14.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 320/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2447

z dne 30. septembra 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo števila in naziva osemletnih spremenljivk na področju delovne sile za podrobne vsebine „mladi na trgu dela“, „izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno“ ter „uskladitev poklicnega in družinskega življenja“

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (1) in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za kritje potreb, opredeljenih v ustreznih podrobnih vsebinah na področju delovne sile, bi morala Komisija določiti število in naziv osemletnih spremenljivk, ki jih je treba prvič zbrati v letih 2024 in 2025.

(2)	Komisija bi morala določiti število in naziv osemletnih spremenljivk za podrobne vsebine na področju delovne sile „mladi na trgu dela“, „izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno“ ter „uskladitev poklicnega in družinskega življenja“ –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Število in naziv osemletnih spremenljivk za podrobne vsebine na področju delovne sile „mladi na trgu dela“, „izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno“ ter „uskladitev poklicnega in družinskega življenja“ se določijo v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. septembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 261I, 14.10.2019, str. 1.

PRILOGA

Število in naziv osemletnih spremenljivk na področju delovne sile, ki se zberejo za podrobne vsebine „mladi na trgu dela“, „izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno“ (prva izvedba v letu 2024) ter „uskladitev poklicnega in družinskega življenja“ (prva izvedba v letu 2025)

Vsebina	Podrobna vsebina	Oznaka spremenljivke	Ime spremenljivke
03e. Udeležba na trgu dela – 3 zbrane spremenljivke (3 osemletne)	Mladi na trgu dela	LEVMATCH	Ujemanje stopnje izobrazbe s sedanjo ali zadnjo glavno zaposlitvijo
		FIELDMATCH	Ujemanje med področjem najvišje stopnje uspešno zaključene izobrazbe in sedanjo ali zadnjo glavno zaposlitvijo
		SKILLMATCH	Ujemanje znanj in spretnosti s sedanjo ali zadnjo glavno zaposlitvijo
04b. Izobrazba in izobrazbeno ozadje – 4 zbrane spremenljivke (4 osemletne)	Izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno	DROPEDUC	Opuščeno formalno izobraževanje ali usposabljanje
		DROPEDUCLEVEL	Stopnja opuščenega formalnega izobraževanja ali usposabljanja
		DROPEDUCREAS	Glavni razlog za nedokončanje programa formalnega izobraževalnega iz DROPEDUCLEVEL
		MEDLEVQUAL	Srednješolska izobrazba
03f. Udeležba na trgu dela – 11 zbranih spremenljivk (11 osemletnih)	Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja	CHCARRES	Obstoj rednih obveznosti oskrbe otrok do 14. leta starosti
		CHCARAGE	Starost najmlajšega otroka ali vnuka, ki potrebuje oskrbo
		CHCARUSE	Uporaba storitev otroškega varstva
		CHCAROBS	Glavni razlog za neuporabo storitev otroškega varstva
		ELCARRES	Obstoj rednih obveznosti oskrbe bolnih, slabotnih ali invalidnih sorodnikov, starih 15 let in več
		ELCARINT	Intenzivnost oskrbe bolnih, slabotnih ali invalidnih sorodnikov
		CAREFFEM	Vpliv obveznosti oskrbe na zaposlovanje
		WORKOBS	Glavna ovira pri delu za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
		CHNUMBER	Število lastnih otrok, za katere skrbi oseba
		PARLEAV	Uporaba dopusta iz družinskih razlogov
		PARLENG	Dolžina uporabljenega dopusta iz družinskih razlogov

14.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 320/4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2448

z dne 13. decembra 2022

o določitvi operativnih smernic o dokazih za skladnost s trajnostnimi merili za gozdno biomaso iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1) in zlasti člena 29(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2018/2001 določa nova trajnostna merila za gozdno biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo energije, da bi se ta lahko upoštevala pri evropskih ciljih in nacionalnih prispevkih, bila del obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, ki izhajajo iz členov 23 in 25, ter bila upravičena do javne podpore. Poleg tega Direktiva (EU) 2018/2001 od držav članic zahteva, da pri oblikovanju programov podpore za obnovljive vire energije preučijo, ali obstaja trajnostni vir biomase, in ustrezno upoštevajo načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi tako preprečili nepotrebna izkrivljanja na trgih surovin.

(2)	V tem okviru je treba gozdno biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo energije, šteti za trajnostno, če izpolnjuje trajnostna merila iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001, ki obravnavajo sečnjo gozdov in emisije zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

(3)

Za zagotovitev skladnosti med cilji Direktive (EU) 2018/2001 in okoljsko zakonodajo Unije ter zanesljivim in harmoniziranim izvajanjem novih trajnostnih meril za gozdno biomaso s strani držav članic in gospodarskih subjektov mora Komisija v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 sprejeti izvedbene akte, s katerimi se določijo operativne smernice o dokazih za skladnost s temi merili.

(4)

Za zmanjšanje tveganja uporabe gozdne biomase, ki ni v skladu z merili trajnostne sečnje, bi morali gospodarski subjekti izvesti oceno na podlagi tveganja, ki temelji na obstoječi zakonodaji o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, vključno s sistemi spremljanja in izvrševanja, ki veljajo v državi izvora gozdne biomase. V ta namen bi morali za pridobljeno gozdno biomaso veljati nacionalni in podnacionalni zakoni in predpisi, ki izpolnjujejo merila za sečnjo iz člena 29(6)(a) Direktive (EU) 2018/2001. Gospodarski subjekti bi morali oceniti tudi, ali obstajajo sistemi spremljanja in izvrševanja ter ali ni dokazov o znatnem neizvrševanju zadevne nacionalne ali podnacionalne zakonodaje. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uporabljati pravne ocene in poročila, ki jih pripravijo Evropska komisija (3), mednarodne organizacije ali nacionalne vladne organizacije, vključno z informacijami, ki jih zagotovijo nevladne organizacije in znanstvene organizacije strokovnjakov za gozdarstvo. Pri oceni na podlagi tveganja bi bilo treba upoštevati tudi vse ustrezne tekoče postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija in ki so razvidni iz javno dostopne podatkovne zbirke Komisije o kršitvah, in vse ustrezne odločitve Sodišča Evropske unije o kršitvah šteti kot dokaze o neizvrševanju.

(5)

Če na nacionalni ravni ni dokazov o skladnosti z enim ali več merili za sečnjo iz člena 29(6)(a) Direktive (EU) 2018/2001, bi bilo treba gozdno biomaso obravnavati kot zelo tvegano. V takih primerih bi morali gospodarski subjekti predložiti podrobnejše dokaze, da so merila za sečnjo iz člena 29(6), točka (b), Direktive (EU) 2018/2001 izpolnjena s sistemi upravljanja na ravni območja izvora. V zvezi s tem je treba podrobneje določiti dokaze o trajnostnosti, ki bi jih morali gospodarski subjekti predložiti s sistemi upravljanja na ravni gozdarskega območja izvora, v primerjavi s tistimi, ki se zahtevajo v okviru nacionalne in podnacionalne ocene skladnosti. S tem se bo zagotovilo učinkovito izpolnjevanje meril za sečnjo, zlasti meril za obnovo gozda, ohranjanje zavarovanih območij, zmanjšanje vplivov sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost ter ohranjanje ali izboljšanje dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.

(6)

Da bi zagotovili pravilno upoštevanje biogenih emisij in odvzemov, povezanih s pridobivanjem gozdne biomase, je treba zagotoviti, da gozdna biomasa izpolnjuje merila LULUCF na nacionalni ravni. Zlasti država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, iz katere izvira biomasa, bi morala biti pogodbenica Pariškega sporazuma. Poleg tega bi morala zadevna država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu Pariškega sporazuma predložiti nacionalno določeni prispevek (NDC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi rabe zemljišč, kmetijstva in gozdarstva ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje za zmanjšanje ali omejitev emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC. Druga možnost je, da ima nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, ki se uporablja na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika. Poleg tega bi bilo treba predložiti dokaze, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF ne presegajo odvzemov in da se ponori ogljika v gozdovih v ustreznem referenčnem obdobju vzdržujejo ali krepijo.

(7)

Kadar skladnosti z merili LULUCF iz člena 29(7), točka (a), Direktive (EU) 2018/2001 ni mogoče dokazati, morajo gospodarski subjekti predložiti dodatne dokaze o obstoju sistemov upravljanja na ravni območja izvora, da se zagotovi dolgoročno ohranjanje ali povečanje ravni zalog in ponorov ogljika v gozdovih. Takšni sistemi bi morali vključevati vsaj informacije iz načrtovanja, usmerjenega v prihodnost, in rednega spremljanja razvoja zalog in ponorov ogljika v gozdovih na ravni območja izvora.

(8)

Da bi zagotovili zanesljivo preverjanje novih trajnostnih meril za gozdno biomaso, bi morale biti informacije, ki jih predložijo gospodarski subjekti, pregledne, točne, zanesljive in zaščitene pred goljufijami, gospodarski subjekti pa bi morali imeti možnost, da se oprejo na zanesljiva pravila za certificiranje. Ta pravila bi morala upoštevati vlogo prostovoljnih nacionalnih ali mednarodnih sistemov certificiranja, ki jih Komisija priznava v skladu z odstavkom 4 člena 30 Direktive (EU) 2018/2001.

(9)	Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi morale države članice gospodarskim subjektom olajšati delo z dajanjem na voljo podatkov, vključno s prostorskimi podatki in evidencami, za namene načrtovanja in spremljanja.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za trajnostna pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa operativne smernice, ki jih morajo države članice uporabljati za zagotovitev zanesljivega in harmoniziranega izvajanja trajnostnih meril, ki temeljijo na tveganju, za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz gozdne biomase iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

—	„merila za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni“ pomenijo merila iz člena 29(6)(a) Direktive (EU) 2018/2001;

—	„merila za sečnjo na ravni območja izvora“ pomenijo merila iz člena 29(6)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

—	„država sečnje“ pomeni državo ali ozemlje, kjer je bila surovina iz gozdne biomase pridobljena;

—

„zasajeni gozd“ pomeni gozd, sestavljen pretežno iz dreves, vzpostavljenih s sajenjem in/ali namerno setvijo, če se pričakuje, da bodo posajena ali posejana drevesa predstavljala več kot petdeset odstotkov rastočega staleža ob zrelosti; to vključuje panjevce z dreves, ki so bila prvotno posajena ali posejana;

—

„gozdni nasad“ pomeni zasajeni gozd, s katerim se intenzivno gospodari in pri sajenju in zrelosti sestoja izpolnjuje vsa naslednja merila: ena ali dve vrsti, enakomeren starostni razred in enakomeren razmik. Vključuje hitro rastoče nasade za les, vlakna in energijo ter izključuje gozdove, zasajene za varstvo ali obnovo ekosistemov, ter gozdove, vzpostavljene s sajenjem ali setvijo, ki so glede zrelosti sestoja podobni ali bodo podobni gozdovom, ki se naravno obnavljajo;

—	„štori in korenine“ pomenijo dele celotne prostornine drevesa, razen prostornine lesne biomase nad štori, pri čemer se kot višina štora upošteva višina, pri kateri bi bilo drevo posekano v skladu z običajnimi postopki sečnje v zadevni državi ali regiji;

—	„odmrli les“ pomeni vso neživo lesno biomaso, ki ni v stelji, ne glede na to, ali je stoječa, ležeča ali v tleh, vključno z lesom, ki leži na površini, grobimi ostanki, odmrlimi koreninami in štori s premerom, najmanj 10 cm ali drugim premerom, ki se uporablja v zadevni državi;

—

„dolgoročna proizvodna zmogljivost“ pomeni zdravje gozda in njegovo sposobnost, da neprekinjeno in trajnostno zagotavlja dobrine, kot je les različnih kakovostnih razredov, ter nelesne gozdne proizvode in funkcije ekosistema, vključno s čiščenjem zraka in vode, ohranjanjem habitatov divjih živali, rekreacijo ali kulturnim kapitalom, v daljšem časovnem obdobju in po potrebi povezuje več zaporednih gozdarskih ciklov;

—	„sistem upravljanja“ pomeni informacije, zbrane o gozdnem območju na ravni območja izvora, tudi v obliki besedila, zemljevidov, preglednic in grafov, ter načrtovane in izvedene strategije ali dejavnosti upravljanja za doseganje ciljev upravljanja ali razvoja gozdnih virov;

—	pojem „naravne motnje“ ima pomen, ki je opredeljen v členu 3(9) Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

—	„neto letni prirastek“ pomeni letno rast prostornine staleža živih dreves, ki je na voljo, zmanjšano za povprečno naravno umrljivost tega staleža;

—	„merila LULUCF na nacionalni ravni“ pomenijo merila iz člena 29(7)(a) Direktive (EU) 2018/2001;

—	„merila LULUCF na ravni območja izvora“ pomenijo merila iz člena 29(7), točka (b), Direktive (EU) 2018/2001;

—	„zaloga ogljika“ ima pomen, kot ga določa člen 3(4) Uredbe (EU) 2018/841;

—	„ponor ogljika“ ima pomen, kot ga določa člen 3(1) Uredbe (EU) 2018/841;

—	„prva točka zbiranja“ ima pomen, kot ga določa člen 2(12) Izvedbene uredbe (EU) 2022/996 (5);

—	„revizija prve strani“ pomeni lastno izjavo gospodarskega subjekta, ki oskrbuje prvo točko zbiranja;

—	„revizija druge strani“ pomeni revizijo dobavitelja s strani gospodarskega subjekta, ki upravlja prvo točko zbiranja;

—	„revizija tretje strani“ pomeni revizijo gospodarskega subjekta, ki jo izvaja tretja stran, neodvisna od organizacije, ki je predmet revizije;

—	„gospodarski subjekt“ ima pomen, kot ga določa člen 2(11) Izvedbene uredbe (EU) 2022/996.

Člen 3

Ocena skladnosti z merili za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni

1. Države članice zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo revidirane informacije, ki dokazujejo skladnost z merili za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni. V ta namen gospodarski subjekti izvedejo oceno na podlagi tveganja, ki zagotavlja natančne, posodobljene in preverljive dokaze o vseh naslednjih elementih:

(a)	državi sečnje in po potrebi podnacionalni regiji, kjer je bila gozdna biomasa pridobljena, ter

(b)

da nacionalna ali podnacionalna zakonodaja, ki se uporablja na območju sečnje, zagotavlja:

(i)	zakonitost postopkov sečnje, ki se dokaže s predložitvijo dokazov o skladnosti sečnje z zakonodajo, ki se uporablja v državi sečnje, kot je določeno v členu 2, točka (h), Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(ii)	obnavljanje gozdov, ki se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da se z zakonodajo, ki se uporablja, zahteva naravno ali umetno obnavljanje ali kombinacija obojega, da se vzpostavi nov gozd na istem območju in v ustreznem obdobju v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

(iii)

učinkovito varstvo območij, ki so z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani pristojnega organa določena za namene varstva narave, tudi na mokriščih in šotiščih;

(iv)

da se sečnja gozdov izvaja tako, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi na kakovost tal in biotsko raznovrstnost, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da se z zakonodajo, ki se uporablja, ali ustreznimi pravili o gospodarjenju z gozdovi:

(1)	zahteva, da primarni gozdovi in območja, zavarovani v skladu s točko 1(b)(iii), niso degradirani v gozdne nasade ali nadomeščeni z njimi, kar lahko med drugim vključuje zagotavljanje, da obnovljeno gozdno območje zagotavlja krajevno primerno in ustrezno količino rastlin in drevesnih vrst;

(2)	zagotavlja varstvo tal ter vrst in habitatov, vključno s tistimi, ki so zavarovani z mednarodno ali nacionalno zakonodajo. Da bi države članice olajšale delo gospodarskih subjektov, si prizadevajo zagotoviti podatke o okoljskih značilnostih za posamezno območje, ter

(3)	čim bolj zmanjša odstranjevanje štorov, korenin in odmrlega lesa, kjer je to mogoče;

(v)

da se ohranja ali povečuje dolgoročna proizvodna zmogljivost gozda, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da zakonodaja, ki se uporablja na nacionalni ali podnacionalni ravni, zagotavlja, da na podlagi povprečnih letnih podatkov sečnja ne presega neto prirastka v ustreznem obdobju v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, razen v primerih, ko je to začasno upravičeno zaradi dokumentiranih gozdnih škodljivcev, neurij ali drugih naravnih motenj. To se lahko dokaže z uporabo:

(1)	nacionalnih poročil o evidencah gozdov,

(2)	dokazov iz člena 5, točka (ii), ali

(3)	podobnih poročil o evidencah na podnacionalni ravni;

(c)

obstoja sistemov za zagotavljanje spremljanja izvajanja in izvrševanja nacionalne in podnacionalne zakonodaje iz točke (b), vključno z informacijami o naslednjih elementih: organih, pristojnih za spremljanje, izvajanje in izvrševanje, sankcijah za neskladnost, sistemih za pritožbe na odločbe in dostopu javnosti do informacij;

(d)	da ni bistvenega neizvrševanja nacionalnih in/ali podnacionalnih zakonov in predpisov iz točke (b).

2. V zvezi z dokazi iz točke (d) odstavka 1 gospodarski subjekti upoštevajo vse pravne ocene in poročila, ki jih pripravijo nacionalne ali mednarodne vladne organizacije in v katerih je podrobno opisano neizvrševanje nacionalne ali podnacionalne zakonodaje iz točke (b) odstavka 1. Upoštevajo se tudi vsi ustrezni tekoči postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih Evropska komisija uvede proti državi članici na podlagi ustrezne zakonodaje Unije. Obstoj sodbe Sodišča zoper državo članico zaradi kršitve ustrezne zakonodaje Unije, kot je Uredba (EU) št. 995/2010, se šteje za dokaz takšnega neizvrševanja.

3. Države članice lahko za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarske subjekte vzpostavijo javne podatkovne zbirke z najnovejšimi informacijami o elementih iz tega člena in subjektom olajšajo dostop do informacij, vključno z javnimi prostorskimi podatki in javnimi evidencami. Države članice lahko v ta namen zagotovijo ustrezno usposabljanje.

4. Gospodarski subjekti se lahko odločijo, da neposredno dokažejo skladnost z merili za sečnjo na ravni območja izvora v skladu s členom 4.

Člen 4

Ocena skladnosti z merili za sečnjo na ravni gozdarskega območja izvora

Kadar dokazila o skladnosti z enim ali več merili za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni niso na voljo, države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo revidirane informacije, da so bila ta merila izpolnjena prek sistemov upravljanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na ravni območja izvora. V ta namen gospodarski subjekti zagotovijo natančne, posodobljene in preverljive dokaze o naslednjih elementih:

(a)	prostorskih mejah območja izvora, za katero je treba dokazati skladnost in na katerem se uporabljajo sistemi upravljanja iz točke (b), vključno z geografskimi koordinatami ali parcelami;

(b)

sistemih upravljanja, ki se uporabljajo na območju izvora in zagotavljajo:

(i)	zakonitost postopkov sečnje, kar se dokaže s predložitvijo dokazov o skladnosti sečnje s sistemom potrebne skrbnosti iz člena 6 Uredbe (EU) št. 995/2010;

(ii)

da se obnavljanje gozdov izvaja tako, da se vsaj ohranjata kakovost in količina posekanih gozdnih površin, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov o vzpostavitvi novega gozda na istem območju v največ desetih letih po sečnji. To se lahko dokaže z uporabo načrtov za gospodarjenje z gozdovi, operativnimi protokoli, presojami vplivov na okolje ter rezultati ustreznih revizij skladnosti in inšpekcijskih pregledov;

(iii)

da gozdna biomasa ne izvira z območij, ki so z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani pristojnega organa določena za varstvo narave, tudi na mokriščih in šotiščih, razen če obstajajo dokazi, da pridobivanje surovin ne škoduje ciljem varstva tako določenih območij. To se lahko dokaže z uporabo mednarodnih in nacionalnih podatkovnih zbirk, uradnih zemljevidov, načrtov za gospodarjenje z gozdovi, operativnih protokolov, protokolov sečnje, satelitskih posnetkov, presoj vplivov na okolje in uradnih dovoljenj za sečnjo, vključno s pogoji ali omejitvami, ki zagotavljajo, da ni nasprotja z ustreznimi cilji varstva narave, ter rezultati ustreznih revizij skladnosti in inšpekcijskih pregledov;

(iv)

da se sečnja gozdov izvaja tako, da se vsaj preprečijo negativni vplivi na kakovost tal in biotsko raznovrstnost. To se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da so bila vnaprej opredeljena ustrezna tveganja, povezana s pridobivanjem gozdne biomase za proizvodnjo energije, in da so bili izvedeni ustrezni blažilni ukrepi, na primer:

(1)	primarni gozdovi in zavarovana območja iz točke (b)(iii) niso degradirani v gozdne nasade ali nadomeščeni z njimi;

(2)	pridobiva se čim manj štorov in korenin;

(3)	pridobivanje se ne izvaja na občutljivih tleh;

(4)	pridobivanje se izvaja s sistemi sečnje, ki čim manj vplivajo na kakovost tal, med drugim na zbijanje tal;

(5)	pridobivanje se izvaja tako, da se čim bolj zmanjša vpliv na značilnosti biotske raznovrstnosti in habitate, vključno z rastlinami in živalmi, zaščitenimi z mednarodno ali nacionalno zakonodajo;

(6)	v gozdu se pustijo krajevno primerna količina in primerni sortimenti odmrlega lesa ter

(7)	čim bolj se zmanjša število velikih golosekov, razen v primerih, ko so začasno upravičeni zaradi dokumentiranih gozdnih škodljivcev, neurij ali drugih naravnih motenj.

Ti blažilni ukrepi se lahko dokažejo z uporabo mednarodnih in nacionalnih podatkovnih zbirk, uradnih zemljevidov in satelitskih posnetkov, načrtov za gospodarjenje z gozdovi, operativnih protokolov in protokolov sečnje ter rezultatov ustreznih revizij skladnosti in inšpekcijskih pregledov;

(v)

da sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda. To se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da letni posek ne presega povprečnega neto letnega prirastka na ustreznem izvornem območju v desetletnem obdobju pred posegom sečnje, razen če so različne količine ustrezno upravičene za povečanje prihodnje proizvodne zmogljivosti gozda ali zaradi dokumentiranih gozdnih škodljivcev, neurij ali drugih naravnih motenj. To se lahko dokaže z uporabo podatkov iz javnih ali zasebnih evidenc gozdov.

Člen 5

Ocena skladnosti z merili LULUCF na nacionalni ravni

Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo revidirane informacije, ki potrjujejo skladnost z merili o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) na nacionalni ravni. Gospodarski subjekti v ta namen predložijo točne, posodobljene in preverljive dokaze, da je država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, iz katere izvira gozdna biomasa, pogodbenica Pariškega sporazuma in izpolnjuje enega od naslednjih dveh sklopov pogojev:

(i)

predložila je nacionalno določen prispevek (NDC) v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015, sprejetega na podlagi 21. konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	NDC vključuje sektorje kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč, bodisi združene kot en sektor kmetijstva, gozdarstva in druge rabe zemljišč (AFOLU) bodisi kot ločena sektorja kmetijstva in LULUCF;

(b)	v NDC je pojasnjeno, kako so bili sektorji kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč upoštevani v NDC;

(c)	v NDC se beleži število emisij in odvzemov iz sektorjev kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč glede na skupni cilj države za zmanjšanje emisij, vključno z emisijami, povezanimi s pridobivanjem gozdne biomase; ali

(ii)

obstajajo nacionalni ali podnacionalni predpisi, ki se uporabljajo za območje sečnje, za ohranjanje in povečevanje zalog in ponorov ogljika v gozdovih. Poleg tega se predložijo dokazi, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF ne presegajo odvzemov, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF v povprečju ne presegajo odvzemov v desetih letih pred pridobivanjem gozdne biomase ter da se zaloge in ponori ogljika med zadnjima dvema zaporednima desetletnima obdobjema pred pridobivanjem gozdne biomase ohranjajo ali povečujejo.

Da se zmanjša upravno breme za gospodarske subjekte, jim lahko države članice zagotovijo najnovejše informacije o elementih iz tega člena.

Člen 6

Ocena skladnosti z merili LULUCF na ravni gozdarskega območja izvora

Kadar dokazila o skladnosti z merili LULUCF na nacionalni ravni niso na voljo, države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo revidirane informacije, ki potrjujejo obstoj in izvajanje sistemov upravljanja na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi dolgoročno ohranjanje ali povečanje ravni zalog in ponorov ogljika v gozdovih. V ta namen gospodarski subjekti predložijo natančne, posodobljene in preverljive dokaze v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

opredelitev prostorskih meja območja izvora, za katero je treba dokazati skladnost, na primer z geografskimi koordinatami, zemljišči ali parcelami, vključno z revirji in trakti zemljišč, in opredelitev ustreznih skladišč ogljika v gozdu, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, steljo, odmrlim lesom in organskim ogljikom v tleh;

(b)

izračun povprečne zaloge in ponore ogljika v gozdu v preteklem referenčnem obdobju, da se vzpostavi referenčno merilo za primerjavo ohranjanja ali krepitve zalog in ponorov ogljika v gozdu na območju izvora. Gospodarski subjekti uporabijo referenčno obdobje 2000–2009 ali drugo podobno dolgo obdobje, ki je čim bližje obdobju 2000–2009, da olajšajo uporabo podatkov iz evidenc gozdov ali ublažijo učinke naravnih motenj ali drugih ekstremnih dogodkov. Gospodarski subjekti ustrezno utemeljijo izbiro svojega referenčnega obdobja. Gospodarski subjekt oceni referenčne vrednosti za vsa ustrezna skladišča ogljika, ki so posamično opredeljena v skladu s točko (a);

(c)

opis scenarija pričakovanih praks gospodarjenja z gozdovi na območju izvora za predvideno dolgoročno obdobje, ki zajema vsaj 30 let po sečnji, iz katere se pridobiva biomasa. Ta scenarij se pripravi na podlagi praks gospodarjenja z gozdovi na območju izvora, dokumentiranem za zgodovinsko referenčno obdobje, ali na podlagi obstoječih načrtov upravljanja z gozdovi ali drugih preverljivih dokazov;

(d)

ocena povprečnih zalog in ponorov ogljika na območju izvora v predvidenem dolgoročnem obdobju, ki zajema vsaj 30 let, odvisno od hitrosti rasti gozda, po sečnji gozdne biomase. Za zagotovitev primerljivosti s preteklim referenčnim obdobjem se pri teh ocenah uporabijo ista skladišča ogljika, podatki in metode iz točk (a) in (b). Če gospodarski subjekti ne morejo količinsko opredeliti enega ali več skladišč, opredeljenih v skladu s točko (a), to ustrezno utemeljijo;

(e)

primerjava povprečnih zalog in ponorov ogljika v gozdu na ustreznem območju izvora v predvidenem dolgoročnem obdobju z zalogami in ponori ogljika v gozdu v preteklem referenčnem obdobju. Če so povprečne zaloge in ponori ogljika v gozdovih v predvidenem dolgoročnem obdobju enaki ali višji od povprečnih zalog in ponorov ogljika v preteklem referenčnem obdobju, je gozdna biomasa v skladu z merili LULUCF na ravni gozdarskega območja izvora. Gospodarski subjekti vzpostavijo ustrezne sisteme spremljanja in preverjanja dejanskega razvoja zalog in ponorov ogljika v dokazani skladnosti z zahtevami iz tega člena.

Člen 7

Revizija in preverjanje

1. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti:

(a)

predložijo zanesljive informacije, ki utemeljujejo njihove trditve glede trajnostnosti in dokazujejo, da so bile zahteve iz členov 3 do 6 ustrezno izpolnjene, ter na zahtevo dajo na voljo podrobne podatke, ki so bili uporabljeni za zbiranje teh informacij. Če se za dokazovanje skladnosti z merili za sečnjo in merili LULUCF predložijo drugi dokazi, taki dokazi ustrezajo visokemu standardu zanesljivosti in preverljivosti;

(b)	uporabijo sistem masne bilance iz odstavka 1 člena 30 Direktive (EU) 2018/2001;

(c)	poskrbijo za ustrezen standard neodvisne revizije predloženih informacij, ki jo izvede tretja stran, razen za skladnost z merili za sečnjo in LULUCF na nacionalni in podnacionalni ravni, za katero se lahko zagotovi revizija prve ali druge strani do prve točke zbiranja gozdne biomase;

(d)	zagotovijo ustrezno raven preglednosti ob upoštevanju potrebe po javnem nadzoru revizijskega pristopa;

(e)	zagotovijo dokazila, da se ustrezne revizije redno izvajajo, po potrebi tudi z rednimi inšpekcijskimi pregledi.

2. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri reviziji iz točke (c) prvega odstavka ocenijo pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov in preveri, ali so informacije, ki jih predložijo gospodarski subjekti, točne, zanesljive in zaščitene pred goljufijami.

3. Gospodarski subjekti lahko za dokazovanje skladnosti z merili iz členov 3 do 6 te uredbe uporabijo prostovoljne nacionalne ali mednarodne sisteme, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 30(4) Direktive (EU) 2018/2001.

4. Izvede se lahko skupinska revizija v skladu s pogoji iz člena 12 Izvedbene uredbe (EU) 2022/996, da se olajša upravno breme, zlasti za male gospodarske subjekte.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(3) Kot je projekt „ REDIIBIO. Tehnična pomoč za pripravo smernic za izvajanje novih trajnostnih meril za bioenergijo, določenih v revidirani direktivi o energiji iz obnovljivih virov, 2021 “.

(4) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/996 z dne 14. junija 2022 o pravilih za preverjanje trajnostnih meril, meril za prihranek emisij toplogrednih plinov in meril za nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč (UL L 168, 27.6.2022, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).

14.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 320/12

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2449

z dne 13. decembra 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 612/2013 glede podatkov, evidentiranih v sporočilih v zvezi z registracijo gospodarskih subjektov, vključenih v gibanje trošarinskega blaga, ki je bilo sproščeno v porabo v eni državi članici in se giba v drugo državo članico, da bi se tam dobavilo v komercialne namene

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 389/2012 z dne 2. maja 2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2073/2004 (1) ter zlasti člena 22 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 1 Sklepa (EU) 2020/263 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se trenutno uporablja za nadzor gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine v smislu člena 3, točka 6, Direktive Sveta (EU) 2020/262 (3). Navedena direktiva razširja uporabo računalniško podprtega sistema iz člena 1 Sklepa (EU) 2020/263 (v nadaljnjem besedilu: računalniško podprti sistem) na nadzor trošarinskega blaga, ki je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in se giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene. Tako gibanje se z učinkom od 13. februarja 2023 izvede na podlagi elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta, ki ga pošiljatelj predloži z uporabo računalniško podprtega sistema. Do navedenega datuma se uporablja Uredba Komisije (EGS) št. 3649/92 (4), v skladu s katero tako gibanje poteka na podlagi dokumenta v papirni obliki, in sicer poenostavljenega spremnega dokumenta.

(2)	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1636 (5) določa strukturo in vsebino elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta, izmenjanega prek računalniško podprtega sistema, ter s 13. februarjem 2023 razveljavlja Uredbo (EGS) št. 3649/92.

(3)

Strukturo in vsebino elektronskih administrativnih dokumentov, izmenjanih prek računalniško podprtega sistema, ureja Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 (6) o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES (7) v zvezi z gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine. Struktura in vsebina elektronskih administrativnih dokumentov, določenih z Delegirano uredbo (EU) 2022/1636, ter pravila in postopki iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1637 (8) nadomestijo tiste iz Uredbe (ES) št. 684/2009. Zaradi jasnosti je treba spremeniti sklicevanja na Uredbo (ES) št. 684/2009 v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 612/2013 (9).

(4)	Člen 19 Uredbe (EU) št. 389/2012 določa obveznost držav članic, da vodijo elektronske evidence dovoljenj gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč, ki se ukvarjajo z gibanjem trošarinskega blaga.

(5)

Uredba Sveta (EU) 2020/261 (10) razširja področje uporabe člena 19 Uredbe (EU) št. 389/2012 z učinkom od 13. februarja 2023 na dve novi kategoriji gospodarskih subjektov, in sicer certificirane pošiljatelje in certificirane prejemnike, ki premikajo trošarinsko blago, ki je že bilo sproščeno za porabo.

(6)

Uredba Sveta (EU) 2021/774 (11) razširja področje uporabe člena 19 Uredbe (EU) št. 389/2012 z učinkom od 13. februarja 2023 na dve novi kategoriji gospodarskih subjektov, in sicer certificirane pošiljatelje in certificirane prejemnike, ki samo občasno premikajo trošarinsko blago, ki je že bilo sproščeno za porabo.

(7)

Izvedbena uredba (EU) št. 612/2013 določa informacije, ki jih je treba zabeležiti v sporočilih o registraciji gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč, vključenih v gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine. Področje uporabe navedene izvedbene uredbe bi bilo treba razširiti na podatke, ki se zabeležijo v sporočilih v zvezi z registracijo gospodarskih subjektov, vključenih v gibanje trošarinskega blaga, ki je že bilo sproščeno za porabo.

(8)	Direktiva (EU) 2020/262 nadomešča in razveljavlja Direktivo 2008/118/ES z učinkom od 13. februarja 2023. Zaradi jasnosti bi bilo treba sklice v Izvedbeni uredbi (EU) št. 612/2013 na Direktivo 2008/118/ES spremeniti.

(9)

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 612/2013 določa strukturo in vsebino sporočil v zvezi z registracijo gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč v nacionalnih evidencah in centralni evidenci na področju trošarinskega blaga, ki se giblje pod režimom odloga plačila trošarine. Področje uporabe takih sporočil bi bilo treba spremeniti, da bo vključevalo nove vrste gospodarskih subjektov, vključenih v gibanje trošarinskega blaga, ki je že bilo sproščeno v porabo.

(10)	Več tehničnih posodobitev računalniško podprtega sistema še ni bilo upoštevanih v tabeli 3 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 612/2013. Zato bi bilo treba tabelo ustrezno spremeniti.

(11)

Priloga II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 612/2013 določa oznake, potrebne za izpolnjevanje nekaterih podatkovnih polj v sporočilih v zvezi z dovoljenjem gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč v nacionalnih evidencah in centralni evidenci iz člena 19 Uredbe (EU) št. 389/2012. Pristojni organi gospodarskim subjektom zagotovijo dovoljenja za gibanje trošarinskega blaga, vsakemu dovoljenju pa se dodeli enotna trošarinska številka iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012. Gospodarskemu subjektu se lahko izda več kot ena vrsta dovoljenja. Države članice lahko za namene nadzora in analize tveganja združijo več enotnih trošarinskih številk gospodarskega subjekta pod en sam univerzalen identifikator trošarinskega gospodarskega subjekta. Zato bi bilo treba v navedeno prilogo dodati seznam oznak.

(12)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 612/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ker naj bi se razširitev uporabe računalniško podprtega sistema začela uporabljati 13. februarja 2023, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe odložiti do navedenega datuma.

(14)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 612/2013 se spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar so za izpolnjevanje nekaterih podatkovnih polj v sporočilih iz odstavka 1 potrebne oznake, se uporabijo oznake iz Priloge II k tej uredbi ali Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1636 (*1).

(*1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1636 z dne 5. julija 2022 o dopolnitvi Direktive Sveta (EU) 2020/262 z določitvijo strukture in vsebine dokumentov, izmenjanih v okviru gibanja trošarinskega blaga, ter določitvijo praga za izgube zaradi narave blaga (UL L 247, 23.9.2022, str. 2).“ ;"

(2)

v členu 6 se odstavek 3 spremeni:

(a)

točka (a) se spremeni:

(1)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„(a)	če se predložena enotna trošarinska številka ujema z zapisom za imetnika trošarinskega skladišča, registriranega prejemnika, registriranega pošiljatelja, certificiranega prejemnika ali certificiranega pošiljatelja, izpisek vsebuje katerega koli izmed naslednjih elementov:“;

(2)

točka (iv) se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

podatke o oznaki vloge subjekta, iz katerih je razvidno, ali ima registrirani prejemnik ali imetnik trošarinskega skladišča dovoljenje na podlagi člena 16(4) Direktive Sveta (EU) 2020/262 (*2) za gibanje trošarinskega blaga do kraja neposredne dobave (skupina podatkov 2.3 iz tabele 2 v Prilogi I);

(*2) Direktiva Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (UL L 58, 27.2.2020, str. 4).“;"

(b)

v točki (c) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„če se predložena enotna trošarinska številka ujema z registriranim prejemnikom, certificiranim prejemnikom ali certificiranim pošiljateljem iz točk (h), (l) in (m) člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012, izpisek poleg podatkov iz točke (a) tega odstavka vsebuje naslednje informacije:“;

(3)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(4)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. februarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 121, 8.5.2012, str. 1.

(2) Sklep (EU) 2020/263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2020 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskega blaga (UL L 58, 27.2.2020, str. 43).

(3) Direktiva Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (UL L 58, 27.2.2020, str. 4).

(4) Uredba Komisije (EGS) št. 3649/92 z dne 17. decembra 1992 o poenostavljenem spremnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov v Skupnosti, ki so bili sproščeni za porabo v državi članici odpreme (UL L 369, 18.12.1992, str. 17).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1636 z dne 5. julija 2022 o dopolnitvi Direktive Sveta (EU) 2020/262 z določitvijo strukture in vsebine dokumentov, izmenjanih v okviru gibanja trošarinskega blaga, ter določitvijo praga za izgube zaradi narave blaga (UL L 247, 23.9.2022, str. 2).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L 197, 29.7.2009, str. 24).

(7) Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1637 z dne 5. julija 2022 o določitvi pravil za uporabo Direktive Sveta (EU) 2020/262 v zvezi z uporabo dokumentov v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine in gibanja trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo ter o določitvi obrazca, ki se uporabi za potrdilo o oprostitvi (UL L 247, 23.9.2022, str. 57).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 612/2013 z dne 25. junija 2013 o delovanju evidence gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč, z njimi povezanih statističnih podatkih in poročanju v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin (UL L 173, 26.6.2013, str. 9).

(10) Uredba Sveta (EU) 2020/261 z dne 19. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronskih evidenc (UL L 58, 27.2.2020, str. 1).

(11) Uredba Sveta (EU) 2021/774 z dne 10. maja 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronskih evidenc (UL L 167, 12.5.2021, str. 1).

PRILOGA I

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 612/2013 se spremeni:

(1)

v točki 2 se vstavi naslednja točka (aa):

„(aa)

e-SAD: elektronski poenostavljeni administrativni dokument,“;

(2)

točka 3 se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	‚Datum začetka dovoljenja‘ pomeni datum, od katerega je odgovorna država članica gospodarskemu subjektu podelila dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje, pošiljanje ali prejemanje trošarinskega blaga v smislu poglavja IV in oddelka 2 poglavja V Direktive (EU) 2020/262;“;

(b)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)	‚Datum začetka veljavnosti‘ pomeni datum, od katerega je odgovorna država članica razglasila prostore gospodarskega subjekta za ustrezne za proizvodnjo, pošiljanje ali prejemanje trošarinskega blaga v smislu poglavja IV in oddelka 2 poglavja V Direktive (EU) 2020/262;“;

(3)

tabele 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„Tabela 1

Splošni zahtevek

(iz člena 4(5), člena 7(2) in člena 8(2))

ATRIBUTI

Vrsta zahtevka

Možne vrednosti so:

1	=	(rezervirano)
2	=	zahtevek za referenčne podatke
3	=	(rezervirano)
4	=	(rezervirano)
5	=	zahtevek za ponovno sinhronizacijo evidence gospodarskih subjektov
6	=	zahtevek za seznam e-AD/e-SAD
7	=	zahtevek za statistiko SEED
8	=	zahtevek za seznam e-AD
9	=	zahtevek za seznam e-SAD

Naziv sporočila zahtevka

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚2‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Možne vrednosti so:

‚C_COD_DAT‘	=	skupni seznam oznak
‚C_PAR_DAT‘	=	skupni parametri sistema
‚ALL‘	=	za celotno strukturo

a..9

Urad prosilec

(glej Seznam oznak 4 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

an8

Identifikator korelacije zahtevka

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚2‘, ‚5‘, ‚6‘, ‚7‘, ‚8‘ ali ‚9‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Vrednost <Identifikator korelacije zahtevka> je edinstvena za vsako državo članico.

an..44

Datum začetka

Za 1 e in f:

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚2‘ ali ‚5‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

datum

Datum konca

datum

Enoten datum

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚2‘ ali ‚5‘

—	Sicer se ne uporablja

—	(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

datum

ZAHTEVEK ZA SEZNAM E-AD/E-SAD

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚6‘, ‚8‘ ali ‚9‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

2.1

KRITERIJ RA_PRIMARNO

99x

Oznaka vrste primarnega kriterija

Možne vrednosti so:

1	=	ARC
2	=	blagovna znamka proizvoda
3	=	kategorije trošarinskih izdelkov gibanja
4	=	(rezervirano)
5	=	(rezervirano)
6	=	(rezervirano)
7	=	(rezervirano)
8	=	mesto prejemnika
9	=	mesto pošiljatelja
10	=	mesto izdajatelja zavarovanja
11	=	(rezervirano)
12	=	mesto dobave
13	=	mesto odpremnega trošarinskega skladišča
14	=	mesto prevoznika
15	=	oznaka KN proizvoda
16	=	datum računa
17	=	trošarinska številka prejemnika
18	=	trošarinska številka pošiljatelja
19	=	trošarinska številka izdajatelja zavarovanja
20	=	(rezervirano)
21	=	(rezervirano)
22	=	trošarinska številka namembnega trošarinskega skladišča
23	=	trošarinska številka odpremnega trošarinskega skladišča
24	=	(rezervirano)
25	=	oznaka trošarinskega izdelka
26	=	čas poti
27	=	namembna država članica
28	=	odpremna država članica
29	=	ime prejemnika
30	=	ime pošiljatelja
31	=	ime izdajatelja zavarovanja
32	=	(rezervirano)
33	=	ime mesta dobave
34	=	ime odpremnega trošarinskega skladišča
35	=	ime prevoznika
36	=	številka računa
37	=	poštna številka prejemnika
38	=	poštna številka pošiljatelja
39	=	poštna številka izdajatelja zavarovanja
40	=	(rezervirano)
41	=	poštna številka kraja dobave
42	=	poštna številka odpremnega trošarinskega skladišča
43	=	poštna številka prevoznika
44	=	količina blaga (v podatkovnem nizu e-AD/e-SAD)
45	=	lokalna referenčna številka, tj. serijska številka, ki jo dodeli pošiljatelj
46	=	vrsta prevoza
47	=	(rezervirano)
48	=	(rezervirano)
49	=	številka za DDV prejemnika
50	=	(rezervirano)
51	=	številka za DDV prevoznika
52	=	sprememba namembnega kraja (zaporedna številka ≥ 2)

n..2

2.1.1

VREDNOST RA_PRIMARNO

99x

Vrednost

Če je <Oznaka vrste primarnega kriterija> enako ‚46‘ (Vrsta prevoza), potem se uporabi obstoječa <Oznaka načina prevoza> na seznamu <NAČINI PREVOZA>.

an..255

ZAHTEVEK_STA

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚7‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Vrsta statističnih podatkov

Možne vrednosti so:

1	=	aktivni/neaktivni in izbrisani gospodarski subjekti
2	=	predvidena prenehanja veljavnosti
3	=	gospodarski subjekti po vrsti in trošarinska skladišča
4	=	trošarinska aktivnost
5	=	spremembe trošarinskih dovoljenj

3.1

Oznaka SEZNAM DRŽAV ČLANIC

99x

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

OBDOBJE_STA

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚7‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Leto

Semester

Za 4 b, c, in d:

Naslednja tri podatkovna polja so neobvezna in izključujoča:

—	<Semester>

—	<Četrtletje>

—

<Mesec>

tj. če je podano eno izmed teh podatkovnih polj, se drugi dve podatkovni polji ne uporabljata.

Možne vrednosti so:

1	=	prvi semester
2	=	drugi semester

Četrtletje

Možne vrednosti so:

1	=	prvo četrtletje
2	=	drugo četrtletje
3	=	tretje četrtletje
4	=	četrto četrtletje

Mesec

Možne vrednosti so:

1	=	januar
2	=	februar
3	=	marec
4	=	april
5	=	maj
6	=	junij
7	=	julij
8	=	avgust
9	=	september
10	=	oktober
11	=	november
12	=	december

n..2

ZAHTEVEK_REF

—	‚R‘, če je <Vrsta zahtevka> ‚2‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Zastavica skupnih meril za oceno tveganja

Možne vrednosti so:

0	=	ne ali ne drži
1	=	da ali drži

5.1

Oznaka SEZNAM OZNAK

99x

Zahtevan seznam oznak

Možne vrednosti so:

1	=	merske enote
2	=	vrste dogodkov
3	=	vrste dokazov
4	=	(rezervirano)
5	=	(rezervirano)
6	=	oznake jezikov
7	=	Nacionalne uprave
8	=	oznake držav
9	=	oznake za embalažo
10	=	razlogi za nezadovoljiv prejem ali poročilo o kontroli
11	=	razlogi za prekinitev
12	=	(rezervirano)
13	=	načini prevoza
14	=	prevozne enote
15	=	vinorodne cone
16	=	oznake dejavnosti v zvezi z grozdjem in vinom
17	=	kategorije trošarinskih izdelkov
18	=	trošarinski izdelki
19	=	oznake KN
20	=	korespondenčna oznaka KN – trošarinski izdelek
21	=	razlogi za preklic
22	=	razlogi za opozorilo ali zavrnitev e-AD/e-SAD
23	=	pojasnitve zamude
24	=	(rezervirano)
25	=	osebe, ki pošljejo poročilo o dogodku
26	=	razlogi za zavrnitev
27	=	razlogi za zapoznel rezultat
28	=	zahtevani ukrepi
29	=	razlogi za zahtevek
30	=	(rezervirano)
31	=	(rezervirano)
32	=	(rezervirano)
33	=	(rezervirano)
34	=	razlogi, zakaj ukrep upravnega sodelovanja ni mogoč
35	=	(rezervirano)
36	=	vrsta dokumenta
37	=	(rezervirano)
38	=	(rezervirano)
39	=	razlogi za zahtevek za ročni zaključek
40	=	razlogi za zavrnitev ročnega zaključka
41	=	Nacionalna uprava – stopnja Plato

n..2

Tabela 2

Postopki v evidenci gospodarskih subjektov

(iz člena 3(3), člena 4(2) in (3) ter člena 6(3))

ATRIBUTI

Vrsta sporočila

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	posodobitev gospodarskih subjektov (uradno obvestilo o spremembah v CD/RD)
-	=	2	=	pošiljanje posodobitev gospodarskih subjektov
-	=	3	=	sinhronizacija gospodarskih subjektov
-	=	4	=	prenos gospodarskih subjektov

Identifikator korelacije zahtevka

—	‚R‘, če je <Vrsta sporočila> ‚3‘ ali ‚4‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Vrsta sporočila v polju 1a)

Vrednost <Identifikator korelacije zahtevka> je edinstvena za vsako državo članico

an..44

DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

999999x

Trošarinska številka gospodarskega subjekta

(glej seznam oznak 1 v Prilogi II <Trošarinska številka gospodarskega subjekta> mora biti enotna na seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>.

an13

Številka za DDV

an..14

Datum začetka dovoljenja

datum

Datum prenehanja dovoljenja

datum

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

1	=	imetnik trošarinskega skladišča
2	=	registrirani prejemnik
3	=	registrirani pošiljatelj
4	=	certificirani pošiljatelj
5	=	certificirani prejemnik

Vrednosti podatkovnega elementa <Oznaka vrste subjekta> ni mogoče spremeniti po ustvaritvi DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

Referenčna številka trošarinskega urada

(glej Seznam oznak 4 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

an8

Univerzalen identifikator trošarinskega gospodarskega subjekta

(glej seznam oznak 4 v Prilogi II)

an22

2.1

UKREP

Postopek

Možne vrednosti so:

-	=	C	=	ustvari
-	=	U	=	posodobi
-	=	I	=	razveljavi
-	=	D	=	izbriši

Za postopek D (izbriši) je <Datum aktivacije> (glej <Datum aktivacije> v polju 4.1b) trenutni datum zahtevka za izbris.

Datum aktivacije

datum

Odgovoren upravljavec podatkov

an..35

2.2

IME IN NASLOV

99x

Ime

an..182

NAD_LNG

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

2.2.1

NASLOV

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

2.3

Oznaka VLOGA SUBJEKTA

Oznaka vloga subjekta

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	lahko izvaja neposredno dobavo
-	=	2	=	lahko pusti prazna polja o namembnem kraju v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2020/262.

Sklopi so naslednji:

VRSTA OP/OR/ VLOGA OP/OR

IM. TROŠ. SKLAD.

REG. PREJEMNIK

REG. POŠILJATELJ

Lahko izvaja neposredno dobavo

Lahko pusti prazna polja o namembnem kraju v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2020/262

2.4

Oznaka KATEGORIJE TROŠARINSKIH IZDELKOV

Prisotna mora biti vsaj ena od podatkovnih skupin <oznaka KATEGORIJE TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKEGA IZDELKA>

999x

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej seznam oznak 3 v Prilogi II)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> mora biti enotna na seznamu <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> v istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

2.5

Oznaka TROŠARINSKEGA IZDELKA

Prisotna mora biti vsaj ena od podatkovnih skupin <oznaka KATEGORIJE TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKEGA IZDELKA>

999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 10 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> v <Oznaka trošarinskega izdelka> ne sme obstajati na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

<Oznaka trošarinskega izdelka> mora biti enotna na seznamu <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK> v istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, <TROŠARINSKO SKLADIŠČE> ali <ZAČASNO DOVOLJENJE>

<Oznaka trošarinskega izdelka> S600 se uporablja samo za certificirane pošiljatelje in certificirane prejemnike (glej polje 2e) v skladu s členom 27(1)(a) Direktive Sveta 92/83/EGS.

an..4

2.6

(UPORABA) TROŠARINSKEGA SKLADIŠČA

—	‚R‘, če je <Oznaka vrste subjekta> ‚imetnik trošarinskega skladišča‘

—	Sicer se ne uporablja

(glej Oznaka vrste subjekta v polju 2e)

99x

Sklic trošarinskega skladišča

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II)

‚Sklic trošarinskega skladišča‘ je ena izmed vrednosti <TROŠARINSKO SKLADIŠČE. Sklic trošarinskega skladišča>, tako da je vsaj ena aktivna različica z intervalom veljavnosti, ki je navzkrižen intervalu veljavnosti <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, vsaj en dan za datumom aktivacije zadnjega

<Sklic trošarinskega skladišča> mora biti enoten na seznamu <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>.

an13

TROŠARINSKO SKLADIŠČE

999999x

Sklic trošarinskega skladišča

(glej seznam oznak 1 v Prilogi II)

<Sklic trošarinskega skladišča> mora biti enoten na seznamu <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>.

‚Sklic trošarinskega skladišča‘ je enak kot ena izmed vrednosti <(UPORABA) TROŠARINSKEGA SKLADIŠČA. Sklic trošarinskega skladišča> v eni ali več podatkovnih skupinah vrste <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>‚imetnik trošarinskega skladišča‘, ki prav tako izpolnjuje pravilo 204

an13

Datum začetka veljavnosti

datum

Datum prenehanja veljavnosti

datum

Referenčna številka trošarinskega urada

(glej Seznam oznak 4 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

an8

3.1

UKREP

Postopek

Možne vrednosti so:

-	=	C	=	ustvari
-	=	U	=	posodobi
-	=	I	=	razveljavi
-	=	D	=	izbriši

Za postopek D (izbriši) je <Datum aktivacije> (glej <Datum aktivacije> v polju 4.1b) trenutni datum zahtevka za izbris.

Datum aktivacije

datum

Odgovoren upravljavec podatkov

an..35

3.2

IME IN NASLOV

99x

Ime

an..182

NAD_LNG

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

3.2.1

NASLOV

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

3.4

Oznaka KATEGORIJE TROŠARINSKIH IZDELKOV

Prisotna mora biti vsaj ena od podatkovnih skupin <oznaka KATEGORIJE TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKEGA IZDELKA>

999x

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej seznam oznak 3 v Prilogi II)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> mora biti enotna na seznamu <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> v istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

an1

3.5

Oznaka TROŠARINSKEGA IZDELKA

Prisotna mora biti vsaj ena od podatkovnih skupin <oznaka KATEGORIJE TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKEGA IZDELKA>

999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 10 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> v <Oznaka trošarinskega izdelka> ne sme obstajati na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

<Oznaka trošarinskega izdelka> mora biti enotna na seznamu <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK> v istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, <TROŠARINSKO SKLADIŠČE> ali <ZAČASNO DOVOLJENJE>

an..4

ZAČASNO DOVOLJENJE

999999x

sklic začasnega dovoljenja

(glej seznam oznak 2 v Prilogi II)

an13

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	začasni registrirani prejemnik
-	=	2	=	začasni certificirani pošiljatelj
-	=	3	=	začasni certificirani prejemnik

Referenčna številka urada za izdajo

(glej Seznam oznak 4 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

an8

Datum poteka veljavnosti

datum

Zastavica začasnega dovoljenja, ki ga je mogoče ponovno uporabiti

Možne vrednosti so:

-	=	0	=	ne ali ne drži
-	=	1	=	da ali drži

Številka za DDV

an..14

Datum začetka dovoljenja

datum

Zastavica Mali proizvajalec vina

Možne vrednosti so:

-	=	0	=	ne ali ne drži
-	=	1	=	da ali drži

4.1

UKREP

Postopek

Možne vrednosti so:

-	=	C	=	ustvari
-	=	U	=	posodobi
-	=	I	=	razveljavi
-	=	D	=	izbriši

Za postopek D (izbriši) je <Datum aktivacije> (glej <Datum aktivacije> v polju 4.1b) trenutni datum zahtevka za izbris.

Datum aktivacije

datum

Odgovoren upravljavec podatkov

an..35

4.2

GOSPODARSKI SUBJEKT, povezan z začasnim dovoljenjem

—	‚O‘ za dovoljenja začasnega certificiranega prejemnika, ki so povezana z dovoljenjem začasnega certificiranega pošiljatelja

—

Sicer ‚R‘

Trošarinska številka gospodarskega subjekta

—	‚R‘, če vrednost <Začasno dovoljenje – zastavica Mali proizvajalec vina> manjka ali ne drži

—

Sicer ‚O‘

Obstoječ identifikator <Trošarinska številka gospodarskega subjekta> v nizu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>;

<Oznaka vrste subjekta> vrednosti <GOSPODARSKI SUBJEKT>, na katero se sklicuje, mora biti:

—	‚Imetnik trošarinskega skladišča‘ ALI ‚registrirani pošiljatelj‘ za dovoljenja <začasni registrirani prejemnik>ALI;

—	‚Certificirani pošiljatelj‘ za dovoljenja <začasni certificirani prejemnik> ALI;

—	‚Certificirani prejemnik‘ za dovoljenja <začasni certificirani pošiljatelj>.

Poleg tega se mora država članica <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> razlikovati od države članice, v kateri je registrirano <ZAČASNO DOVOLJENJE>.

ALI

Obstoječ identifikator <Trošarinska številka gospodarskega subjekta> v nizu <ZAČASNO DOVOLJENJE>;

<Oznaka vrste subjekta> vrednosti <GOSPODARSKI SUBJEKT>, na katero se sklicuje, mora biti:

—	‚Začasni certificirani pošiljatelj‘ za dovoljenja <začasni certificirani prejemnik> ALI;

—	‚Začasni certificirani prejemnik‘ za dovoljenja <začasni certificirani pošiljatelj>.

Poleg tega se mora država članica povezanega <ZAČASNO DOVOLJENJE> razlikovati od države članice, v kateri je registrirano <ZAČASNO DOVOLJENJE>.

an13

Ime gospodarskega subjekta

an..182

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

NAD_LNG

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

4.3

PODROBNOSTI O ZAČASNEM DOVOLJENJU

999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 10 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

<Oznaka trošarinskega izdelka> mora biti enotna na seznamu <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK> v istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, <TROŠARINSKO SKLADIŠČE> ali <ZAČASNO DOVOLJENJE>

<Oznaka trošarinskega izdelka> S600 se uporablja samo za certificirane pošiljatelje in certificirane prejemnike (glej polje 4a1) v skladu s členom 27(1)(a) Direktive Sveta 92/83/EGS.

Če je <Začasno dovoljenje – Mali proizvajalec vina> prisoten in Drži, potem mora biti <Oznaka trošarinskega izdelka>:

—	‚W200‘; ALI

—

‚W300‘

an..4

Količina

n..15,3

4.4

IME IN NASLOV

99x

Ime

an..182

NAD_LNG

(glej Prilogo II, Seznam oznak 1 v Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

4.4.1

NASLOV

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

a2“

Tabela 3

Zavrnitev posodobitve gospodarskih subjektov

(iz člena 4)

Oddaja sporočila Postopki v evidenci gospodarskih subjektov

Glej podrobnosti v tabeli 2

ZAVRNITEV

9999x

Datum in čas zavrnitve

dateTime

Oznaka razloga za zavrnitev

Možne vrednosti so:

—	=	0	=	drugo
—	=	8	=	dovoljenje gospodarskega subjekta že obstaja (ustvaritev)
—	=	9	=	trošarinsko skladišče že obstaja (ustvaritev)
—	=	10	=	začasno dovoljenje že obstaja (ustvaritev)
—	=	11	=	dovoljenje gospodarskega subjekta ni bilo najdeno (posodobitev/izbris)
—	=	12	=	trošarinsko skladišče ni bilo najdeno (posodobitev/izbris)
—	=	13	=	začasno dovoljenje ni bilo najdeno (posodobitev/izbris)
—	=	26	=	ugotovljen je bil dvojnik
—	=	27	=	neskladnost med trošarinsko številko in trošarinskim uradom
—	=	41	=	samo imetnik trošarinskega skladišča lahko uporablja trošarinsko skladišče
—	=	42	=	neveljaven sklic trošarinskega skladišča
—	=	43	=	ni imetnika trošarinskega skladišča za sklicevanje trošarinskega skladišča
—	=	44	=	trošarinska številka gospodarskega subjekta manjka
—	=	45	=	neveljavna vrednost za oznako trošarinskega izdelka
—	=	46	=	država začasnega dovoljenja in prijavljeni pošiljatelj/prejemnik sta ista
—	=	112	=	nepravilna vrednost (oznake)
—	=	115	=	ni podprto v tem položaju

n..2

Tabela 4

Statistika SEED

(iz člena 7(2))

ATRIBUTI

Identifikator korelacije zahtevka

Vrednost <Identifikator korelacije zahtevka> je edinstvena za vsako državo članico.

an..44

OBDOBJE_STA

Leto

Semester

Za 2 b, c, in d:

Naslednja tri podatkovna polja so neobvezna in izključujoča:

—	<Semester>

—	<Četrtletje>

—

<Mesec>

tj. če je podano eno izmed teh podatkovnih polj, se drugi dve podatkovni polji ne uporabljata.

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	prvi semester
-	=	2	=	drugi semester

Četrtletje

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	prvo četrtletje
-	=	2	=	drugo četrtletje
-	=	3	=	tretje četrtletje
-	=	4	=	četrto četrtletje

Mesec

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	januar
-	=	2	=	februar
-	=	3	=	marec
-	=	4	=	april
-	=	5	=	maj
-	=	6	=	junij
-	=	7	=	julij
-	=	8	=	avgust
-	=	9	=	september
-	=	10	=	oktober
-	=	11	=	november
-	=	12	=	december

n..2

STA_NA_DČ

99x

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

Število aktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Število neaktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Število bližnjih iztekov

n..15

Število trošarinskih skladišč

n..15

Število sprememb trošarinskih dovoljenj

n..15

Število izbrisanih gospodarskih subjektov

n..15

3.1

VRSTA_SUBJEKTA

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	imetnik trošarinskega skladišča
-	=	2	=	registrirani prejemnik
-	=	3	=	registrirani pošiljatelj
-	=	4	=	certificirani pošiljatelj
-	=	5	=	certificirani prejemnik

Število gospodarskih subjektov

n..15

3.2

DEJAVNOST_KATEGORIJE_TROŠARINSKEGA_IZDELKA

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej seznam oznak 3 v Prilogi II)

Število gospodarskih subjektov

n..15

3.3

DEJAVNOST_TROŠARINSKEGA_IZDELKA

9999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 10 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

an..4

Število gospodarskih subjektov

n..15

STA_VSE_DČ

Skupno število aktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Skupno število neaktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Skupno število bližnjih iztekov

n..15

Skupno število trošarinskih skladišč

n..15

Skupno število sprememb trošarinskih dovoljenj

n..15

Skupno število izbrisanih gospodarskih subjektov

n..15

4.1

VRSTA_SUBJEKTA_VSE_ DČ

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

-	=	1	=	imetnik trošarinskega skladišča
-	=	2	=	registrirani prejemnik
-	=	3	=	registrirani pošiljatelj
-	=	4	=	certificirani pošiljatelj
-	=	5	=	certificirani prejemnik

Skupno število gospodarskih subjektov

n..15

4.2

DEJAVNOST_KATEGORIJE_TROŠARINSKEGA_IZDELKA_VSE_DČ

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej seznam oznak 3 v Prilogi II)

Skupno število gospodarskih subjektov

n..15

4.3

DEJAVNOST_TROŠARINSKEGA_IZDELKA_VSE_DČ

9999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 10 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636)

an..4

Skupno število gospodarskih subjektov

n..15“

PRILOGA II

Priloga II se spremeni:

(1)	v Seznamu oznak 1 se opomba k tabeli za polje 1 nadomesti z naslednjim: „Polje 1 je vzeto s seznama <DRŽAVE ČLANICE> (glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636).“;

(2)	v Seznamu oznak 2 se opomba k tabeli za polje 1 nadomesti z naslednjim: „Polje 1 je vzeto s seznama <DRŽAVE ČLANICE> (glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636).“;

(3)

doda se naslednji Seznam oznak 4:

„Seznam oznak 4: Univerzalen identifikator trošarinskega gospodarskega subjekta

Polje	Vsebina	Vrsta polja	Primer
1	Identifikator nacionalne uprave, pri kateri je registriran gospodarski subjekt ali trošarinsko skladišče	abecedno 2-mestno	PL
2	Nacionalno dodeljena, edinstvena oznaka	alfanumerično – 20-mestno	2005764CL78232ERW123

Polje 1 je vzeto s seznama <DRŽAVE ČLANICE> (glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1636).

V polje 2 je treba vnesti enotni identifikator, ki bo omogočal povezavo različnih vrst dovoljenj (imetnik trošarinskega skladišča, registrirani prejemnik, registrirani pošiljatelj, certificirani pošiljatelj in certificirani prejemnik) enega samega trošarinskega gospodarskega subjekta.“.

14.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 320/39

SKLEP SVETA (EU) 2022/2450

z dne 8. decembra 2022

o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Tunizije k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(3) v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (b), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (EU) 2019/1111 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIb), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIb dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)	Vse države članice so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)	Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)	Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)	Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)	Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k Haški konvenciji iz leta 1980, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)	V skladu z mnenjem 1/13 Sodišča Evropske unije (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)	Tunizija je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 10. julija 2017. Haška konvencija iz leta 1980 je v Tuniziji začela veljati 1. oktobra 2017.

(11)	Ocena razmer v Tuniziji je privedla do sklepa, da lahko države članice v interesu Unije sprejmejo pristop Tunizije pod pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)	Države članice bi morale biti zato pooblaščene, da v interesu Unije predložijo svojo izjavo o sprejetju pristopa Tunizije v skladu s pogoji iz tega sklepa.

(13)	Uredba Bruselj IIb je za Irsko zavezujoča, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Države članice so pooblaščene, da v interesu Unije sprejmejo pristop Tunizije k Haaški konvenciji iz leta 1980.

2. Države članice najpozneje do 9. decembra 2023 predložijo naslednjo izjavo o sprejetju, v interesu Unije, pristopa Tunizije k Haaški konvenciji iz leta 1980:

„[Polno ime DRŽAVE ČLANICE] izjavlja, da v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2022/2450 sprejema pristop Tunizije k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.“.

3. Države članice Svet in Komisijo obvestijo o predložitvi izjav o sprejetju pristopa Tunizije ter Komisiji sporočijo besedilo navedenih izjav v dveh mesecih po predložitvi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 8. decembra 2022

Za Svet

predsednik

V. RAKUŠAN

(1) UL C 224, 8.6.2022, str. 163.

(2) Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1).

(3) ECLI:EU:C:2014:2303.

14.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 320/41

SKLEP SVETA (EU) 2022/2451

z dne 8. decembra 2022

o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2011 in zlasti člena 4(2) Akta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 je določeno, da se določbe schengenskega pravnega reda, ki niso navedene v členu 4(1) navedenega akta, na Hrvaškem uporabljajo šele na podlagi ustreznega sklepa Sveta, potem ko se v skladu z veljavnimi schengenskimi postopki ocenjevanja preveri, da so na Hrvaškem izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov ustreznega pravnega reda, vključno z učinkovito uporabo vseh schengenskih pravil v skladu z dogovorjenimi skupnimi standardi in temeljnimi načeli.

(2)

Potem ko je Svet preveril, da Hrvaška izpolnjuje vse potrebne pogoje za uporabo dela schengenskega pravnega reda, ki se nanaša na varstvo podatkov, je s Sklepom (EU) 2017/733 (2) odločil, da se določbe schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom (SIS) za Hrvaško uporabljajo od 27. junija 2017.

(3)

V skladu s tedaj veljavnimi schengenskimi postopki ocenjevanja iz Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (3) so bila opravljena ocenjevanja, da se je preverilo, ali so bili na Hrvaškem izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo schengenskega pravnega reda na vseh preostalih področjih schengenskega pravnega reda, in sicer upravljanje zunanjih meja, policijsko sodelovanje, SIS, vračanje, vizumi, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in strelno orožje.

(4)

V svojem sporočilu z dne 22. oktobra 2019 o preverjanju celovite uporabe schengenskega pravnega reda na Hrvaškem je Komisija ugotovila, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe, s katerimi je zagotovila, da izpolnjuje potrebne pogoje za uporabo vseh relevantnih delov schengenskega pravnega reda. Poleg tega je ugotovila, da si bi Hrvaška morala še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh tekočih ukrepov, zlasti na področju upravljanja zunanjih meja, da bi zagotovila, da bodo ti pogoji še naprej izpolnjeni. Komisija je prav tako potrdila, da Hrvaška še naprej izpolnjuje zaveze, povezane s schengenskim pravnim redom, ki jih je prevzela v pristopnih pogajanjih.

(5)	Svet je 9. decembra 2021 ugotovil, da Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda.

(6)	Zato se lahko določijo datumi, ko bo Hrvaška v celoti začela uporabljati schengenski pravni red in bi bilo treba odpraviti kontrole oseb na notranjih mejah s Hrvaško.

(7)	Omejitve uporabe SIS na podlagi Sklepa (EU) 2017/733 bi bilo treba odpraviti z najzgodnejšim določenim datumom, ko bo Hrvaška v celoti začela uporabljati schengenski pravni red.

(8)

Poenostavljeni režim za državljane tretjih držav z nacionalnim vizumom za kratkoročno prebivanje, ki ga izda Hrvaška za tranzit ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, uvedenim s Sklepom št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi bilo treba ohraniti, da se nekaterim kategorijam oseb ne otežuje potovanja. Zato bi se morale nekatere določbe navedenega sklepa v omejenem prehodnem obdobju še naprej uporabljati.

(9)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz člena 1, točke B, C, D in F, Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(10)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točke B, C, D in F, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(11)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točke B, C, D in F, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Kontrole oseb na notranjih kopenskih in morskih mejah s Hrvaško se 1. januarja 2023 odpravijo in določbe schengenskega pravnega reda iz Priloge, se od tedaj uporabljajo na Hrvaškem v njenih odnosih s Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Madžarsko, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko ter Islandijo, Kneževino Lihtenštajn, Kraljevino Norveško in Švicarsko konfederacijo.

2. Kontrole oseb na notranjih zračnih mejah se odpravijo 26. marca 2023 in določbe iz odstavka 1, kolikor urejajo odpravo kontrol oseb na notranjih zračnih mejah, se uporabljajo od tega datuma.

3. Vse omejitve uporabe schengenskega informacijskega sistema s strani Hrvaške se odpravijo 1. januarja 2023.

Člen 2

Nacionalni vizumi za kratkoročno prebivanje, ki jih je Hrvaška izdala pred 1. januarjem 2023, ostanejo v veljavi v obdobju njihove veljavnosti za tranzit čez ozemlja drugih držav članic ali predvideno bivanje na njihovem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, kolikor so te države v skladu s Sklepom št. 565/2014/EU priznale take vizume za kratkoročno prebivanje v te namene. Uporabljajo se pogoji iz navedenega sklepa.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. decembra 2022

Za Svet

predsednik

V. RAKUŠAN

(1) Mnenje z dne 10. novembra 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Sklep Sveta (EU) 2017/733 z dne 25. aprila 2017 o uporabi določb schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom v Republiki Hrvaški (UL L 108, 26.4.2017, str. 31).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(4) Sklep št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o uvedbi poenostavljenega režima nadzora oseb na zunanjih mejah, ki temelji na tem, da Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, ter o razveljavitvi odločb št. 895/2006/ES in št. 582/2008/ES (UL L 157, 27.5.2014, str. 23).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

PRILOGA

Seznam določb schengenskega pravnega reda v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011, ki se na Hrvaškem uporabljajo v njenih odnosih z državami članicami, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, ter z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn, Kraljevino Norveško in Švicarsko konfederacijo

Naslednje določbe Konvencije, podpisane v Schengnu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19):

Člen 1, kolikor se nanaša na druge določbe iz te točke, člen 18, člen 19(1), 19(3) in 19(4), členi 20, 21 in 22, členi 40 do 43 in členi 126 do 130, kolikor se nanašajo na druge določbe iz te točke.

Naslednji drugi pravni akti Unije skupaj z njihovimi izvedbenimi akti:

1.	Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL L 149, 2.6.2001, str. 34);

2.	Odločba Sveta 2004/191/ES z dne 23. februarja 2004 o določitvi meril in praktičnih rešitev za izravnavo finančnih neskladij, ki so posledica uporabe Direktive 2001/40/ES o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL L 60, 27.2.2004, str. 55);

3.	Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5);

4.	Člen 4, točka (b), in člen 9, točka (c), Uredbe (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije (UL L 405, 30.12.2006, str. 1);

5.	Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60);

Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129), razen člena 6;

7.	Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1), razen člena 3;

8.	Uredba (EU) št. 265/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje (UL L 85, 31.3.2010, str. 1);

9.	Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9);

10.

Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, uredb Sveta (ES) št. 1683/95 in (ES) št. 539/2001 ter uredb (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 182, 29.6.2013, str. 1), kolikor zadeva druge določbe iz te priloge;

11.

Člen 1, člen 6(5), točka (a), Naslov III in določbe naslova II ter prilog k Uredbi, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem in na vizumski informacijski sistem Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1);

12.	Uredba (EU) 2017/2225 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede uporabe sistema vstopa/izstopa (UL L 327, 9.12.2017, str. 1), kolikor se še ne uporablja v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2017/2226;

13.

Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20), kolikor zadeva vizumski informacijski sistem, določen v Uredbi (ES) št. 767/2008, in se še ne uporablja v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2017/2226;

14.

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99), kolikor zadeva vizumski informacijski sistem, kot je določen v Uredbi (ES) št. 767/2008, in sistem vstopa/izstopa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226 in naveden v tej prilogi;

15.

Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27), kolikor zadeva vizumski informacijski sistem, kot je določen v Uredbi (ES) št. 767/2008, in sistem vstopa/izstopa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226 in naveden v tej prilogi;

16.

Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85), kolikor zadeva vizumski informacijski sistem, kot je določen v Uredbi (ES) št. 767/2008, in sistem vstopa/izstopa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226 in naveden v tej prilogi;

17.	Uredba (EU) 2019/1155 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 188, 12.7.2019, str. 25);

18.

Uredba (EU) 2021/1133 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (EU) št. 603/2013, (EU) 2016/794, (EU) 2018/1862, (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 v zvezi z določitvijo pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Vizumskega informacijskega sistema (UL L 248, 13.7.2021, str. 1);

19.

Uredba (EU) 2021/1134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ zaradi reforme Vizumskega informacijskega sistema (UL L 248, 13.7.2021, str. 11);

20.	Uredba (EU) 2021/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (EU) 2018/1862 in (EU) 2019/818 glede določitve pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (UL L 249, 14.7.2021, str. 1);

21.

Uredba (EU) 2021/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861 in (EU) 2019/817 glede določitve pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (UL L 249, 14.7.2021, str. 15).

14.12.2022

Uradni list Evropske unije

L 320/47

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/2452

z dne 8. decembra 2022

o določitvi dodatnih tehničnih specifikacij za potno listino EU za vrnitev, vzpostavljeno z Direktivo Sveta (EU) 2019/997 (1)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 8938)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2019/997 z dne 18. junija 2019 o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP (2) ter zlasti člena 9(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva (EU) 2019/997 določa pravila o pogojih in postopek za državljane brez predstavništva v tretjih državah za pridobitev potne listine EU za vrnitev (PLV EU) ter enotno obliko dokumenta, ki je sestavljen iz enotnega obrazca PLV EU in enotne nalepke PLV EU.

(2)

V prilogah k Direktivi (EU) 2019/997 so določene specifikacije, ki jih morata izpolnjevati enotni obrazec PLV EU in enotna nalepka PLV EU. Zdaj je treba določiti dodatne tehnične specifikacije v zvezi z dizajnom, obliko in barvo enotnega obrazca in nalepke PLV EU, zahtevami glede materiala in tiskarskih tehnik enotnega obrazca PLV EU ter varnostnimi značilnostmi in zahtevami, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem.

(3)	Za preprečitev prenarejanja in ponarejanja morajo dodatne tehnične specifikacije iz dela II Priloge k temu sklepu glede na svojo posebno naravo ostati zaupne in se ne smejo objaviti.

(4)	Za zagotovitev razpoložljivosti referenčnih dokumentov bi si morale države članice med seboj in s Komisijo zagotavljati vzorce PLV EU ter hraniti vzorce pozneje natisnjenih serij.

(5)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 (3) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dodatne tehnične specifikacije v zvezi s predpogoji, navodili in standardi za izdelavo potnih listin EU za vrnitev (PLV EU) so določene v delu I Priloge.

Dodatne tehnične specifikacije v zvezi z dizajnom, obliko in barvo enotnega obrazca in nalepke PLV EU, zahtevami glede materiala in tiskarskih tehnik enotnega obrazca PLV EU ter varnostnimi značilnostmi in zahtevami, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem, so določene v delu II Priloge. Za del II Priloge je določena stopnja tajnosti SECRET UE/EU SECRET.

Člen 2

Vsaka država članica pošlje Komisiji in drugim državam članicam referenčni vzorec svoje PLV EU. Vsaka država članica tudi hrani vzorce pozneje natisnjenih serij in jih da na voljo Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. decembra 2022

Za Komisijo

Didier REYNDERS

član Komisije

(1) SECRET UE/EU SECRET non classifiée en l’absence de la partie II de l’annexe / when detached from Part II of the Annex – non-classified.

(2) UL L 163, 20.6.2019, str. 1.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

PRILOGA

Dodatne tehnične specifikacije za potno listino EU za vrnitev

Del I

Predpogoji, navodila in standardi za izdelavo (1)

VSEBINA

NAVODILA ZA IZDELOVALCE

FIZIČNA VARNOST

3.1

PROIZVODNA POSLOPJA

3.2

VARNOSTNO OSEBJE

3.3

SOBA ZA VARNOSTNO KONTROLO

3.4

DOSTOP ZA OBISKOVALCE ALI TRETJE OSEBE

3.5

DOSTOP OSEBJA

3.6

NADZOR PROIZVODNEGA OBMOČJA

3.7

RAVNANJE Z VHODNIMI IN IZHODNIMI MATERIALI

3.8

DOSTAVA

VARNOST PROIZVODNIH POSTOPKOV IN MATERIALOV

4.1

PLOŠČE

4.2

PAPIR

4.3

DIFRAKTIVNI OPTIČNO SPREMENLJIVI ELEMENT

4.4

ZAŠČITNE BARVE

4.5

HRAMBA

KONTROLA KAKOVOSTI

SKLICEVANJA

1. VSEBINA

V tem delu Priloge so določena pravila za izdelavo potnih listin EU za vrnitev (PLV EU).

Ta del Priloge se lahko predloži morebitnim podjetjem za tiskanje dokumentov z visoko varnostjo, denimo kot del razpisnega postopka.

2. NAVODILA ZA IZDELOVALCE

PLV EU izdelujejo samo javne ali zasebne tiskarne ali institucije za varnostno tiskanje, ki jih za to pooblastijo države članice in so sposobne izdelovati dokumente z visokimi varnostnimi standardi.

Takšna podjetja ali institucije morajo biti zmožna dokazati svojo sposobnost za izvajanje take izdelave. Izdelovalec mora imeti sedež v Uniji in tudi izdelava PLV EU mora potekati v Uniji.

Izdelave PLV EU ni dovoljeno oddati v zunanje izvajanje tretji osebi (to ne velja za surovine in komponente, kot so vlakna in varnostni papir), razen če to odobri država članica, ki sklene pogodbo za izdelavo PLV EU in o tem uradno obvesti Komisijo. Tudi zunanja podjetja, ki izvajajo del izdelave PLV EU, morajo spoštovati varnostne standarde in prakse, navedene v tem dokumentu.

Na splošno mora biti izdelovalec certificiran v skladu s standardom ISO 9001 „Sistem vodenja kakovosti“ in ISO/IEC 27001 „Sistemi za upravljanje informacijske varnosti“.

Poleg tega mora imeti izdelovalec veljaven certifikat ISO 14298 za upravljanje procesov v varnostnem tisku (prej CWA 14641) z varnostno stopnjo najmanj „vladno“ ali enakovredno stopnjo v skladu z nacionalnim predpisom.

Na zahtevo države članice morajo izdelovalci navesti podrobnosti glede potrdil o reviziji varnosti.

Države članice morajo zagotoviti, da izdelovalci spoštujejo ta pravila, in morajo Komisijo obvestiti o podjetju, ki je bilo izbrano za izvajanje izdelave.

Izdelovalec mora vse kršitve varovanja tajnosti v zvezi s PLV EU, osnovnimi materiali ali fizično varnostjo objektov v času izdelave sporočiti državi članici, ta pa mora o tem nemudoma obvestiti Komisijo.

3. FIZIČNA VARNOST

Zahteve iz tega oddelka dopolnjujejo standard ISO 14298 in so obvezne pri izdelavi PLV EU. Uporabljajo se tudi za materiale, polizdelke in hrambo PLV EU.

Fizično varnost proizvodnih prostorov in poslopij je treba zagotoviti v skladu s standardom ISO 14298 in zahtevami za certificiranje Intergraf (zlasti kategorijo tveganja E, „Fizični vdor in tveganje v zvezi z dostopom“) ali enakovrednimi nacionalnimi predpisi.

Vse osebe (zaposleni, varnostno osebje, obiskovalci, tretje osebe itd.), ki so navzoče v prostorih ali v proizvodnih poslopjih izdelovalca, je treba nadzorovati v skladu s standardom ISO 14298 in zahtevami za certificiranje Intergraf ali ustreznimi nacionalnimi predpisi.

3.1 PROIZVODNA POSLOPJA

Vsa poslopja, v katerih se hranijo in predelujejo surovine, polizdelki in končni izdelki, morajo biti certificirana najmanj na ravni „vladno“ v skladu s standardom ISO 14298 ali enakovrednimi nacionalnimi predpisi.

3.2 VARNOSTNO OSEBJE

Izdelovalec mora za zagotavljanje varnosti v prostorih in na proizvodnih območjih uporabiti posebno in ločeno službo oziroma priznano in certificirano varnostno družbo ter dobro usposobljeno varnostno osebje. Priporočeno je, da je zunanja varnostna družba certificirana glede vidikov kakovosti (npr. ISO 9001, DIN 77200).

3.3 SOBA ZA VARNOSTNO KONTROLO

Izdelovalec mora v svojih prostorih na proizvodnih lokacijah upravljati sobo za varnostno kontrolo. Ukrepi fizičnega varovanja morajo izpolnjevati zahteve standarda EN 50518 (certifikacija ni potrebna) ali nacionalnih predpisov/standardov. Z odstopanjem od predhodnega stavka so mogoča odstopanja od standarda EN 50518, če temeljijo na oceni tveganja. Vrata za dostop do sobe za varnostno kontrolo morajo biti na vstopu in izstopu opremljena s kartičnim čitalnikom ali z biometričnim sistemom za nadzor dostopa, ki zapisuje vse vstope in izstope, in s funkcijo onemogočanja ponovnega vstopa (anti-pass back).

Priporočljivo je, da sta vedno navzoča najmanj dva upravljavca (varnostnika). Priporočljivo je, da sta ta upravljavca (varnostnika) zaposlena pri izdelovalcu.

3.4 DOSTOP ZA OBISKOVALCE ALI TRETJE OSEBE

Dostop katere koli tretje osebe ali obiskovalca do proizvodnega območja mora biti strogo nadzorovan v skladu s standardom ISO 14298. Take osebe morajo vedno imeti spremstvo in vedno nositi identifikacijsko izkaznico na vidnem mestu.

3.5 DOSTOP OSEBJA

Dostop do proizvodnega območja mora biti omejen na pooblaščeno osebje prek sistema za nadzor dostopa, ki preverja vsako osebo posebej. Vzpostavljen mora biti postopek nadzora dostopa. Priporočljivo je, da se dostop omogoči le na podlagi potrebe po seznanitvi.

3.6 NADZOR PROIZVODNEGA OBMOČJA

Proizvodna območja morajo biti ves čas pod nadzorom. Kadar proizvodna območja niso v uporabi, jih je treba fizično zapreti in nadzorovati.

Če bi bilo treba dostop do proizvodnih območij omogočiti v času, ko ne poteka izdelava, je treba obvestiti varnostno službo, ki mora biti navzoča med takim dostopom. V takih primerih vstop na proizvodna območja ne sme biti dovoljen brez fizične navzočnosti varnostne službe (ločeni imetniki ključa/ključev).

3.7 RAVNANJE Z VHODNIMI IN IZHODNIMI MATERIALI

Izdelovalec mora imeti na voljo namenska območja za odpremo in dostavo vhodnih in izhodnih materialov in izdelkov. Vsa vrata v območju odpreme in dostave, vključno z vrati zunanje ograje poslopij, vmesnimi vrati in notranjimi vrati za odpremo in dostavo, morajo delovati elektronsko in biti medsebojno povezana. Kadar so ena od vrat odprta, morajo biti vsa ostala elektronsko zaklenjena.

Vzpostavljeni morajo biti postopki za preverjanje obiskovalcev in voznikov prevoznih vozil za take materiale. Voditi je treba dnevnik o vseh dostavah materiala.

3.8 DOSTAVA

Dostavo PLV EU mora urediti država članica, ki sklene pogodbo, skupaj z izdelovalcem. Ker se dokončane PLV EU, ki še niso personalizirane, štejejo za predmete z visokim varnostnim tveganjem, mora biti prevoz na najvišji varnostni ravni.

Za vsako vrsto prevoza je treba izvesti in dokumentirati generično oceno tveganja ter sprejeti vse dodatne varnostne ukrepe, ki se ocenijo za potrebne (npr. neprebojno vozilo, spremljevalno vozilo). Te ocene je treba ob spremembi zadevnih okoliščin pregledati.

Vse dejavnosti natovarjanja in raztovarjanja, vključno z dostavo prejemniku, morajo biti nadzorovane z dvojno kontrolo, tj. opraviti jih morata dve ali več oseb.

Serijske številke PLV EU, ki se prevažajo, je treba navesti na prevoznih listinah.

Priporočljivo je, da se med prevozom redno preverja status in položaj vozil, ki prevažajo izdelke varnostnega tiskanja. Obstajati morata najmanj dva neodvisna sistema, ki v primeru motenj v prevozu zagotavljata učinkovito komunikacijo z zunanjimi partnerji.

Kakršno koli nepravilnost (npr. neizpolnjevanje teh minimalnih prevoznih zahtev s strani katere koli stranke, napad na prevoz ali morebitno izgubo med prevozom) je treba nemudoma sporočiti izdelovalcu.

Do varovanih izdelkov ne sme biti mogoče dostopati iz notranjosti vozniške kabine, prostor za prevoz tovora pa mora biti iz kovine in v celoti zaprt (nobenih vozil s ponjavo) z dostopom za natovarjanje in raztovarjanje skozi vrata, ki se zaklepajo. Ključev za ključavnice se ne sme hraniti v vozilu.

4. VARNOST PROIZVODNIH POSTOPKOV IN MATERIALOV

V tem oddelku so določene potrebne varnostne informacije v zvezi s predmeti, ki se uporabljajo za izdelavo PLV EU. Izdelovalec mora voditi popolno revizijsko sled od prihoda vhodnih varnostnih materialov do dostave PLV EU, vključno z uničenjem neželenega ali okvarjenega materiala in polizdelkov.

Poleg tega je izdelovalec odgovoren za izbiro in delo dobaviteljev surovin, po potrebi pa jih mora odobriti tudi zadevna država članica. Priporočljivo je, da imajo dobavitelji varnostnih surovin enako stopnjo certifikacije kot izdelovalci – zlasti kar zadeva standard ISO 14298. Če izdelovalec meni, da je dobavitelj ugleden in zanesljiv (in ga izdelovalec ustrezno preveri), vendar ni certificiran, je treba pridobiti odobritev zadevne države članice, ki je sklenila pogodbo, ta država članica pa mora o tem ustrezno obvestiti Komisijo.

4.1 PLOŠČE

Vse tiskarske plošče za PLV EU bi bilo treba proizvajati v prostorih pooblaščenega izdelovalca, kjer poteka izdelava PLV EU. Če tiskarske plošče niso več potrebne (npr. zaradi obrabe, napake itd.), jih je treba varno uničiti na primeren način, tako da niso več uporabne.

Vse plošče, ki so morda potrebne za nadaljnje proizvodne serije, je treba hraniti v varovanem območju v prostorih družbe.

Če izdelovalec tiskarskih plošč ne more izdelovati v svojih prostorih, lahko potrebne tiskarske plošče naroči samo pri drugem uglednem proizvajalcu plošč, ki je na primer v preteklosti izdelal plošče za vizumsko nalepko EU. Vendar mora biti tak proizvajalec plošč certificiran v skladu s standardom ISO 14298. Take plošče se lahko drugim pooblaščenim proizvajalcem dostavijo samo po prejemu dovoljenja države članice. Uradno obvestilo o tem je treba poslati tudi Komisiji.

4.2 PAPIR

Papir, proizveden za PLV EU, je treba strogo nadzorovati. To velja za proizvodnjo papirja in za nadaljnje potrebne korake (dodajanje lepilne podlage). Za vse role in pole je treba opraviti revizijo varnosti, da se zagotovi odgovornost v dobavni verigi.

Ves papir za dobavo izdelovalcu PLV EU je treba pred dobavo prešteti. Pole, dobavljene izdelovalcu in uporabljene med izdelavo, je treba preveriti in jih evidentirati.

Za dostavo papirja izdelovalcem je treba uporabiti varen prevoz. Za vsak prevoz je treba izvesti in dokumentirati generično oceno tveganja ter izvesti vse dodatne varnostne ukrepe, ki se ocenijo za potrebne (npr. neprebojno vozilo, spremljevalno vozilo). Te ocene je treba ob spremembi zadevnih okoliščin pregledati.

4.3 DIFRAKTIVNI OPTIČNO SPREMENLJIVI ELEMENT

Proizvodnjo in uporabo difraktivnega optično spremenljivega elementa (DOVID) za PLV EU je treba nadzorovati in evidentirati. To ne velja samo za celotne elemente DOVID, ampak tudi za polizdelke ter pokvarjene ali odpadne izdelke.

Za dostavo elementov DOVID pooblaščenim izdelovalcem je treba uporabiti varni prevoz. Število elementov DOVID, ki jih je treba dostaviti, je treba evidentirati.

Elementi DOVID, ki se uporabljajo v prostorih izdelovalca, je prav tako treba nadzorovati in evidentirati. Vse odpadne materiale je treba hraniti na varen način in jih varno uničiti, če je ustrezno, na poznejši datum. Podobe je treba evidentirati, tako da je po potrebi na voljo popolna revizijska sled.

Komisija ali država članica lahko DOVID naroči letno v obliki skupinskega naročila, da se tako zniža cena za posamezne države članice. Države članice so odgovorne za pogodbene in finančne ureditve v zvezi s skupinskim naročilom. V skupinskem naročilu za DOVID lahko sodelujejo le uradno sporočeni izdelovalci.

4.4 ZAŠČITNE BARVE

Za proizvodnjo PLV EU se uporabljajo zaščitne barve, uporaba takih barv pa je omejena. Barve je mogoče naročiti pri uglednih dobaviteljih, pri drugih izdelovalcih PLV EU ali pa jih proizvajati v prostorih izdelovalca. Izdelovalec lahko take barve drugemu pooblaščenemu izdelovalcu dobavi samo po prejemu dokazila o pooblastitvi slednjega za izdelavo PLV EU.

Zaščitne barve je treba hraniti na varovanem območju. Za evidentiranje zaščitnih barv, ki se uporabljajo v proizvodnem postopku, je potreben revizijski postopek.

4.5 HRAMBA

Materiale, ki se uporabljajo pri izdelavi PLV EU, je mogoče razvrstiti v naslednje kategorije:

—	osnovni materiali (npr. barve, varnostni papir)

—	osnovna sredstva (npr. tiskarske plošče)

—	polizdelki (nepopolni obrazci in/ali nalepke, ki niso šli čez vse faze izdelave)

—	dokončani PLV EU – obrazec in nalepka

V vsaki fazi hrambe izdelkov in ravnanja z njimi je potrebna ustrezna varnost, odgovornost in kontrola. Priporočljivo je, da prostori za hrambo izpolnjujejo zahteve za sobe trezorje (glej standard ISO 14298).

5. KONTROLA KAKOVOSTI

Vsak izdelovalec PLV EU lahko v posvetovanju z državo članico, ki dovoli izdelavo, določi postopke kontrole kakovosti, ki se priporočajo za vsako fazo izdelave. Z navedeno kontrolo kakovosti je treba zagotoviti, da so izdelani PLV EU v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi z Direktivo Sveta (EU) 2019/997, in izvedbenimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, tako da je kakovost PLV EU v različnih serijah čim bolj enotna.

Če se izdelajo in dajo v promet PLV EU, ki niso v skladu s tehničnimi specifikacijami, mora zadevna država članica o tem nemudoma obvestiti druge države članice in Komisijo.

6. SKLICEVANJA

ISO 14298	Upravljanje procesov v varnostnem tisku (prej CWA 14641)
EN 50518	Nadzorni in sprejemni centri za alarme
ISO 9001	Sistem vodenja kakovosti
ISO/IEC 27001	Sistemi za upravljanje informacijske varnosti

(1) SECRET UE/EU SECRET non classifiée en l’absence de la partie II de l’annexe / when detached from Part II of the Annex – non-classified.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 320

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 14. december 2022

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2447 z dne 30. septembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo števila in naziva osemletnih spremenljivk na področju delovne sile za podrobne vsebine mladi na trgu dela, izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno ter uskladitev poklicnega in družinskega življenja ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2448 z dne 13. decembra 2022 o določitvi operativnih smernic o dokazih za skladnost s trajnostnimi merili za gozdno biomaso iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2449 z dne 13. decembra 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 612/2013 glede podatkov, evidentiranih v sporočilih v zvezi z registracijo gospodarskih subjektov, vključenih v gibanje trošarinskega blaga, ki je bilo sproščeno v porabo v eni državi članici in se giba v drugo državo članico, da bi se tam dobavilo v komercialne namene	12
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2450 z dne 8. decembra 2022 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Tunizije k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok	39
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2451 z dne 8. decembra 2022 o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški	41
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2452 z dne 8. decembra 2022 o določitvi dodatnih tehničnih specifikacij za potno listino EU za vrnitev, vzpostavljeno z Direktivo Sveta (EU) 2019/997 (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 8938)	47


	(1) Besedilo velja za EGP.