdelanih tekstilnih materialov ali

—	če je drseče letno povprečje učinkovitosti zmanjšanja emisij ≥ 95 %.

(30) Raven emisij, povezana z BAT, ne velja za biokemijsko potrebo po kisiku (BPK). Kot kazalnik je povprečna letna raven BOD5 v odpadnih vodah iz biološke čistilne naprave za odpadne vode običajno ≤ 10 mg/l.

(31) Pri barvanju poliestrskih in/ali modakrilnih vlaken je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 1,2 mg/l.

(32) Pri barvanju poliamidnih, volnenih ali svilenih vlaken z uporabo sestavljenih kovinskih barvil je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,3 mg/l.

(33) Pri barvanju ali tiskanju z reaktivnimi barvili ali pigmenti, ki vsebujejo nikelj, je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,2 mg/l.

(34) Pri obdelavi viskoznih vlaken ali barvanju s kationskimi barvili, ki vsebujejo cink, je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,8 mg/l.

(35) Raven emisij, povezana z BAT, morda ni ustrezna, če je temperatura odpadne vode v daljših obdobjih nizka (npr. pod 12 °C).

(36) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, lahko znaša do 50 mg/l:

—	če je drseče letno povprečje specifične količine izpuščenih odpadnih voda manjše od 25 m3/t obdelanih tekstilnih materialov ali

—	če je drseče letno povprečje učinkovitosti zmanjšanja emisij ≥ 95 %.

(37) Časi povprečenja so opredeljeni v oddelku Splošne ugotovitve.

(38) Ravni emisij, povezane z BAT, morda niso ustrezne, če je dolvodna čistilna naprava za odpadne vode ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje količine zadevnih onesnaževal ter če to ne povzroča večjega onesnaženja v okolju.

(39) Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo le tedaj, kadar je zadevna snov/parameter opredeljena kot pomembna v toku odpadnih voda na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(40) Pri barvanju poliestrskih in/ali modakrilnih vlaken je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,8 mg/l.

(41) Pri barvanju poliestrskih in/ali modakrilnih vlaken je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 1,2 mg/l.

(42) Pri barvanju poliamidnih, volnenih ali svilenih vlaken z uporabo sestavljenih kovinskih barvil je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,3 mg/l.

(43) Pri barvanju ali tiskanju z reaktivnimi barvili ali pigmenti, ki vsebujejo nikelj, je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,2 mg/l.

(44) Pri obdelavi viskoznih vlaken ali barvanju s kationskimi barvili, ki vsebujejo cink, je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 0,8 mg/l.

(45) Raven emisij, povezana z BAT, velja le tedaj, kadar je formaldehid opredeljen kot pomemben v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(46) Za dejavnosti iz točk 3 in 9 dela 1 Priloge VII k direktivi o industrijskih emisijah razponi ravni emisij, povezanih z BAT, veljajo le tedaj, ko zagotovijo ravni emisij, nižje od mejnih vrednosti emisij iz delov 2 in 4 Priloge VII k direktivi o industrijskih emisijah.

(47) Pri postopkih zaključne obdelave s sredstvi za enostavno vzdrževanje, sredstvi za odpornost proti vodi/olju/umazaniji in/ali zaviralci ognja je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 10 mg/Nm3.

(48) Spodnja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je običajno dosežena, če se uporablja toplotna oksidacija.

(49) Raven emisij, povezana z BAT, ne velja, kadar je masni pretok TVOC za emisijske točke manjši od 200 g/h, če:

—	se ne uporabljajo tehnike zmanjševanja emisij in

—	nobena snov CMR ni opredeljena kot pomembna v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(50) Raven emisij, povezana z BAT, ne velja, kadar je masni pretok prahu za emisijske točke manjši od 50 g/h, če:

—	se ne uporabljajo tehnike zmanjševanja emisij in

—	nobena snov CMR ni opredeljena kot pomembna v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(51) Raven emisij, povezana z BAT, velja le tedaj, kadar je NH3 opredeljen kot pomemben v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

(52) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 20 mg/Nm3, kadar se amonijev sulfamat uporabi kot zaviralec ognja ali kadar se amoniak uporabi za sušenje (glej BAT 50).

20.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 325/179

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2510

z dne 8. decembra 2022

o vzpostavitvi evropskega ocenjevalnega okvira za kemikalije in materiale, ki so „varni in trajnostni v zasnovi“

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski zeleni dogovor (1) določa štiri medsebojno povezane politične cilje za prehod na trajnostno gospodarstvo in družbo: podnebno nevtralnost, varstvo biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo in prizadevanja za ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov.

(2)	Strategija EU za trajnostno financiranje (2) je namenjena podpori financiranja prehoda na trajnostno gospodarstvo.

(3)

Uredba o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (3) določa štiri pogoje, ki jih mora izpolnjevati gospodarska dejavnost, da se šteje kot okoljsko trajnostna. Določa tudi šest okoljskih ciljev, vključno s prehodom na krožno gospodarstvo ter preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja.

(4)

Komisija je v Strategiji na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (v nadaljnjem besedilu: trajnostna strategija za kemikalije) (4) napovedala, da bo pripravila merila EU za kemikalije in materiale, ki bodo „varni in trajnostni že v zasnovi“. Komisija bo tudi spodbujala države članice, industrijo in druge deležnike, naj dajo prednost inovacijam, s katerimi bi v čim večji meri nadomestili snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost (5), v sektorjih, kot so na primer tekstilni sektor, sektor materialov, namenjenih za stik z živili, ter sektorji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, gradbenih materialov, nizkoogljične mobilnosti, baterij ali obnovljivih virov energije.

(5)

Evropski parlament je sprejel resolucijo (6) o trajnostni strategiji za kemikalije, v kateri je poudaril, da je treba opredeliti merila za „varno in trajnostno v zasnovi“, ki bodo prispevala k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, izboljšanju sledenja nevarnih kemikalij v proizvodih in spodbujanju njihove zamenjave z varnejšimi in bolj trajnostnimi alternativami. Svet v svojih sklepih z dne 15. marca 2021 o trajnostni strategiji za kemikalije (7) tudi poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in ob posvetovanju z deležniki nemudoma oblikuje usklajene, jasne in natančne opredelitve ter po potrebi merila ali načela za koncepte, ki so bistveni za učinkovito izvajanje strategije za kemikalije, kot so kemikalije, ki so „varne in trajnostne v zasnovi“.

(6)	V akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (8) je navedeno, da bo Komisija z raziskavami in inovacijami podpirala nadomestitev in odstranitev nevarnih snovi.

(7)

V akcijskem načrtu EU z naslovom Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (9) ter predlogu uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke (10) je poudarjena zaveza zagotovitvi, da so kemikalije in materiali čim bolj varni in trajnostni v zasnovi in v življenjskem ciklu, s čimer se zagotovijo cikli nestrupenih materialov.

(8)

Prvič se pojem varnosti in trajnostnosti v zasnovi specifično za sektor navaja v strategiji EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke (11). V strategiji je izpostavljen pomen oblikovanja meril za kemikalije in materiale, ki so „varni in trajnostni v zasnovi“, da bi industrija prejela podporo za nadomestitev ali, če to ni mogoče, zmanjšanje vsebnosti snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, v tekstilnih izdelkih.

(9)	Tudi evropski državljani menijo, da je treba ukrepati. Raziskava Eurobarometer iz leta 2020 (12) kaže, da je 84 % evropskih državljank in državljanov zaskrbljenih zaradi vpliva kemikalij, ki so prisotne v vsakdanjih izdelkih, na njihovo zdravje, 90 % pa skrbi vpliv kemikalij na okolje.

(10)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) je bilo že opredeljenih več sto snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (13), še veliko več snovi pa bi lahko spadalo v opredelitev snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, iz predloga uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke (14).

(11)

Da bi bil prehod na kemikalije in materiale, ki so „varni in trajnostni v zasnovi“, uspešen, je potrebno enotno razumevanje vidikov varnosti in trajnostnosti (15). Zato je treba razviti evropski ocenjevalni okvir za kemikalije in materiale, ki so „varni in trajnostni v zasnovi“, ki lahko pomaga pri opredelitvi meril za varnost in trajnostnost, da se zagotovi skladnost med akterji, sektorji in vrednostnimi verigami.

(12)

Predvideni okvir bi moral omogočiti celovito oceno varnosti in trajnostnosti kemikalij in materialov v njihovem celotnem življenjskem ciklu ter podpirati zasnovo, razvoj, proizvodnjo in uporabo kemikalij in materialov, ki zagotavljajo želeno funkcijo ali storitev, hkrati pa so varni in trajnostni. Uporaba okvira bo omogočila opredelitev meril za „varno in trajnostno v zasnovi“, ki naj bi pripomogla k določitvi visokih standardov za varnost in trajnostnost kemikalij in materialov.

(13)

Pregled razsežnosti, vidikov, metod, kazalnikov in orodij na področju varnosti in trajnostnosti (16), ki je osnova priloge k temu priporočilu, se sicer nanaša na številne dodatne vidike socialno-ekonomske trajnostnosti, vendar se osredotoča predvsem na kemijsko varnost in okoljsko trajnostnost. Morda bodo potrebne ocene socialno-ekonomskih vidikov, poleg tistih, ki so že bili obravnavani, za zagotovitev dodatnih informacij in sprejemanje bolj informiranih odločitev, zlasti pri spodbujanju nadomestitve. Taki premisleki se bodo lahko upoštevali pri uporabi okvira, kadar bo to ustrezno.

(14)	Cilj predvidenega okvira za „varno in trajnostno v zasnovi“ je biti v ospredju raziskav in inovacij ter spodbujati uporabo najnovejših znanstvenih spoznanj za izpolnitev najvišje zastavljenih ciljev glede varnosti in trajnostnosti na področju inovacij.

(15)

Cilj okvira bi moral biti, da postane globalna referenca za inovacije v prizadevanju za zeleni prehod v industriji; za čim večjo nadomestitev proizvodnje in uporabe snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost; za spodbujanje uporabe trajnostnih virov in surovin za proizvodnjo kemikalij in materialov; za zmanjšanje vpliva proizvodnje in uporabe kemikalij in materialov na podnebje, okolje in zdravje ljudi v njihovem celotnem življenjskem ciklu; ter za usmerjanje naložb industrije in javnih organov v raziskave in inovacije v pravo smer.

(16)	V tem priporočilu je predlagan evropski okvir za „varno in trajnostno v zasnovi“ kot referenčna točka za države članice, industrijo, akademike, raziskovalno-tehnološke organizacije ter organe, ki zagotavljajo referenčna merila za varne in trajnostne kemikalije in materiale.

(17)

V tem priporočilu je določeno preskusno obdobje za okvir, ki vključuje mehanizem prostovoljnega poročanja za države članice in deležnike. Postopek revizije okvira bo vzpostavljen najpozneje do konca preskusnega obdobja. Na podlagi povratnih informacij, zbranih v preskusnem obdobju, bo Komisija preučila možnost vključitve dodatnih varnostnih in okoljskih vidikov v oceno, pa tudi vidikov ekonomske in socialne trajnostnosti kot dodatno razsežnost, kadar je to ustrezno.

(18)

Kot je poudarjeno v trajnostni strategiji za kemikalije, bodo večje javne in zasebne naložbe v zagotavljanje varnih in trajnostnih kemikalij ter večja zmogljivost za inovacije v kemijski industriji bistvenega pomena za razvoj novih rešitev ter podpiranje zelenega in digitalnega prehoda. Vizija za leto 2030, ki je podlaga za to priporočilo, bi morala zato zagotoviti, da bodo prihodnje evropske, nacionalne in mednarodne pobude za varne in trajnostne kemikalije in materiale temeljile na predlaganem okviru. Komisija bo to priporočilo promovirala na mednarodnih forumih.

(19)

Da bi Komisija zagotovila spodbude za preskušanje okvira in zlasti obravnavala snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, bo podprla preskusno obdobje. To bo doseženo zlasti z ukrepi okvirnega programa Obzorje Evropa za razvoj kemikalij in materialov, ki so „varni in trajnostni v zasnovi“ ter razvoj in izboljšanje preskusnih metod in ocenjevalnih orodij za razširitev možnosti ocenjevanja, ki jih ponuja okvir.

(20)

Komisija je pripravila tudi strateški načrt za raziskave in inovacije za varne in trajnostne kemikalije in materiale (17), v katerem so opredeljena ključna področja raziskav in inovacij v življenjskem ciklu (zasnova, proizvodnja, uporaba in odstranjevanje/recikliranje/sanacija) kemikalij in materialov, da se olajša in podpre industrijski prehod na varne in trajnostne kemikalije in materiale na evropski in nacionalni ravni.

(21)

Komisija, ki je seznanjena s podatki, potrebnimi za izvajanje predvidenega okvira, bo še naprej spodbujala najdljive, dostopne, interoperabilne in ponovno uporabljive podatke. Komisija razvija tudi skupno podatkovno platformo EU za kemikalije (18), da bi olajšala dostop do obstoječih podatkov, ki se uporabljajo v pravnih aktih Unije v zvezi s kemikalijami, njihovo izmenjavo in ponovno uporabo.

(22)

To priporočilo spoštuje načelo subsidiarnosti, saj predvideni okvir za „varno in trajnostno v zasnovi“ izpolnjuje potrebe evropskega raziskovalnega prostora ter enotnega trga za kemikalije in materiale, na katerem je potrebno enotno razumevanje varnosti in trajnostnosti kemikalij in materialov na evropski ravni. Prav tako spoštuje načelo sorazmernosti, saj vzpostavitvi okvira dodaja preskusno obdobje s pravno nezavezujočimi sredstvi, ne da bi pri tem posegalo v kakršno koli obstoječo ali prihodnjo zakonodajo (Unije) na področju kemikalij in materialov –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1. NAMEN IN PODROČJE UPORABE

1.1

V tem priporočilu se predlaga vzpostavitev evropskega okvira za kemikalije in materiale, ki so „varni in trajnostni v zasnovi“, za dejavnosti raziskav in inovacij. Podrobnosti o preskusnem obdobju in okviru, ki temeljijo na tehničnih poročilih Skupnega raziskovalnega središča Komisije (19) (20), so navedene v Prilogi k temu priporočilu.

1.2

Predvideni okvir je sestavljen iz metod za ocenjevanje vidikov varnosti in trajnostnosti kemikalije ali materiala. Rezultati, pridobljeni z uporabo okvira, bodo omogočili opredelitev meril za „varno in trajnostno v zasnovi“, vključno s sistemi točkovanja in pragovi, razvitimi na podlagi dobljenih rezultatov. Postopek opredelitve meril se bo začel vzporedno s pregledom okvira. Namen tega priporočila je začeti preskušanje ocenjevalnega okvira in pridobiti povratne informacije z namenom izboljšanja ustreznosti, zanesljivosti in uporabnosti.

1.3

To priporočilo je naslovljeno na države članice, industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), akademike ter raziskovalno-tehnološke organizacije, ki prispevajo k razvoju kemikalij in materialov ali delajo na njem. Poziva jih k uporabi okvira v njihovih programih za raziskave in inovacije ter dejavnostih, povezanih s kemikalijami ali materiali. Poleg tega jih spodbuja k sklicevanju na okvir v ustreznih političnih ali strateških dokumentih.

1.4

Države članice, industrija, akademiki in raziskovalno-tehnološke organizacije bi morali tudi zagotoviti, da so metode, modeli in podatki, izdelani in uporabljeni pri uporabi okvira, v skladu z vodilnimi načeli najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabnosti.

2. UPORABA S STRANI DRŽAV ČLANIC

Države članice naj:

2.1

spodbujajo okvir v svojih nacionalnih programih za raziskave in inovacije ter tako podpirajo preskusno obdobje z aplikacijami in primeri uporabe;

2.2

povečajo razpoložljivost visokokakovostnih najdljivih, dostopnih, interoperabilnih in ponovno uporabljivih podatkov za ocenjevanje varnosti in trajnostnosti z vključitvijo tega vidika v nacionalne programe za raziskave in inovacije ter v povezane politike, kadar je to ustrezno;

2.3

podpirajo izboljšanje ocenjevalnih metod, modelov in orodij ter dajo na voljo nove z namenom njihove vključitve v okvir za izboljšanje ocene varnosti in trajnostnosti;

2.4

podpirajo razvoj izobraževalnih učnih načrtov, da se zagotovi poučevanje znanj in spretnosti, potrebnih za izvajanje okvira.

3. UPORABA V INDUSTRIJI, AKADEMSKIH KROGIH IN RAZISKOVALNO-TEHNOLOŠKIH ORGANIZACIJAH

Industrija (vključno z MSP), akademiki in raziskovalno-tehnološke organizacije naj:

3.1

uporabljajo okvir v svojih procesih raziskav in inovacij za razvoj kemikalij ali materialov ter s tem podprejo preskusno obdobje;

3.2

dajo na voljo visokokakovostne najdljive, dostopne, interoperabilne in ponovno uporabljive podatke za ocenjevanje varnosti in trajnostnosti, ne da bi pri tem kršili pravice intelektualne lastnine in, kadar je ustrezno, varnostne vidike;

3.3

podpirajo razvoj in dajo na voljo nove ocenjevalne metode, modele in orodja, ki jih je mogoče vključiti v okvir za izboljšanje ocene varnosti in trajnostnosti;

3.4

podpirajo razvoj strokovnega usposabljanja in učnih načrtov, da se zagotovi poučevanje znanj in spretnosti, potrebnih za izvajanje okvira.

4. POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA:

4.1

Države članice, industrija, akademiki in raziskovalno-tehnološke organizacije naj poročajo Komisiji o izvajanju tega priporočila v preskusnem obdobju.

4.2

Komisija bo za olajšanje poročanja zagotovila predlogo za poročanje. Poročilo bi moralo vsebovati naslednje informacije:

—	kako države članice, industrija, univerze in raziskovalno-tehnološke organizacije uporabljajo okvir v svojih programih za raziskave in inovacije, dejavnostih in drugod,

—	pobude in primere uporabe za preskušanje okvira,

—	pobude za razvoj novih metod, modelov in orodij za ocenjevanje varnosti in trajnostnosti ter način dostopa do rezultatov in njihove uporabe,

—	pobude za razvoj kemikalij in materialov, ki so „varni in trajnostni že v zasnovi“,

—	poročila o oceni z rezultati, pridobljenimi pri preskušanju okvira,

—	težave ali ozka grla, ugotovljena med uporabo okvira,

—	informacije o vzpostavitvi sistemov točkovanja in pragov, ki lahko pomagajo pri vzpostavitvi meril za varnost in trajnostnost že v zasnovi v pregledanem okviru.

V Bruslju, 8. decembra 2022

Za Komisijo

Mariya GABRIEL

članica Komisije

(1) COM(2019) 640 final.

(2) COM(2021) 390 final.

(3) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4) COM(2020) 667 final.

(5) Kot je določeno v strategiji na področju kemikalij za trajnostnost (COM(2020) 667 final).

(6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije (2020/2531(RSP)), https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0201_SL.pdf.

(7) Sklepi Sveta 6941/21 z dne 15. marca 2021 o Strategiji Unije za trajnostne kemikalije: čas je za rezultate, https://www.consilium.europa.eu/media/48827/st06941-en21.pdf.

(8) COM(2020) 98 final.

(9) COM(2021) 400 final.

(10) COM(2022) 142 final.

(11) COM(2022) 141 final.

(12) Raziskava Eurobarometer (2020) o odnosu evropskih državljank in državljanov do okolja –marec 2020, https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2257.

(13) https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table

(14) COM(2022) 142 final.

(15) Evropska komisija 2021, „Mapping study for the development of sustainable-by-design criteria“ (Analitična študija za razvoj meril trajnostnosti v zasnovi), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/f679c200-a314-11eb-9585-01aa75ed71a1.

(16) Caldeira, C. in drugi. „Safe and Sustainable by Design chemicals and materials. Review of safety and sustainability dimensions, aspects, methods, indicators, and tools“ (Kemikalije in materiali, ki so varni in trajnostni v zasnovi. Pregled razsežnosti, vidikov, metod, kazalnikov in orodij na področju varnosti in trajnostnosti), EUR 30991 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022, ISBN 978-92-76-47560-6 (spletni vir), doi:10.2760/879069 (spletni vir), JRC127109. 2022.

(17) Evropska komisija, „Strategic Research and Innovation Plan for Safe and Sustainable Chemicals and Materials“ (Strateški načrt za raziskave in inovacije za varne in trajnostne kemikalije in materiale), Urad za publikacije Evropske unije, 2022, ISBN 978-92-76-49115-6, doi 10.2777/876851.

(18) COM(2020) 667 final.

(19) Caldeira, C., Farcal, L., Moretti, C. in drugi. Safe and Sustainable by Design chemicals and materials. Review of safety and sustainability dimensions, aspects, methods, indicators, and tools (Kemikalije in materiali, ki so varni in trajnostni v zasnovi. Pregled razsežnosti, vidikov, metod, kazalnikov in orodij na področju varnosti in trajnostnosti), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022, ISBN 978-92-76-47560-6, doi:10.2760/879069.

(20) Caldeira, C., Farcal, L., Garmendia, I. in drugi. Safe and sustainable by design chemicals and materials: Framework for the definition of safe and sustainable by design criteria for chemicals and materials, (Kemikalije in materiali, ki so varni in trajnostni v zasnovi: okvir za opredelitev meril za kemikalije in materiale, ki so varna in trajnostna v zasnovi), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022, ISBN 978-92-76-53264-4, doi: 10.2760/487955.

PRILOGA

Okvir za prihodnjo določitev meril za varno in trajnostno v zasnovi ter postopek za ocenjevanje kemikalij in materialov

Kazalo

Načela, na katerih temelji okvir za varno in trajnostno v zasnovi

184

Značilnosti in struktura okvira

184

Prva faza: Vodilna načela (ponovne) zasnove

185

Druga faza: Ocena varnosti in trajnostnosti

188

4.1

Ocena nevarnosti (1. korak)

190

4.2

Vidiki proizvodnje in predelave, ki se nanašajo na zdravje ljudi in varnost (2. korak)

193

4.3

Vidiki končne uporabe, ki se nanašajo na zdravje ljudi in okolje (3. korak)

199

4.4

Ocena okoljske trajnostnosti (4. korak)

199

Postopek ocenjevanja in poročanje

204

Pregled podatkovnih virov za podporo oceni varnosti in trajnostnosti

205

1. Načela, na katerih temelji okvir za varno in trajnostno v zasnovi

Določen je bil sklop načel za razvoj novega okvira za „varno in trajnostno v zasnovi“.

—	Opredelitev hierarhije, ki postavlja varnost na prvo mesto, da se preprečijo neželene nadomestitve.

—	Določitev meril za izključitev pri zasnovi kemikalij in materialov za spodbujanje trajnostnih raziskav in inovacij, ki ne temeljijo le na podatkih iz zahtev zakonodaje EU o kemikalijah, temveč tudi na podatkih, ki ne spadajo na področje uporabe teh zahtev.

—	Osredotočanje na postopno zmanjševanje pritiskov na okolje z uporabo dinamičnih mej in izključitev, da okvir postane orodje za upravljanje izboljšav v procesu inovacij.

—	Zagotavljanje optimalne uporabe razpoložljivih podatkov o škodljivih učinkih. Vsako (novo) kemikalijo ali material bi bilo treba primerjati s celotnim spektrom strukturno ali funkcionalno podobnih snovi, da se oceni pričakovani potencial negativnega učinka na zdravje ljudi ali okolje.

—

Sporočanje ukrepov za varnost in trajnostnost v zasnovi, sprejetih v celotni dobavni verigi; omogočanje dostopa do vseh ustreznih in nezaupnih podatkov v najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi obliki za večjo preglednost in odgovornost ter za boljše izpolnjevanje dolžnosti skrbnega ravnanja.

—	Spodbujanje uporabe skladnega okvira pri različnih deležnikih, vključno z industrijo in oblikovalci politike.

2. Značilnosti in struktura okvira

Predlagani okvir za varno in trajnostno v zasnovi je splošen pristop k ocenjevanju in opredeljevanju meril za varnost in trajnostnost kemikalij in materialov v celotnem procesu inovacij. Uporablja se lahko za razvoj novih kemikalij in materialov ali za ponovno oceno obstoječih. V primeru obstoječih kemikalij in materialov se okvir lahko uporabi za: i) podporo preoblikovanju proizvodnih procesov, da bi bili ti varnejši in bolj trajnostni, z ocenjevanjem alternativnih procesov, ali ii) njihovo primerjavo z uporabo meril za varno in trajnostno v zasnovi (npr. za inovacije z nadomestitvijo z učinkovitejšimi kemikalijami ali materiali ali za izbiro v uporabi nižje v prodajni verigi).

Okvir je sestavljen iz faze (ponovne) zasnove ter ocene varnosti in trajnostnosti v različnih fazah življenjskega cikla kemikalije ali materiala, ob upoštevanju funkcionalnosti in končne uporabe. Čeprav okvir ne ocenjuje varnosti in trajnostnosti proizvodov, obravnava način uporabe kemikalij ali materialov v njih.

Okvir za varno in trajnostno v zasnovi je sestavljen iz naslednjih dveh komponent:

1.	faza (ponovne) zasnove, v kateri so predlagana vodilna načela zasnove za podporo varni in trajnostni zasnovi kemikalij in materialov;

2.	faza ocene varnosti in trajnostnosti, v kateri se ocenita varnost in trajnostnost zadevne kemikalije ali materiala.

Okvir za varno in trajnostno v zasnovi lahko pomaga v različnih fazah inovacijskega procesa (zasnova, načrtovanje, eksperimentalno preskušanje in izdelava prototipov), v katerih se sprejemajo odločitve o nadaljevanju, opustitvi ali prilagoditvi inovacijskega pristopa. Ocenjevanje varnosti in trajnostnosti bi se moralo začeti čim prej v inovacijskem procesu, da se že pri zasnovi kemikalije ali materiala zagotovi uporaba načel za varno in trajnostno v zasnovi. Po tem bi se moralo ocenjevanje izvajati postopoma, v nadaljnjih fazah razvoja, ko je postopoma na voljo več informacij. Okvir bi moral omogočati prožnost pri izvajanju, da se zagotovi uskladitev s horizontalno zakonodajo ali zakonodajo za posamezne proizvode ali z regulativnimi izjemami.

Predlagana ocena varnosti in trajnostnosti sledi hierarhičnemu pristopu, pri katerem se najprej upoštevajo varnostni vidiki, nato pa vidiki trajnostnosti.

Prvi korak je zagotoviti varnost tako, da se kemikalije ali materiali z določenimi (za zdravje ljudi in okolje) nevarnimi lastnostmi obravnavajo kot netrajnostni v zasnovi, tudi če njihova zasnova sledi priporočenim načelom zasnove ali če imajo razmeroma majhen vpliv na okolje. Če zadevna kemikalija ali material izpolnjuje minimalna merila glede varnosti, se lahko ocena nadaljuje z vidiki okoljske trajnostnosti. Pri prihodnjih uporabah okvira je mogoče kot dopolnilno oceno ovrednotiti tudi vidike socialno-ekonomske trajnostnosti.

Ta pristop, ki temelji na fazah, je namenjen zmanjšanju bremena ocene, saj začetni koraki predlagajo opredelitev vprašanj „nedopustnosti“. Če se v oceni kemikalije ali materiala na primer opredelijo varnostni pomisleki, se ocena življenjskega cikla izvede šele po njihovi obravnavi, npr. določitvi, ali se lahko varnostni pomisleki odpravijo z ukrepi za obvladovanje tveganja. Kljub temu se lahko različni koraki izvajajo sočasno, odvisno od delovnih metod posamezne organizacije.

3. Prva faza: Vodilna načela (ponovne) zasnove

Okvir za varno in trajnostno v zasnovi zajema tri ravni izraza „v zasnovi“:

(1)	molekularno zasnovo za zasnovo novih kemikalij in materialov na podlagi njihove kemijske strukture;

(2)	zasnovo procesa za varnejši in bolj trajnostni proizvodni proces tako za kemikalije in materiale v razvoju kot za obstoječe kemikalije in materiale;

(3)	zasnovo proizvoda, pri kateri izbira kemikalij ali materialov za izpolnjevanje funkcionalnih zahtev končnega proizvoda, v katerem se uporabljajo, temelji na rezultatih ocene varnosti in trajnostnosti v zasnovi.

Namen te faze je zagotoviti smernice o načelih, ki jih je treba upoštevati v fazi (ponovne) zasnove, da bi se čim bolj povečale možnosti uspešnega izida ocene varnosti in trajnostnosti. V tej fazi bi bilo treba določiti cilj, področje uporabe in sistemske omejitve, ki bodo določali parametre ocenjevanja zadevne kemikalije ali materiala. To vključuje izbire, kot je ocenjevanje zmesi kot posameznega elementa ali kot komponent zmesi. Upoštevanje teh načel ne omogoča nujno oblikovanja zaključkov o tem, kako varne in trajnostne so zadevne kemikalije in materiali. Za to je potrebna ocena varnosti in trajnostnosti v naslednji fazi.

Načela zasnove so povzeta v preglednici 1 (neizčrpen seznam). Izhajajo iz obstoječih dobrih praks, kot so načela zelene kemije (1), načela zelenega inženiringa (2), merila trajnostne kemije (3), zlata pravila Nemške agencije za okolje (UBA) (4) in načela krožne kemije (5). Upoštevati je mogoče tudi druga načela iz navedenih dobrih praks.

Preglednica 1

Neizčrpen seznam vodilnih načel zasnove, povezanih opredelitev in primerov ukrepov v fazi (ponovne) zasnove

Načelo zasnove

Opredelitev

Primeri ukrepov

Učinkovita raba materialov

Vključitev vseh kemikalij ali materialov, uporabljenih v procesu, v končni proizvod ali njihova popolna predelava med procesom, s čimer se porabi manj surovin in ustvari manj odpadkov.

Povečanje izkoristka med reakcijo, da se zmanjša poraba kemikalij ali materiala.

Predelava večje količine nereagiranih kemikalij ali materialov.

Izbira materialov in procesov, ki zmanjšujejo nastajanje odpadkov.

Opredelitev pojavnosti uporabe kritičnih surovin (6), da se te čim bolj zmanjšajo ali nadomestijo.

Zmanjšanje uporabe nevarnih kemikalij ali materialov

Ohranjanje funkcionalnosti proizvodov ob zmanjšanju ali popolni odpravi nevarnih kemikalij ali materialov, kjer je to mogoče.

Uporaba najboljše tehnologije za preprečevanje izpostavljenosti v vseh fazah življenjskega cikla kemikalije ali materiala.

Zmanjšanje in/ali odprava nevarnih kemikalij ali materialov v proizvodnih procesih.

Preoblikovanje proizvodnih procesov za zmanjšanje uporabe nevarnih kemikalij/materialov.

Odprava nevarnih kemikalij ali materialov iz končnih proizvodov.

Zasnova za energijsko učinkovitost

Zmanjšanje porabe energije za proizvodnjo in uporabo kemikalije ali materiala v proizvodnem procesu in/ali dobavni verigi.

Izbira ali razvoj (proizvodnih) procesov, ki:

a.	vključujejo alternativne in energetsko manj intenzivne tehnike proizvodnje/ločevanja;

b.	povečujejo ponovno uporabo energije (npr. integracija toplotnih omrežij ter soproizvodnja toplote in električne energije);

c.	imajo manj proizvodnih korakov;

d.	uporabljajo katalizatorje, vključno z encimi;

e.	zmanjšujejo neučinkovitost in izkoriščajo razpoložljivo preostalo energijo v procesu ali uporabljajo reakcijske poti, za katere je potrebna nižja temperatura.

Uporaba obnovljivih virov

Ohranjanje virov z uporabo virov v zaprti zanki ali obnovljivih materialov in virov energije.

Spodbujanje uporabe surovin, ki:

a.	so obnovljive;

b.	so krožne;

c.	ne ustvarjajo konkurence za prostor;

d.	nimajo negativnega učinka na biotsko raznovrstnost;

ali procesov, ki:

a.	uporabljajo obnovljive vire energije z nizkimi emisijami ogljika in brez škodljivih učinkov na biotsko raznovrstnost.

Preprečevanje nevarnih emisij

Uporaba tehnologij za zmanjšanje ali preprečevanje nevarnih emisij ali sproščanja onesnaževal v okolje.

Izbira materialov ali procesov, ki:

a.	zmanjšujejo nastajanje nevarnih odpadkov in nevarnih stranskih proizvodov;

b.	zmanjšujejo nastajanje emisij (npr. hlapnih organskih spojin, skupnega organskega ogljika, onesnaževal, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo, ter težkih kovin).

Zasnova za konec življenjske dobe

Zasnova kemikalij in materialov na način, ki omogoča, da se po odslužitvi svojemu namenu razgradijo v kemikalije, ki ne predstavljajo tveganja za okolje ali ljudi.

Zasnova kemikalij in materialov na način, ki zagotavlja njihovo primernost za ponovno uporabo, zbiranje odpadkov, njihovo ločevanje in recikliranje/recikliranje z dodajanjem vrednosti.

Preprečevanje uporabe kemikalij ali materialov, ki ovirajo procese ob koncu življenjske dobe, kot je recikliranje.

Izbira materialov, ki so:

a.	trpežnejši (daljša življenjska doba in manj vzdrževanja);

b.	enostavni za ločevanje in sortiranje;

c.	dragoceni tudi po uporabi (komercialno življenje po koncu življenjskega cikla);

d.	popolnoma biološko razgradljivi v primeru uporabe, ki neizogibno povzroči izpust v okolje ali odpadne vode.

Upoštevanje celotnega življenjskega cikla

Uporaba načel zasnove v celotnem življenjskem ciklu, od dobavne verige surovin do konca življenjske dobe končnega proizvoda.

Razmislek o:

a.	uporabi embalaže za večkratno uporabo za kemikalijo ali material, ki se ocenjuje, in za kemikalije ali materiale v dobavni verigi;

b.	energijsko učinkoviti logistiki (npr. zmanjšanje prevoženih količin, zamenjava prevoznega sredstva);

c.	zmanjšanju prevoženih razdalj v dobavni verigi.

4. Druga faza: Ocena varnosti in trajnostnosti

Po navedbi načel zasnove sledi faza ocene varnosti in trajnostnosti, ki je sestavljena iz štirih korakov. Prvi trije koraki zajemajo predvsem različne vidike varnosti kemikalij ali materialov. Ti trije koraki temeljijo na znanju, zagotovljenem z obstoječo zakonodajo EU o kemikalijah, kot je Uredba (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), Uredba (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi ali Direktiva 89/391/EGS o varnosti in zdravju pri delu, ki je prilagojena uporabi varnosti in trajnostnosti v zasnovi na področju raziskav in inovacij. Četrti korak zajema okoljski vidik trajnostnosti. Glede na to, kako se uporablja okvir za varno in trajnostno v zasnovi, bi bilo morda koristno oceniti tudi socialno-ekonomske vidike trajnostnosti – na primer kot dodaten element za dopolnitev glavne ocene varnosti in trajnostnosti pri prihodnji uporabi okvira.

Čeprav so ti štirje koraki predstavljeni zaporedno, se lahko izvajajo vzporedno, saj so informacije na voljo v različnih fazah življenjskega cikla zadevne kemikalije ali materiala in glede na to, ali se ocenjuje nova ali obstoječa kemikalija ali material.

Vsak korak je sestavljen iz vidikov, ki jih je mogoče izmeriti s kazalniki. Kazalniki so ocenjeni z metodami, predlaganimi v okviru. Za namene okvira lahko merilo tvori vidik z ocenjevalno metodo in minimalnim pragom ali ciljnimi vrednostmi (na katerih lahko temelji odločitev o varnosti ali trajnostnosti kemikalije ali materiala). V tej fazi so pragovi za 1. korak na voljo, saj so določeni v zakonodaji EU o kemikalijah (uredbi CLP in REACH).

V tej fazi se okvir za varno in trajnostno v zasnovi uporablja samo na stopnji inovacij pri razvoju kemikalij in materialov, kot je pojasnjeno v 1. fazi; ne posega v pravne obveznosti Unije glede kemikalij in materialov.

1. korak – ocena nevarnosti (intrinzične lastnosti)

V tem koraku so obravnavane intrinzične lastnosti kemikalije ali materiala, da bi se razumel njen ali njegov profil nevarnosti (7) (zdravje ljudi, okolje in fizikalne nevarnosti), preden se oceni varnost med njeno ali njegovo proizvodnjo, predelavo in uporabo.

2. korak – vidiki proizvodnje in predelave, ki se nanašajo na zdravje ljudi in varnost

V tem koraku se ocenjujejo vidiki proizvodnje in predelave zadevne kemikalije ali materiala, ki se nanašajo na zdravje ljudi in varnost. Proizvodnja pomeni proizvodni proces od pridobivanja surovin do proizvodnje kemikalije ali materiala, vključno z recikliranjem ali ravnanjem z odpadki.

Cilj je oceniti, ali proizvodnja in predelava zadevne kemikalije ali materiala predstavljata tveganje za delavce v skladu z direktivami EU o zdravju in varnosti pri delu ali onkraj njih.

3. korak – vidiki, ki se nanašajo na zdravje ljudi in okolje, v fazi končne uporabe

V tem koraku se ocenjujejo nevarnosti in tveganja končne uporabe zadevnega materiala ali kemikalije. Zajema izpostavljenost kemikaliji ali materialu, specifično za uporabo, in s tem povezana tveganja.

Cilj je oceniti, ali uporaba kemikalije ali materiala predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali okolje.

4. korak – ocena okoljske trajnostnosti

V četrtem koraku se z analizo življenjskega cikla obravnavajo vplivi okoljske trajnostnosti v celotnem življenjskem ciklu kemikalije/materiala, pri čemer se oceni več kategorij vpliva, kot so podnebne spremembe in raba virov. V tem koraku se upoštevata tudi strupenost in strupenost za okolje, ki se nanašata na vplive emisij v življenjskem ciklu na ljudi in okolje prek okoljskih medijev (npr. tla, voda, zrak), vključno s prehajanjem med mediji, in ne prek neposredne izpostavljenosti (zajeto v 3. koraku).

(1)	Nevarne lastnosti zadevne kemikalije ali materiala

(2)	Vidiki proizvodnje in predelave, ki se nanašajo na zdravje ljudi in varnost

(3)	Nevarnosti in tveganja končne uporabe zadevne kemikalije ali materiala

(4)	Vplivi na okolje v celotnem življenjskem ciklu zadevne kemikalije ali materiala

Slika 2: Ilustracija vidikov varnosti in trajnostnosti kemikalije ali materiala, zajetega v oceni varnosti in trajnostnosti. Barvna polja označujejo, katera faza življenjskega cikla je zajeta. Rdeča pika predstavlja kemikalijo ali material, ki se ocenjuje, rumene in sive pike pa vse druge snovi, izpuščene v njenem ali njegovem življenjskem ciklu (npr. druge strupene kemikalije, izpuščene med ekstrakcijo surovine ali kot posledica porabljene energije v proizvodnem procesu).

4.1 Ocena nevarnosti (1. korak)

V zakonodaji EU o kemikalijah (uredbi REACH in CLP) so kemične nevarnosti razdeljene na nevarnosti za zdravje ljudi, nevarnosti za okolje in fizikalne nevarnosti. Te nevarnosti so nadalje razdeljene v razrede in kategorije nevarnosti, ki so vključene v oceno. Cilj je vzpostaviti nabor meril za varno in trajnostno v zasnovi za intrinzične lastnosti kemikalij in materialov, ki imajo lahko škodljive učinke na ljudi ali okolje. Temelji na razredih in kategorijah nevarnosti, določenih v uredbi CLP. Ocena varnosti in trajnostnosti v zasnovi je prostovoljna ter povezana z dejavnostmi raziskav in inovacij. Njeno področje uporabe je zato lahko širše od podatkov, ki jih zajemata ti uredbi. Tri glavne kategorije nevarnosti so:

1.	intrinzične nevarne lastnosti, pomembne za zdravje ljudi (nevarnosti za zdravje ljudi);

2.	intrinzične nevarne lastnosti, pomembne za okolje (nevarnosti za okolje);

3.	nevarne fizikalne lastnosti (fizikalne nevarnosti).

Klasifikacija nevarnih lastnosti glede na varnost in trajnostnost v zasnovi je tesno povezana z ustreznimi pobudami Komisije, kot je trajnostna strategija za kemikalije (8), predlog uredbe o trajnostnih izdelkih (9) ali strategija EU za trajnostno financiranje (10). Za podrobne informacije o ocenjevalnih metodah je treba upoštevati merila za razvrstitev snovi in zmesi, določena v uredbi CLP.

Uredba o določitvi testnih metod (11) določa testne metode, ki se uporabljajo za pridobivanje podatkov za oceno nevarnosti, pri čemer te metode v veliki meri temeljijo na smernicah OECD za testiranje kemikalij (12), ki so eno glavnih orodij za globalno ocenjevanje morebitnih škodljivih učinkov kemikalij na zdravje ljudi in okolje. Poleg tega so priporočene metode za ocenjevanje nevarnih lastnosti vključene v smernice agencije ECHA o uporabi meril iz uredbe CLP (13), ki podpirajo merila iz uredbe CLP o nevarnih lastnostih. Nadaljnja podpora o ocenjevalnih metodah je na voljo v smernicah Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za zahteve po informacijah in oceno kemijske varnosti (14), v katerih so opisane zahteve po informacijah in način njihovega izpolnjevanja v skladu z uredbo REACH. Pri razvrstitvi za oceno varnosti in trajnostnosti v zasnovi se lahko upoštevajo tudi dodatni razredi nevarnosti, kot so: obstojno, se kopiči v organizmih in strupeno (PBT), zelo obstojno in se zelo lahko kopiči v organizmih (vPvB), obstojno, mobilno in strupeno (PMT), zelo obstojno in zelo mobilno (vPvM), endokrine motnje. Tudi če navedeni razredi nevarnosti še niso vzpostavljeni v skladu z uredbo CLP, bi se že lahko uporabljali osnutki meril, ki so v pripravi.

Za oceno vidikov v preglednici 2 (15) je predlagan večstopenjski pristop glede na razpoložljivost podatkov. Ker so lahko informacije, ki so na voljo za nove razvite kemikalije ali materiale, na začetku procesa omejene, je večstopenjski pristop koristen, da se lahko opredelijo nevarnosti čim prej v fazi inovacije (tj. med zasnovo kemikalije ali materiala), na primer z uporabo metodologij novega pristopa za pridobivanje podatkov in znanja. Večstopenjski pristop omogoča opredelitev domnevno nevarnih kemikalij ali materialov zgodaj v procesu inovacij in sprejemanje informiranih odločitev (npr. nadaljnja ocena nevarnosti, izločitev snovi, zahtevanje dodatnih podatkov v življenjskem ciklu zadevne kemikalije ali materiala). Na začetku bi bilo treba uporabiti visoko zmogljivostne presejalne teste, računalniške modele, pristop navzkrižnega branja in druge alternativne pristope, da se samo najbolj obetavni kandidati (manj nevarne kemikalije ali materiali) testirajo na višjih stopnjah v skladu z regulativnimi zahtevami za kemikalije, ki so dane na trg. Če se ocenjuje obstoječa kemikalija (ki je na primer že na trgu), bi se metodologija novega pristopa lahko uporabila za zapolnitev podatkovnih vrzeli, ki je potrebna za izpolnjevanje informacijskih zahtev za vidike iz preglednice 2. Pred odločitvijo, da so potrebne dodatne študije, zlasti take, ki vključujejo laboratorijske živali, bi bilo treba tudi preveriti razpoložljive akademske podatke.

Preglednica 2

Seznam vidikov (nevarnih lastnosti), pomembnih za 1. korak

Opredelitev skupine

Nevarnosti za zdravje ljudi

Nevarnosti za okolje

Fizikalne nevarnosti

Skupina A:

Vključuje najbolj škodljive snovi (v skladu s trajnostno strategijo za kemikalije), vključno s snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC) (tj. snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(a)–(f) uredbe REACH in so opredeljene v skladu s členom 59(1) uredbe REACH) (16) (17),.

—	Rakotvornost, kategoriji 1A in 1B

—	Mutagenost za zarodne celice, kategorija 1A ali 1B

—	Strupenost za razmnoževanje/razvoj, kategorija 1A ali 1B

—	Endokrine motnje, kategorija 1 (zdravje ljudi)

—	Preobčutljivost dihal, kategorija 1

—	Specifična strupenost za ciljne organe – ponavljajoča se izpostavljenost (STOT RE), kategorija 1, vključno z imunotoksičnostjo in nevrotoksičnostjo

—	Obstojne snovi, snovi, ki se kopičijo v organizmih, in strupene snovi/zelo obstojne snovi in snovi, ki se zelo lahko kopičijo v organizmih (PBT/vPvB)

—	Obstojne, mobilne in strupene/zelo obstojne in zelo strupene snovi (PMT/vPvM) (18)

—	Endokrine motnje, kategorija 1 (okolje)

Skupina B:

Vključuje snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so opisane v trajnostni strategiji za kemikalije in opredeljene v členu 2(28) predloga za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke (19), vendar niso vključene v skupino A.

—	Preobčutljivost kože, kategorija 1

—	Rakotvornost, kategorija 2

—	Mutagenost za zarodne celice, kategorija 2

—	Strupenost za razmnoževanje/razvoj, kategorija 2

—

Specifična strupenost za ciljne organe – ponavljajoča se izpostavljenost (STOT RE), kategorija 2

—	Specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost (STOT-SE), kategoriji 1 in 2

—	Endokrine motnje, kategorija 2 (zdravje ljudi)

—	Nevarno za ozonski plašč

—	Kronična strupenost za okolje (kronična strupenost za vodno okolje)

—	Endokrine motnje, kategorija 2 (okolje)

Skupina C:

Vključuje druge razrede nevarnosti, ki ne spadajo v skupino A ali B

—	Akutna strupenost

—	Jedkost za kožo

—	Draženje kože

—	Hude poškodbe oči/draženje oči

—	Nevarnost pri vdihavanju (kategorija 1)

—	Specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost (STOT SE), kategorija 3

—	Akutna strupenost za okolje (akutna strupenost za vodno okolje)

—	Eksplozivi

—	Vnetljivi plini, tekočine in trdne snovi

—	Oksidativni plini, tekočine in trdne snovi

—	Plini pod tlakom

—	Samoreaktivne snovi ali zmesi

—	Piroforne tekočine in trdne snovi

—	Samosegrevajoče se snovi ali zmesi

—	Snovi ali zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljiv plin

—	Organski peroksidi

—

Jedkost

—	Desenzibilizirani eksplozivi

4.2 Vidiki proizvodnje in predelave, ki se nanašajo na zdravje ljudi in varnost (2. korak)

Vidiki, vključeni v ta korak, so povezani z zdravjem in varnostjo pri delu med proizvodnjo in predelavo kemikalije ali materiala. Tveganje bi bilo treba oceniti kot kombinacijo nevarnosti kemikalije ali materiala, izpostavljenosti med različnimi procesi in sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganja.

V tem delu ocene je pomembno opredeliti vse korake proizvodnje in predelave, snovi, uporabljene v vsakem od njih (npr. surovine ali materiali, pomožna tehnološka sredstva), snovi, ki lahko nastanejo med procesi (hlapne organske spojine, stranski produkti itd.), ter njihove nevarnosti in tveganja za delavce. Operativni pogoji (kako se snov uporablja v procesu, ali je postopek predelave zaprt/odprt, koncentracija snovi v pripravku) skupaj s potencialom za sproščanje (hlapnost, prašnost, fugativnost, temperatura, tlak) in sprejetimi ukrepi za obvladovanje tveganja (npr. lokalno izpušno prezračevanje) bodo določili verjetnost izpostavljenosti delavcev in morebiten način izpostavljenosti (vdihavanje, stik s kožo, oralno zaužitje).

Tako kot v 1. koraku je mogoče uporabiti večstopenjski pristop, odvisno od razpoložljivosti podatkov.

Na voljo so različni kvalitativni/poenostavljeni modeli (imenovani tudi modeli za opredelitev nadzora) za ocenjevanje varnosti in obvladovanje tveganja na delovnem mestu. Ti modeli so zasnovani za opredelitev tveganja na delovnem mestu z uporabo pristopa 1. stopnje, ko ni na voljo celoten niz podatkov, potrebnih za izvedbo kvantitativne ocene. Modeli temeljijo na dodeljevanju točk ali ravni nekaterim od naslednjih spremenljivk, ki jih je treba upoštevati med opredelitvijo tveganja:

—	nevarnosti kemikalij;

—	pogostost in trajanje izpostavljenosti;

—	količina uporabljene ali prisotne zadevne kemikalije ali materiala;

—	fizikalne lastnosti zadevne kemikalije ali materiala, kot sta hlapnost ali prašnost;

—	operativni pogoji;

—	vrsta sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganja.

Obstajata dve vrsti modelov: modeli, ki ocenjujejo potencialno tveganje izpostavljenosti (ne vključujejo sprejetih preventivnih ukrepov kot vhodne spremenljivke), in modeli, ki ocenjujejo pričakovano tveganje izpostavljenosti (ocenjujejo končno tveganje glede na morebitne izvedene preventivne ukrepe).

Rezultat je kategorizacija v različne stopnje tveganja, da se ugotovi, ali je tveganje sprejemljivo, in po potrebi določijo vrste preventivnih ukrepov, ki jih je treba uporabiti.

Med priporočenimi ocenjevalnimi orodji za 2. korak je orodje za večstopenjsko ciljno oceno tveganja (TRA), ki ga je razvil Evropski center za ekotoksikologijo in toksikologijo kemikalij (ECETOC). Orodje ECETOC TRA (20) je bilo razvito za lažjo registracijo kemikalij v skladu z uredbo REACH ter se pogosto uporablja v industriji, poznajo pa ga tudi MSP. Za uporabo tega orodja je priporočljivo upoštevati smernice agencije ECHA (poglavje R12, Opis uporabe) (21) pri opredelitvi uporabe zadevne kemikalije ali materiala v različnih fazah, saj orodje uporablja te smernice kot referenco. Na voljo so tudi drugi modeli in orodja, npr. orodje Chesar (22) (pomembno tudi za 3. korak, kjer je navedenih več podrobnosti), model Mednarodne organizacije dela (MOD) (23), nemški stolpični model nevarnih snovi, ki ga podpira orodje EMKG („preprosta nadzorna shema za nevarne snovi na delovnem mestu“) (24), model INRS (25); nizozemski model Stoffenmanager (26) ali belgijski model REGETOX (27).

Primeri ustreznih vidikov in kazalnikov, ki jih je treba oceniti v 2. koraku, so navedeni v preglednici 3. Prilagojeni so po nemškem stolpičnem modelu nevarnih snovi, ki ga je razvil Inštitut za varnost in zdravje pri delu v okviru nemškega socialnega zavoda za nezgodno zavarovanje (28). Za primer kroničnih nevarnosti za zdravje ljudi so povezani z razvrščanjem razredov nevarnosti iz 1. koraka. Stolpični model je bil razvit predvsem za podporo oceni nadomestitve nevarnih snovi, vendar bi se pristop lahko prilagodil za druge namene in z uporabo istih informacij.

Preglednica 3

Primeri vidikov in kazalnikov, pomembnih za 2. korak, prilagojeni po nemškem stolpičnem modelu nevarnih snovi

Vidik

Podvidiki in kazalniki

Akutne nevarnosti za zdravje ljudi

Kronične nevarnosti za zdravje ljudi

Fizikalne lastnosti

Nevarnosti, nastale zaradi sproščanja

S predelavo povezan prispevek k tveganju

Proces z zelo velikim tveganjem

—	Akutno strupene snovi ali zmesi, kategorija 1 ali 2 (H300, H310, H330)

—	Snovi ali zmesi, pri katerih se v stiku s kislinami sprošča zelo strupen plin (EUH032)

—	Nevarnosti za ljudi, podobne tistim v skupini A iz 1. koraka

—	Nestabilne eksplozivne snovi ali zmesi (H200)

—	Eksplozivne snovi, zmesi ali izdelki, oddelki 1.1 (H201), 1.2 (H202), 1.3 (H203), 1.4 (H204), 1.5 (H205) in 1.6 (brez stavka H)

—	Vnetljivi plini, kategorija 1A (H220, H230, H231, H232) ter kategoriji 1B in 2 (H221)

—	Piroforni plini (H232)

—	Vnetljive tekočine, kategorija 1 (H224)

—	Samoreaktivne snovi ali zmesi, vrsti A (H240) in B (H241)

—	Organski peroksidi, vrsti A (H240) in B (H241)

—	Piroforne tekočine ali trdne snovi, kategorija 1 (H250)

—	Snovi ali zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorija 1 (H260)

—	Oksidativne tekočine ali trdne snovi, kategorija 1 (H271)

—

Plini

—	Tekočine s parnim tlakom nad 250 hPa (mbar)

—	Trdne snovi, ki se prašijo

—	Odprta predelava

—	Možnost neposrednega stika s kožo

—	Uporaba na velikem območju

—	Odprta zasnova ali delno odprta zasnova, naravno prezračevanje

Proces z velikim tveganjem

—	Akutno strupene snovi ali zmesi, kategorija 3 (H301, H311, H331)

—	Snovi ali zmesi, ki so strupene ob stiku z očmi (EUH070)

—	Snovi ali zmesi, pri katerih se v stiku z vodo ali kislinami sprošča strupen plin (EUH029, EUH031)

—	Snovi ali zmesi s specifično strupenostjo za ciljne organe (enkratna izpostavljenost), kategorija 1: okvara organov (H370)

—	Snovi ali zmesi, ki povzročijo preobčutljivost kože (H317, Sh)

—	Snovi ali zmesi, ki povzročijo preobčutljivost dihal (H334, Sa)

—	Snovi ali zmesi, jedke za kožo, kategorija 1, 1A (H314)

—	Nevarnosti za ljudi, podobne tistim v skupini B iz 1. koraka

—	Aerosoli, kategorija 1 (H222 in H229)

—	Vnetljive tekočine, kategorija 2 (H225)

—	Vnetljive trdne snovi, kategorija 1 (H228)

—	Samoreaktivne snovi ali zmesi, vrsti C in D (H242)

—	Organski peroksidi, vrsti C in D (H242)

—	Samosegrevajoče se snovi ali zmesi, kategorija 1 (H251)

—	Snovi ali zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorija 2 (H261)

—	Oksidativni plini, kategorija 1 (H270)

—	Oksidativne tekočine ali trdne snovi, kategorija 2 (H272)

—	Desenzibilizirani eksplozivi, kategorija 1 (H206) in kategorija 2 (H207)

—	Snovi ali zmesi z določenimi lastnostmi (EUH001, EUH014, EUH018, EUH019, EUH044)

—	Tekočine s parnim tlakom 50–250 hPa (mbar)

—	Delno odprta zasnova, s predelavo povezana odprtina z enostavno ekstrakcijo, odprta z enostavno ekstrakcijo

Proces s srednjim tveganjem

—	Akutno strupene snovi ali zmesi, kategorija 4 (H302, H312, H332)

—	Snovi ali zmesi s specifično strupenostjo za ciljne organe (enkratna izpostavljenost), kategorija 2: možna okvara organov (H371)

—	Snovi ali zmesi, jedke za kožo, kategoriji 1B in 1C (H314)

—	Snovi ali zmesi, ki povzročajo poškodbe oči (H318)

—	Snovi ali zmesi, ki so jedke za dihala (EUH071)

—	Nestrupeni plini, ki lahko povzročijo zadušitev z izpodrivanjem zraka (npr. dušik)

—	Nevarnosti za ljudi, podobne tistim v skupini C iz 1. koraka, razen tistih, ki so navedene pod „Akutne nevarnosti za zdravje ljudi“ (levi stolpec)

—	Aerosoli, kategorija 2 (H223 in H229)

—	Vnetljive tekočine, kategorija 3 (H226)

—	Vnetljive trdne snovi, kategorija 2 (H228)

—	Samoreaktivne snovi ali zmesi, vrsti E in F (H242)

—	Organski peroksidi, vrsti E in F (H242)

—	Samosegrevajoče se snovi ali zmesi, kategorija 2 (H252)

—	Snovi ali zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorija 3 (H261)

—	Oksidativne tekočine ali trdne snovi, kategorija 3 (H272)

—	Plini pod tlakom (H280, H281)

—	Jedko za kovine (H290)

—	Desenzibilizirani eksplozivi, kategorija 3 (H207) in kategorija 4 (H208)

—	Tekočine s parnim tlakom 10–50 hPa (mbar), razen vode

—	Zaprta predelava z možnostjo izpostavljenosti, npr. med polnjenjem, vzorčenjem ali čiščenjem

—	Zaprta zasnova, tesnitev ni zagotovljena, delno odprta zasnova z učinkovito ekstrakcijo

Proces z nizkim tveganjem

—	Snovi ali zmesi, ki povzročajo draženje kože (H315)

—	Snovi ali zmesi, ki povzročajo draženje oči (H319)

—	Poškodbe kože pri delu v vlagi

—	Snovi ali zmesi s tveganjem pri vdihavanju (H304)

—	Snovi ali zmesi, ki povzročajo poškodbe kože (EUH066)

—	Snovi ali zmesi s specifično strupenostjo za ciljne organe (enkratna izpostavljenost), kategorija 3: draženje dihal (H335)

—	Snovi ali zmesi s specifično strupenostjo za ciljne organe (enkratna izpostavljenost), kategorija 3: zaspanost, omotica (H336)

—	Snovi, ki so kronično škodljive na druge načine (brez stavka H)*

—	Aerosoli, kategorija 3 (H229 brez H222 in H223)

—	Snovi ali zmesi, ki niso lahko vnetljive (razpon plamenišča > 60 ... 100 °C, brez stavka H)

—	Samoreaktivne snovi/zmesi, vrsta G (brez stavka H)

—	Organski peroksidi, vrsta G (brez stavka H)

—	Tekočine, pri katerih je parni tlak 2–10 hPa (mbar)

—	Zaprta zasnova, zagotovljena tesnitev, delno zaprta zasnova z integrirano ekstrakcijo, delno odprta zasnova z zelo učinkovito ekstrakcijo

Zanemarljivo tveganje

Snovi, ki ne vzbujajo zaskrbljenosti glede intrinzičnih nevarnih lastnosti, v skladu s 1. korakom (tj. niso razvrščene v skupino A, B ali C)

—	Tekočine s parnim tlakom, manjšim od 2 hPa (mbar)

—	Trdne snovi, ki se ne prašijo

4.3 Vidiki končne uporabe, ki se nanašajo na zdravje ljudi in okolje (3. korak)

V tem koraku se ocenjujejo vidiki uporabe zadevne kemikalije ali materiala, ki se nanašajo na zdravje ljudi in okolje. Tako kot v 2. koraku bodo pogoji uporabe določali verjetnost izpostavljenosti kemikaliji ali materialu ter morebitne načine izpostavljenosti (vse ustrezne poti) in s tem povezane vplive strupenosti na zdravje ljudi, vključno z izpostavljenostjo med življenjsko dobo, in okolje (npr. zaradi izpiranja šampona, ki konča v odplakah čistilne naprave).

Tveganje je opredeljeno kot kombinacija nevarnosti kemikalije ali materiala in ocene predvidene izpostavljenosti zdravja ljudi in okolja nevarnostim med uporabo zadevne kemikalije ali materiala.

Za oceno varnosti so potrebne informacije o intrinzičnih lastnostih kemikalije ali materiala, ki v glavnem zajemajo iste nevarne lastnosti, kot so obravnavane v 1. koraku: fizikalne nevarnosti, nevarnosti za okolje in nevarnosti za zdravje ljudi.

Potrebne so tudi informacije o drugih fizikalno-kemijskih lastnostih, da se opredeli usoda zadevne kemikalije ali materiala, oceni izpostavljenost, določi pot izpostavljenosti ter opredeli tveganje (npr. lastnosti, kot so fizikalna oblika kemikalije ali materiala, parni tlak, pomemben za zdravje ljudi, ali topnost v vodi in porazdelitveni koeficient oktanol/voda (Log Kow), pomemben za okolje).

Za oceno izpostavljenosti je še posebej pomembno opredeliti/opisati uporabo zadevne kemikalije ali materiala in opredeliti pogoje uporabe z zagotovitvijo informacij o pogostosti in trajanju izpostavljenosti, količini kemikalije ali materiala, ki se uporablja ali je prisoten/-a v uporabi, pogojih uporabe kemikalije ali materiala in navodilih za njegovo uporabo. Če ima kemikalija ali material več možnih uporab, bi bilo treba v idealnem primeru upoštevati različne načine izpostavljenosti.

Tako kot v prejšnjih korakih se lahko pristop optimizira glede na to, ali se ocenjuje nova ali obstoječa kemikalija ali material, in glede na to, kateri podatki so na voljo.

Tako kot v 2. koraku je priporočljivo upoštevati smernice agencije ECHA (poglavje R12, Opis uporabe21) kot izhodišče za opredelitev uporabe zadevne kemikalije ali materiala v tem koraku. Smernice R12 zagotavljajo sezname kategorij proizvodov in kategorij izdelkov, številna razpoložljiva orodja za ocenjevanje izpostavljenosti, kot je ECETOC TRA20, pa uporabljajo te opisne kategorije kot vhodne podatke za oceno izpostavljenosti in varnosti.

Za oceno varnosti kemikalije/materiala se priporoča tudi orodje za pripravo ocene kemijske varnosti in poročila o kemijski varnosti (Chesar)22. Razvila ga je agencija ECHA za pomoč podjetjem pri pripravi poročil o kemijski varnosti in scenarijev izpostavljenosti na strukturiran, usklajen, pregleden in učinkovit način. To vključuje poročanje o podatkih v zvezi s snovjo (ustrezni fizikalno-kemijski podatki, podatki o usodi in nevarnosti), opisovanje uporab snovi, izvajanje ocene izpostavljenosti, vključno z opredelitvijo pogojev varne uporabe, ocenami povezane izpostavljenosti in dokazovanjem nadzora nad tveganji. Za izvedbo ocene izpostavljenosti so v orodje Chesar vključena številna orodja za oceno izpostavljenosti: orodje ECETOC TRA za oceno izpostavljenosti delavcev in potrošnikov ter orodje EUSES za oceno okoljske izpostavljenosti. Ta orodja kot vhodne podatke zahtevajo pričakovane pogoje uporabe. Načrti uporabe, ki so jih razvili industrijski sektorji, zbirajo informacije o uporabah in pogojih uporabe kemikalij v lastnem sektorju na usklajen in strukturiran način. Vsebujejo vhodne parametre za oceno izpostavljenosti delavcev (SWED), oceno izpostavljenosti potrošnikov (SCED) in oceno izpostavljenosti okolja (SPERC). Obstoječi načrti uporabe so na voljo v obliki Chesar na naslovu https://www.echa.europa.eu/sl/csr-es-roadmap/use-maps/use-maps-library. V orodju Chesar je mogoče zabeležiti tudi ocene izpostavljenosti, pridobljene z drugimi orodji, ali podatke o izmerjenih izpostavljenostih. Nekatera orodja, kot je ConsExpo29, omogočajo neposreden izvoz rezultatov v orodje Chesar.

Tako kot v 2. koraku se lahko uporabijo tudi orodja višjih stopenj (npr. ConsExpo (29)) ali orodja, specifična za sektor, ki jih je razvila industrija za ocenjevanje določenih vrst proizvodov in izdelkov, če so na voljo potrebni podatki.

4.4 Ocena okoljske trajnostnosti (4. korak)

Ta korak zajema oceno vidikov okoljske trajnostnosti zadevne kemikalije ali materiala, pri čemer se osredotoča na njen ali njegov vpliv na okolje v celotni vrednostni verigi.

Za oceno okoljske trajnostnosti zadevne kemikalije ali materiala je treba izvesti oceno življenjskega cikla na podlagi funkcije, ki zajema celotni življenjski cikel. Če ima nova kemikalija ali material več možnih uporab ali če se lahko proizvede po več proizvodnih poteh, je treba opraviti različne ocene življenjskega cikla glede na posamezno proizvodnjo, uporabo in konec življenjske dobe. V idealnem primeru bi se morale študije ocen življenjskega cikla v zvezi z različnimi uporabami kemikalije ali materiala izvajati po enakih načelih modeliranja, da se zagotovi usklajenost in omogoči primerjava rezultatov. Zato je priporočljivo, da se, kadar je to mogoče, uporabi metoda okoljskega odtisa izdelka30 kot vodilni dokument za izvajanje ocene življenjskega cikla.

Za oceno okoljske uspešnosti izdelkov v njihovem življenjskem ciklu se priporoča uporaba metode presoje vpliva okoljskega odtisa (30). Sestavljena je iz minimalnega nabora vplivov, ki jih je treba oceniti. Druge vidike, ki še niso v celoti zajeti v trenutnih praksah ocene življenjskega cikla, bo morda treba oceniti za vsak primer posebej z uporabo morebitnih kazalnikov, ki bi lahko bili razviti v ta namen.

Glede na to, da obstoječi vplivi na okolje presegajo tiste, ki jih zajema metoda okoljskega odtisa, bi se lahko v prihodnosti dodali drugi vplivi.

Osnovne modele in karakterizacijske faktorje za metodo okoljskega odtisa, ki so na voljo na naslovu https://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml, je treba uporabiti v skladu z najnovejšim razpoložljivim svežnjem za okoljski odtis. Upoštevani vidiki, kazalniki in metode, veljavni na dan objave tega priporočila, so navedeni v preglednici 5, ki bi jo bilo treba obravnavati le kot zgled, saj se priporočene metode nenehno razvijajo.

Preglednica 5

Vidiki, kazalniki in metode za metodo okoljskega odtisa za izvedbo 4. koraka

Raven/vidiki za oceno življenjskega cikla	Podvidik	Kazalnik in enota	Priporočena privzeta metoda presoje vpliva življenjskega cikla
Strupenost	Strupenost za ljudi – rakotvorni učinki	Primerjalna enota strupenosti za ljudi (CTUh)	Na podlagi modela USEtox2.1 (Fantke in drugi, 2017 (31)), prilagojenega kot v Saouter in drugi, 2018 (32)
	Strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki	Primerjalna enota strupenosti za ljudi (CTUh)	Na podlagi modela USEtox2.1 (Fantke in drugi, 2017 (31)), prilagojenega kot v Saouter in drugi, 2018 (32)
	Strupenost za okolje, sladka voda	Primerjalna enota strupenosti za ekosisteme (CTUe)	Na podlagi modela USEtox2.1 (Fantke in drugi, 2017 (31)), prilagojenega kot v Saouter in drugi, 2018 (32)
Podnebne spremembe	Podnebne spremembe	Potencial globalnega segrevanja (GWP100, kg ekvivalenta CO2 )	Model Bern – potencial globalnega segrevanja (GWP) v obdobju 100 let (na podlagi podatkov IPCC iz leta 2013 (33))
Onesnaževanje	Tanjšanje ozonskega plašča	Faktor škodljivosti za ozon (ODP) (kg ekvivalenta CFC-11)	Model EDIP, ki temelji na faktorju škodljivosti za ozon Svetovne meteorološke organizacije (WMO) v neskončnem časovnem obdobju (WMO 2014 (34) + povezave)
	Delci/v zraku razpršene anorganske snovi	Učinki na zdravje ljudi, povezani z izpostavljenostjo delcem PM2,5 (Pojavnost bolezni (35))	Model PM (Fantke in drugi, 2016 (36)) v UNEP, 2016 (37)
	Ionizirajoče sevanje, zdravje ljudi	Izpostavljenost ljudi U235 (kBq U235)	Model na podlagi učinka na zdravje ljudi, kot so ga razvili Dreicer in drugi leta 1995 (Frischknecht in drugi, 2000 (38))
	Fotokemično nastajanje ozona	Povečanje koncentracije troposferskega ozona (kg ekvivalenta NMHOS)	LOTOS-EUROS (Van Zelm in drugi, 2008 (39)), kot je uporabljen v ReCiPe 2008
	Zakisljevanje	Skupni presežek (mol ekvivalenta H+)	Skupni presežek (Posch in drugi, 2008 (40); Seppälä in drugi, 2006 (41))
	Kopenska evtrofikacija	Skupni presežek (mol ekvivalenta N)	Skupni presežek (Seppälä in drugi, 2006 (41), Posch in drugi, 2008 (40))
	Evtrofikacija sladke vode	Delež hranil, ki dosežejo končno sladkovodno okolje (P, kg ekvivalenta P)	Model EUTREND (Struijs in drugi, 2009 (42)), kot je uporabljen v ReCiPe 2008
	Evtrofikacija morske vode	Delež hranil, ki dosežejo končno morsko okolje (N, kg ekvivalenta N)	Model EUTREND (Struijs in drugi, 2009 (42)), kot je uporabljen v ReCiPe 2008
Viri	Raba zemljišč	Indeks kakovosti tal (43) (biotska proizvodnja, odpornost na erozijo, mehansko filtriranje in obnavljanje podtalnice)	Indeks kakovosti tal na podlagi modela LANCA (De Laurentiis in drugi, 2019 (44)) in različice LANCA CF 2.5 (Horn & Maier, 2018 (45))
	Raba vode	Potencial za prikrajšanost uporabnikov za vodo (poraba vode, ponderirana glede na prikrajšanost, m3 ekvivalenta vode, za katero so prikrajšani)	Model razpoložljive preostale vode (Available Water Remaining – AWARE) (Boulay in drugi, 2018 (46); UNEP, 2016 (37))
	Raba virov, minerali in kovine	Izčrpavanje abiotskih virov (ADP, končne zaloge, kg ekvivalenta Sb)	CML (Guinée in drugi, 2002 (47)) in (Van Oers in drugi, 2002 (48))
	Raba virov, nosilci energije	Izčrpavanje abiotskih virov – fosilna goriva (ADP, fosilni, MJ) (49)	CML (Guinée in drugi, 2002 (47)) in (Van Oers in drugi, 2002 (48))

5. Postopek ocenjevanja in poročanje

Uporaba okvira za varno in trajnostno v zasnovi za kemikalijo ali material bo zagotovila tri rezultate:

1.	spoštovanje načel varnosti in trajnostnosti v zasnovi v fazi (ponovne) zasnove;

2.	oceno varnosti in trajnostnosti;

3.	podatkovni portal s povzetkom rezultatov.

Nekateri trenutni vidiki in kazalniki nimajo povezanih pragov (ti so vzpostavljeni predvsem za regulativne varnostne vidike). To pomeni, da merila za vidike in kazalnike brez pragov niso popolna. V takih primerih je pragmatičen pristop k testiranju, da se kemikalija/material, ki se ocenjuje, primerja s kemikalijami ali materiali, ki bi jo/ga lahko nadomestili v skladu s tem, kar se trenutno izvaja z uporabo alternativnih metod ocenjevanja. V primeru novih kemikalij ali materialov mora primerjava temeljiti na funkcionalnosti. Ta pristop bo vodil do relativnih izboljšav na podlagi uspešnosti primerjanih kemikalij ali materialov.

Komisija bo na spletu dala na voljo predloge za predstavitev rezultatov, vključno s predlogom za njihovo grafično vizualizacijo.

Za 1. korak ocene varnosti in trajnostnosti so predvidene štiri stopnje ocenjevanja.

—	Stopnja 0 – kemikalije ali materiali v skupini meril A (npr. najbolj škodljive snovi, vključno s SVHC).

—	Stopnja 1 – kemikalije ali materiali v skupini meril B (npr. imajo kronične učinke na zdravje ljudi ali okolje, snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ki niso vključene v skupino A).

—	Stopnja 2 – kemikalije ali materiali v skupini meril C (npr. z drugimi nevarnimi lastnostmi).

—

Stopnja 3 – kemikalije ali materiali, ki ne spadajo v nobeno od kategorij nevarnosti, navedenih v prejšnjih skupinah meril. Pri teh je treba upoštevati, da bi lahko bila zadevna kemikalija ali material še vedno škodljiva pri določenih uporabah z vidika tveganja, ki presega splošna merila glede nevarnosti in vključuje upoštevanje okolij izpostavljenosti, specifičnih za uporabo.

Vidiki, navedeni v skupinah A, B in C (preglednica 2), so razvrščeni hierarhično, kar pomeni, da jih je treba ocenjevati enega za drugim, pri čemer se naslednje merilo, vezano na vidik, oceni le v primeru izpolnjevanja prejšnjega merila.

Če obstajajo dokazi, da ima zadevna kemikalija ali material eno od nevarnih lastnosti, vključenih v skupino nevarnih lastnosti, ki se ocenjujejo, ni treba zbirati informacij o drugih lastnostih v isti skupini za oceno varnosti in trajnostnosti v zasnovi. To je namenjeno poenostavitvi ocenjevanja, lažjemu zbiranju podatkov ter hitrejši odstranitvi problematičnih kemikalij ali materialov v zgodnjih fazah raziskovalnega in razvojnega procesa. Vendar pa je treba za ocenjevanje naslednjega merila predložiti dokaze o vseh vidikih istega sklopa meril.

Za 2., 3. in 4. korak ocene varnosti in trajnostnosti je priporočljivo poročati o celotni oceni za analizirani primer in navesti, katere metode so bile uporabljene. Prav tako je priporočljivo primerjati rezultate korakov s kemikalijo ali materialom, ki se nadomesti, da se preveri, ali je prišlo do izboljšanja (primerjalna ocena). Končno poročilo glede varnosti in trajnostnosti v zasnovi mora vključevati analizo rezultatov, pridobljenih v 2., 3. in 4. koraku, ter opredeliti vidike in kazalnike z največjim učinkom na varnost in trajnostnost. Merila za 2., 3. in 4. korak je treba določiti za vsak primer posebej na podlagi dobljenih rezultatov, saj niso za vse kemikalije in materiale potrebni enaki ukrepi glede varnosti in trajnostnosti.

6. Pregled podatkovnih virov za podporo oceni varnosti in trajnostnosti

Kot izhodišče in poleg orodij, omenjenih v opisu korakov 1–4, se lahko najprej pregledajo viri, kot so informacije agencije ECHA o kemikalijah (50) (vključno s popisom razvrstitev in označitev (51) ter iskalnikom EUCLEF (52)), podatkovna zbirka Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o kemičnih nevarnostih (OpenFoodTox) (53), eChemPortal (54) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter podatkovni portal o kemikalijah CompTox (55) Ameriške agencije za varstvo okolja (EPA), zlasti glede informacij o nevarnih lastnostih obstoječih kemikalij.

Za okoljski odtis so na voljo nabori podatkov popisa življenjskega cikla na Evropski platformi za oceno življenjskega cikla (56), ki jo je ustvarila in jo upravlja Komisija. Če so na voljo, je treba uporabiti nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Global LCA Data Access Network (Globalno omrežje za dostop do podatkov o oceni življenjskega cikla) (57) je obsežna platforma za iskanje podatkov v različnih podatkovnih zbirkah. Zagotavlja tudi orodja za usklajevanje naborov podatkov iz različnih virov.

Za modeliranje scenarija ob koncu življenjske dobe je težko natančno določiti specifične vire podatkov, saj so potrebni različni podatki, odvisno od kemikalije ali materiala, ki se ocenjuje. Priporočljiv vir za splošno statistiko v zvezi s koncem življenjske dobe je zbirka podatkov EUROSTAT (58), ki zagotavlja podatke o ravnanju z odpadki v Evropi. Dodatne koristne informacije objavljajo panožna združenja proizvajalcev, ki pogosto objavljajo študije in statistične podatke o trajnostnosti lastnega sektorja.

(1) Anastas, P., in Warner, J. (1998), Green Chemistry: Theory and Practice, Oxford University Press, New York, str. 30.

(2) Anastas, P. T., in Zimmerman, J. B. (2003), „Peer Reviewed: Design Through the 12 Principles of Green Engineering“, Environmental Science & Technology 37(5), 94A–101A: https://doi.org/10.1021/es032373g.

(3) UBA (2009), „Sustainable Chemistry: Positions and Criteria of the Federal Environment Agency“, str. 6: https://www.umweltbundesamt.de/en/publikationen/sustainable-chemistry.

(4) UBA (2016), „Guide on sustainable chemicals – A decision tool for substance manufacturers, formulators and end users of chemicals“: https://www.umweltbundesamt.de/en/publikationen/guide-on-sustainable-chemicals.

(5) Keijer, T., Bakker, V., Slootweg, J. C. (2019), „Circular chemistry to enable a circular economy“, Nature chemistry 11(3), str. 190–195: https://doi.org/10.1038/s41557-019-0226-9.

(6) https://ec.europa.eu/growth/sectors/raw-materials/areas-specific-interest/critical-raw-materials_sl

(7) Nevarnost je lastnost ali niz lastnosti, zaradi katerih je snov nevarna (opredelitev je na voljo na terminološkem portalu agencije ECHA https://echa-term.echa.europa.eu/).

(8) COM(2020) 667 final.

(9) COM(2022) 142 final.

(10) Tehnična delovna skupina, Del B – Priloga: Tehnična merila za pregled, marec 2022. https://wwfeu.awsassets.panda.org/downloads/220330_sustainable_finance_platform_finance_report_remaining_environmental_objectives.pdf.

(11) Uredba Sveta (ES) št. 440/2008.

(12) https://www.oecd.org/chemicalsafety/testing/

(13) https://echa.europa.eu/sl/guidance-documents/guidance-on-clp

(14) https://echa.europa.eu/sl/guidance-documents/guidance-on-information-requirements-and-chemical-safety-assessment

(15) Preglednica 2 bo pregledana po koncu preskusnega obdobja.

(16) Člen 57(a) uredbe REACH – rakotvorne iz kategorij 1A ali 1B; člen 57(b) uredbe REACH – mutagene za zarodne celice iz kategorij 1A ali 1B; člen 57(c) uredbe REACH – strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B; člen 57(d) uredbe REACH – obstojne, strupene in se lahko kopičijo v organizmih (PBT); člen 57(e) uredbe REACH – zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih (vPvB); člen 57(f) uredbe REACH – enakovredni učinki, snovi s potencialno resnimi učinki na zdravje ljudi in/ali okolje.

(17) Nekatere snovi z drugimi nevarnimi lastnostmi (npr. STOT RE) so lahko razvrščene kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, zaradi svojih „enakovrednih učinkov“ (glej člen 57(f) uredbe REACH).

(18) Vključitev vseh PMT in vPvM v podskupino najbolj škodljivih snovi bo predmet nadaljnje ocene.

(19) Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke (COM(2022) 142 final). Člen 2(28): „snov, ki vzbuja skrb“ pomeni snov, ki:

(a)	izpolnjuje merila iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1) uredbe REACH ali

(b)

je v delu 3 Priloge VI k uredbi CLP vključena v enega od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti:

—	kategoriji rakotvornosti 1 in 2,

—	kategoriji mutagenosti za zarodne celice 1 in 2,

—	kategoriji reproduktivne toksičnosti 1 in 2,

—	kategorija preobčutljivosti dihal 1,

—	kategorija preobčutljivosti kože 1,

—	kategorije kronične nevarnosti za vodno okolje 1 do 4,

—	nevarno za ozonski plašč,

—	specifična strupenost za ciljne organe – ponavljajoča se izpostavljenost, kategoriji 1 in 2,

—	specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost, kategoriji 1 in 2, ali

(c)	negativno vpliva na ponovno uporabo in recikliranje materialov v izdelku, ki jo vsebuje.

(20) Orodje ECETOC TRA: https://www.ecetoc.org/tools/tra-main/.

(21) https://echa.europa.eu/documents/10162/17224/information_requirements_r12_sl.pdf

(22) Orodje za oceno kemijske varnosti in poročanje o njej, https://chesar.echa.europa.eu/home.

(23) MOD – Mednarodni komplet orodij za nadzor kemikalij, https://www.ilo.org/legacy/english/protection/safework/ctrl_banding/toolkit/icct/.

(24) Preprosta nadzorna shema za nevarne snovi na delovnem mestu (EMKG), https://www.baua.de/EN/Topics/Work-design/Hazardous-substances/EMKG/Easy-to-use-workplace-control-scheme-EMKG_node.html.

(25) Model INRS, https://www.inrs.fr/media.html?refINRS=ND%202233.

(26) Stoffenmanager, https://stoffenmanager.com/en/.

(27) Réseau de Gestion des Risques Toxicologiques (REGETOX 2000), http://www.regetox.med.ulg.ac.be/accueil_fr.htm.

(28) Stolpični model GHS 2020 – Pripomoček za oceno nadomestitve, ur. Smola T., Institut für Arbeitsschutz der Deutschen Gesetzlichen Unfallversicherung (IFA), https://www.dguv.de/ifa/praxishilfen/hazardous-substances/ghs-spaltenmodell-zur-substitutionspruefung/index.jsp.

(29) https://www.rivm.nl/en/consexpo

(30) C(2021) 9332 final.

(31) Dokumentacija USEtox®2.0 (različica 1), http://usetox.org. https://doi.org/10.11581/DTU:00000011.

(32) Using REACH and the EFSA database to derive input data for the USEtox model, EUR 29495 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-98183-8, Skupno raziskovalno središče (JRC) 114227, https://doi.org/10.2760/611799.

(33) Anthropogenic and Natural Radiative Forcing. V: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Prispevek delovne skupine I k petemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe. T. F. Stocker, D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S.K. Allen, J. Doschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex, in P.M. Midgley, Eds. Cambridge University Press, str. 659–740, doi:10.1017/CBO9781107415324.018.

(34) Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2014, Global Ozone Research and Monitoring Project Report No. 55, Ženeva, Švica. Pridobljeno s spletnega naslova https://csl.noaa.gov/assessments/ozone/2014/preface.html.

(35) Ime enote je bilo spremenjeno iz „Smrti“ v izvirnem viru (UNEP, 2016) v „Pojavnosti bolezni“.

(36) Health impacts of fine particulate matter. V: Frischknecht, R., Jolliet, O. (ur.), Global Guidance for Life Cycle Impact Assessment Indicators: Volume 1. UNEP/SETAC Life Cycle Initiative, Pariz, str. 76–99. Pridobljeno s spletnega naslova www.lifecycleinitiative.org/applying-lca/lcia-cf/.

(37) Global guidance for life cycle impact assessment indicators: Volume 1, ISBN: 978-92-807-3630-4. Pridobljeno s spletnega naslova https://www.ecocostsvalue.com/EVR/img/references%20others/global-guidance-lcia-v.1-1.pdf.

(38) Human health damages due to ionising radiation in life cycle impact assessment. Environmental Impact Assessment Review. https://doi.org/10.1016/S0195-9255(99)00042-6.

(39) European characterisation factors for damage to human health caused by PM10 and ozone in life cycle impact assessment, Atmospheric Environment 42, str. 441–453. https://doi.org/10.1016/j.atmosenv.2007.09.072.

(40) The role of atmospheric dispersion models and ecosystem sensitivity in the determination of characterisation factors for acidifying and eutrophying emissions in LCIA, The International Journal of Life Cycle Assessment, 13, str. 477–486, https://doi.org/10.1007/s11367-008-0025-9.

(41) Country-dependent Characterisation Factors for Acidification and Terrestrial Eutrophication Based on Accumulated Exceedance as an Impact Category Indicator, The International Journal of Life Cycle Assessment 11(6), str. 403–416, https://doi.org/10.1065/lca2005.06.215.

(42) Aquatic Eutrophication. Poglavje 6 v: Goedkoop, M., Heijungs, R., Huijbregts, M. A. J., De Schryver, A., Struijs, J., Van Zelm, R. (2009). ReCiPe 2008. A Life Cycle Impact Assessment Method Which Comprises Harmonised Category Indicators at the Midpoint and the Endpoint Level. Report I: Characterisation factors, prva izdaja.

(43) Ta indeks je rezultat združitve štirih kazalnikov, ki jo je izvedlo Skupno raziskovalno središče, pri čemer so bili ti kazalniki določeni z modelom LANCA za ocenjevanje vplivov zaradi rabe zemljišč, kot je sporočeno v De Laurentiis in drugi (2019).

(44) Soil quality index: Exploring options for a comprehensive assessment of land use impacts in LCA, Journal of Cleaner Production, 215, str. 63–74, https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2018.12.238.

(45) LANCA® – Characterization Factors for Life Cycle Impact Assessment, različica 2.5 november 2018. Pridobljeno s spletnega naslova http://publica.fraunhofer.de/documents/N-379310.html.

(46) The WULCA consensus characterization model for water scarcity footprints: assessing impacts of water consumption based on available water remaining (AWARE), The International Journal of Life Cycle Assessment 23(2), str. 368–378, https://doi.org/10.1007/s11367-017-1333-8.

(47) Handbook on Life Cycle Assessment: Operational Guide to the ISO Standards, Series: Eco-efficiency in industry and science, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht: https://doi.org/10.1007/BF02978897.

(48) Abiotic Resource Depletion in LCA. Inštitut za ceste in hidrotehniko, Ministrstvo za promet in vodo, Amsterdam.

(49) Na seznamu tokov ILCD in za to priporočilo je uran vključen na seznam nosilcev energije. Meri se v MJ.

(50) Informacije agencije ECHA o kemikalijah: https://echa.europa.eu/sl/information-on-chemicals.

(51) https://echa.europa.eu/sl/information-on-chemicals/cl-inventory-database

(52) https://echa.europa.eu/sl/legislation-finder

(53) Podatkovna zbirka agencije EFSA o kemičnih nevarnostih EFSA (OpenFoodTox): https://www.efsa.europa.eu/en/microstrategy/openfoodtox.

(54) eChemPortal organizacije OECD: https://www.echemportal.org/echemportal/.

(55) Podatkovni portal o kemikalijah CompTox Ameriške agencije za varstvo okolja: https://comptox.epa.gov/dashboard/.

(56) Evropska platforma za oceno življenjskega cikla: https://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/contactListEF.xhtml.

(57) Global LCA Data Access Network: https://www.globallcadataaccess.org/.

(58) https://ec.europa.eu/eurostat/web/main/data/database

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 325

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 20. december 2022

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2022/2495 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1380/2013 glede omejitev dostopa do voda Unije	1
	*	Uredba Sveta (EU, Euratom) 2022/2496 z dne 15. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027	11

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Delegirana odločba Nadzornega organa EFTE št. 204/22/COL z dne 16. novembra 2022 o spremembi Odločbe št. 196/22/COL glede ukrepov v nujnih primerih na Norveškem zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v skladu s členom 259(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/429 ter členi 21, 39 in 55 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 [2022/2511]	206

Geografsko območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
3 do 12 navtičnih milj	Nizozemska	vse vrste	neomejeno
	Francija	sled	neomejeno

Geografsko območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
Obala Severnega morja (dansko-nemška meja do Hanstholma) (6 do 12 navtičnih milj)

Dansko-nemška meja do Blåvands Huka	Nemčija	bokoplute	neomejeno
	Nemčija	škampi in kozice	neomejeno
	Nizozemska	bokoplute	neomejeno
	Nizozemska	somerne ribe	neomejeno
Blåvands Huk do Bovbjerga	Belgija	trska	neomejeno samo od 1. junija do 31. julija
	Belgija	vahnja	neomejeno samo od 1. junija do 31. julija
	Nemčija	bokoplute	neomejeno
	Nizozemska	morska plošča	neomejeno
	Nizozemska	morski list	neomejeno
Thyborøn do Hanstholma	Belgija	mol	neomejeno samo od 1. junija do 31. julija
Thyborøn do Hanstholma	Belgija	morska plošča	neomejeno samo od 1. junija do 31. julija
	Nemčija	bokoplute	neomejeno
		papalina	neomejeno
		trska	neomejeno
		saj	neomejeno
		vahnja	neomejeno
		skuša	neomejeno
		sled	neomejeno
		mol	neomejeno
	Nizozemska	trska	neomejeno
		morska plošča	neomejeno
		morski list	neomejeno
Skagerrak (Hanstholm do Skagena) (4 do 12 navtičnih milj)	Belgija	morska plošča	neomejeno samo od 1. junija do 31. julija
	Nemčija	bokoplute	neomejeno
		papalina	neomejeno
		trska	neomejeno
		saj	neomejeno
		vahnja	neomejeno
		skuša	neomejeno
		sled	neomejeno
		mol	neomejeno
	Nizozemska	trska	neomejeno
		morska plošča	neomejeno
		morski list	neomejeno
Kattegat (3 do 12 milj)	Nemčija	trska	neomejeno
		bokoplute	neomejeno
		škamp	neomejeno
		sled	neomejeno
Severno od Zeelanda do vzporednika, ki gre skozi svetilnik Forsnæs	Nemčija	papalina	neomejeno
Baltsko morje (tudi Belti, Sound, Bornholm) (3 do 12 navtičnih milj)	Nemčija	bokoplute	neomejeno
		trska	neomejeno
		sled	neomejeno
		papalina	neomejeno
		jegulja	neomejeno
		losos	neomejeno
		mol	neomejeno
		skuša	neomejeno
Skagerrak (4 do 12 milj)	Švedska	vse vrste	neomejeno
Kattegat (1) (3 do 12 milj)	Švedska	vse vrste	neomejeno
Baltsko morje (3 do 12 milj)	Švedska	vse vrste	neomejeno

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2497 z dne 12. oktobra 2022 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1217/2009 glede regij Francije in Združenega kraljestva v mreži za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev	13
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2498 z dne 9. decembra 2022 o določitvi tehničnih postavk podatkovnih nizov vzorčnega raziskovanja na področju dohodka in življenjskih pogojev o dostopu do storitev v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	16
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2499 z dne 12. decembra 2022 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji	31
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2500 z dne 13. decembra 2022 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Keleméri bárányhús (ZGO))	52
*	Uredba Komisije (EU) 2022/2501 z dne 14. decembra 2022 o zaprtju ribolova na orjaško rdečo kozico na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 za plovila, ki plujejo pod zastavo Italije ter katerih skupna dolžina je enaka ali večja od 18 metrov in manjša od 24 metrov	53
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2502 z dne 19. decembra 2022 o popravku francoske jezikovne različice Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	56
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2503 z dne 19. decembra 2022 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 glede praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad živimi školjkami in ribiškimi proizvodi ali v zvezi z ultravijoličnim sevanjem ( 1 )	58
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2504 z dne 19. decembra 2022 o spremembi prilog III in V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 glede vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval in uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih ribiških proizvodov in visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora v Unijo ter vzorca zasebnega potrdila za vstop nekaterih sestavljenih proizvodov v Unijo ( 1 )	62
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (EU) 2022/2505 z dne 8. decembra 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske ter lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani, v zvezi s sprejetjem poslovnika Skupnega odbora	87
*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/2506 z dne 15. decembra 2022 o ukrepih za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem	94
*	Sklep Sveta (SZVP) 2022/2507 z dne 19. decembra 2022 o spremembi Sklepa 2010/452/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia	110
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2508 z dne 9. decembra 2022 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za tekstilno industrijo v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 8984) ( 1 )	112
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2509 z dne 15. decembra 2022 o določitvi količinskih omejitev in dodelitvi kvot za snovi, ki so nadzorovane v okviru Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023 (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 9109)	162
	PRIPOROČILA
*	Priporočilo Komisije (EU) 2022/2510 z dne 8. decembra 2022 o vzpostavitvi evropskega ocenjevalnega okvira za kemikalije in materiale, ki so varni in trajnostni v zasnovi	179

Št.	13/TQ110
Država članica	Italija
Oznaka skupine ribolovnega napora	EFF2/MED2_TR3
Skupina staležev	orjaška rdeča kozica na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11
Skupna dolžina zadevnih plovil	≥ 18 m in < 24 m
Datum zaprtja	1.10.2022

Nadzorovane snovi	Količina (v kilogramih dejavnika škodljivosti za ozon (ODP))
Skupina I (klorofluoroogljikovodiki 11, 12, 113, 114 in 115) in skupina II (drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki)	500 550,00
Skupina III (haloni)	26 559 050,00
Skupina IV (ogljikov tetraklorid)	385 552,20
Skupina V (1,1,1-trikloroetan)	2 500 000,00
Skupina VI (metilbromid)	588 835,20
Skupina VII (delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki)	4 788,16
Skupina VIII (delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki)	4 878 559,75
Skupina IX (bromoklorometan)	264 024,00

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 39 Delegirane uredbe (EU) 2020/687	Sprejeto z Odločbo Nadzornega organa Efte št.:
dele občin Klepp, Sandnes in Sola v okrožju Rogaland, ki ležijo v radiju treh kilometrov s središčem na koordinatah GPS N: 58.80459 E: 5.61203	12. 11. 2022	196/22/COL
dele občine Sola v okrožju Rogaland, ki ležijo v radiju treh kilometrov s središčem na koordinatah GPS N: 58.90047 E: 5.57987	7. 12. 2022	204/22/COL


	(1) Besedilo velja za EGP.