(1)

za točko 1.2 se vstavita točki 1.2.a in 1.2.b:

„1.2.a   Skupina za spremljanje motorjev med obratovanjem

Za izvajanje preizkusov med delovanjem se vsi tipi motorjev in družine motorjev, ki jih proizvede proizvajalec, razvrstijo v skupine glede na podkategorijo, kot je določeno v preglednici 1 in prikazano na sliki 1. En proizvajalec ima lahko eno skupino za spremljanje med obratovanjem za vsako možno vrsto skupine za spremljanje med obratovanjem.

Preglednica 1

Skupine za spremljanje med obratovanjem

Slika 1

Prikaz skupin za spremljanje med obratovanjem

(2)

v točki 1.3 se črta podtočka (b);

(3)

točka 1.4 se nadomesti z naslednjim:

(4)

točka 2.1 se nadomesti z naslednjim:

(5)

v točki 2.2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

(6)

točka 2.3 se nadomesti z naslednjim:

(7)

točke 2.6 do 2.6.4 se nadomestijo z naslednjim:

„2.6   Merila za izbiro motorjev, ki se preizkusijo

Število motorjev, ki se preizkusijo, se nanaša na skupino za spremljanje med obratovanjem in ne na podkategorije motorjev, družine motorjev ali tipe motorjev, ki spadajo v skupino za spremljanje med obratovanjem.

Proizvajalec izbere motorje, ki uravnoteženo predstavljajo podkategorije, družine motorjev in tipe motorjev, ki spadajo v skupino za spremljanje med obratovanjem. To ne pomeni nujno, da se preizkusijo motorji vsake podkategorije motorjev, družine motorjev ali tipa motorjev.

Kadar skupine za spremljanje med obratovanjem vključujejo kategorijo IWP in tudi kategorijo IWA, izbira motorjev vključuje motorje obeh kategorij, če je to mogoče.

2.6.1   Shema preizkušanja za skupino za spremljanje med obratovanjem A

Proizvajalec za spremljanje med obratovanjem izbere eno od shem preizkušanja, opisanih v točkah 2.6.1.1 in 2.6.1.2.

2.6.1.1   Shema preizkušanja na podlagi časa trajnosti emisij (EDP)

2.6.1.2   Shema preizkušanja na podlagi štiriletnega obdobja

Vsak proizvajalec v štirih zaporednih letih preizkusi v povprečju devet motorjev iz skupine za spremljanje med obratovanjem na leto. Homologacijskemu organu se vsako leto predložijo poročila o opravljenih preizkusih. Časovni razpored za izvajanje preizkusov in predložitev rezultatov se vključi v prvotni načrt in vsak naknadno posodobljen načrt za spremljanje motorjev med obratovanjem, ki ga predloži proizvajalec in odobri homologacijski organ.

2.6.2   Shema preizkušanja za skupine za spremljanje med obratovanjem B, F, G, J, K, L, M in N

Proizvajalec za spremljanje med obratovanjem za vsako skupino izbere eno od shem preizkušanja, opisanih v točkah 2.6.2.1 in 2.6.2.2.

2.6.2.1   Shema preizkušanja na podlagi časa trajnosti emisij (EDP)

2.6.2.2   Shema preizkušanja na podlagi štiriletnega obdobja

Preizkušanje v povprečju x motorjev iz skupine za spremljanje med obratovanjem na leto štiri leta zapored v skladu s preglednico 4. Poročila o opravljenih preizkusih se homologacijskemu organu predložijo vsako leto. Časovni razpored za izvajanje preizkusov in predložitev rezultatov se vključi v prvotni načrt in vsak naknadno posodobljen načrt za spremljanje motorjev med obratovanjem, ki ga predloži proizvajalec in odobri homologacijski organ.

2.6.3   Skupine za spremljanje med obratovanjem C, D, E, H in I

Proizvajalec za spremljanje med obratovanjem za vsako skupino izbere eno od shem preizkušanja iz točke 2.6.2 ali shemo preizkušanja na podlagi starosti opreme iz točke 2.6.3.1.

2.6.3.1   Shema preizkušanja na podlagi starosti necestne mobilne mehanizacije (za več informacij glej sliko 2)

Slika 2

Prikaz motorjev, upravičenih do preizkusa spremljanja med obratovanjem na podlagi starosti necestne mobilne mehanizacije

2.6.4   Skupini za spremljanje med obratovanjem O in P

Proizvajalec za vsako skupino za spremljanje med obratovanjem izbere eno od shem preizkušanja, opisanih v točki 2.6.2. Če se izbere shema preizkušanja iz točke 2.6.2.1, imajo proizvajalci možnost, da v okviru iste skupine za spremljanje med obratovanjem uporabijo shemo preizkušanja, ki temelji na odčitku števca prevožene poti, opisano v točki 2.6.4.1.

Če proizvajalec izbere postopek iz točke 2.6.2.1, se upošteva zahtevana nakopičena uporaba iz preglednice 5 in ne iz preglednice 3.

Preglednica 5

% vrednosti EDP za skupini za spremljanje med obratovanjem O in P

2.6.4.1   Shema preizkušanja na podlagi odčitka števca prevoženih kilometrov necestne mobilne mehanizacije

(8)

za točko 2.6.4.1.2 se vstavita naslednji točki 2.6.5 in 2.6.6:

(9)

točka 3.3.2 se nadomesti z naslednjim:

(10)

točka 3.4.2 se nadomesti z naslednjim:

(11)

za točko 3.5 se vstavi naslednja točka 3.6:

(12)

točka 4.1.1 se črta;

(13)

točka 4.2.2 se nadomesti z naslednjim:

(14)

za točko 4.2.2 se vstavi naslednja točka 4.3:

„4.3   Začasna izguba signala

Pri zapisovanju parametrov se doseže najmanj 98-odstotna celovitost podatkov, kar pomeni, da sta iz vsakega zaporedja delovanja zaradi enkratne ali večkratne nenamerne začasne izgube signala med prvotnim beleženjem podatkov lahko izključena največ 2 % podatkov, pri čemer zaporedno obdobje ni daljše od 30 sekund. Signal se ne sme izgubiti med predobdelavo, kombiniranjem ali naknadno obdelavo katerega koli zaporedja delovanja.“;

(15)

točke od 5 do 5.2.2 se nadomestijo z naslednjim:

„5.   Podatkovni tok ECU

(16)

za točko 5.2 se vstavita točki 5.3 in 5.4:

(17)

točka 6.4 se nadomesti z naslednjim:

(18)

za točko 6.4 se vstavita naslednji točki 6.5 in 6.6:

Slika 3

Prikaz celotnega zaporedja za izvedbo spremljanja med obratovanjem

“;

(19)

točki 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.   Razpoložljivost preizkuševalnih podatkov

Podatkov ni dovoljeno spremeniti ali odstraniti iz datotek z neobdelanimi preizkuševalnimi podatki, ki se uporabljajo za dokončanje točke 6. Te datoteke z neobdelanimi preizkuševalnimi podatki proizvajalec hrani najmanj 10 let ter jih na zahtevo predloži homologacijskemu organu in Komisiji.

8.   Izračuni

Pri izračunih emisij plinastih onesnaževal v okviru spremljanja motorjev, vgrajenih v necestno mobilno mehanizacijo, med obratovanjem z uporabo PEMS morajo proizvajalci upoštevati postopke iz Dodatka 5.

(20)

Dodatek 1 se spremeni:

(21)

Dodatek 2 se spremeni:

(22)

točki 2 do 6 v Dodatku 3 se nadomestijo z naslednjim:

„2.   Izključitev podatkov

2.1   Začasna izguba signala

2.2   Periodična preverjanja merilnih instrumentov

2.3   Pogoji okolice

2.4   Podatki, izmerjeni pri hladnem zagonu

Podatki o emisijah plinastih onesnaževal, izmerjeni pri hladnem zagonu, se izključijo pred izračunom emisij plinastih onesnaževal.

2.4.1   Tekočinsko hlajeni motorji

Merjenje veljavnih podatkov za izračun emisij plinastih onesnaževal se začne, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 343 K (70 °C) ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira na +/–2 K v obdobju 5 minut ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira na +/–5 K v obdobju 5 minut za preizkuse, ki se izvajajo pri temperaturi okolice 273,15 K ali manj, pri čemer se upošteva pogoj, ki je izpolnjen prvi; v vsakem primeru se začnejo po 20 minutah od zagona motorja.

2.4.2   Zračno hlajeni motorji

Merjenje veljavnih podatkov za izračun emisij plinastih onesnaževal se začne, ko se temperatura, izmerjena na referenčni točki, določeni v skladu s točko 3.7.2.2.1 DELA C Dodatka 3 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656, stabilizira na +/– % v obdobju 5 minut; v vsakem primeru se začnejo po 20 minutah od zagona motorja.

3.   Popravek za premik

3.1   Največji dopustni premik

Premik ničelnega in razponskega odziva mora biti manjši od 2 % obsega skale na najnižjem uporabljenem območju:

3.2   Popravek za premik

4.   Časovna uskladitev

Da bi čim bolj zmanjšali učinek popačenja zaradi časovnega zamika med različnimi signali pri izračunu mase emisij plinastih onesnaževal, je treba podatke, pomembne za izračun emisij plinastih onesnaževal, časovno uskladiti v skladu z zahtevami iz točk 4.1 do 4.4.

4.1   Podatki analizatorjev plina

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo v skladu z zahtevami iz oddelka 8.1.5.3 Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2017/654.

4.2   Podatki analizatorjev plina in EFM

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo s podatki EFM z uporabo postopka iz točke 4.4.

4.3   Podatki PEMS in motorja

Podatki PEMS (analizatorjev plina in EFM) se ustrezno uskladijo s podatki ECU motorja z uporabo postopka iz točke 4.4.

4.4   Postopek za boljšo časovno uskladitev podatkov PEMS

Preizkusni parametri iz preglednice iz Dodatka 2 so razdeljeni v tri različne kategorije:

Časovna uskladitev posamezne kategorije z drugima dvema kategorijama se preveri z določitvijo največjega korelacijskega koeficienta med dvema nizoma preizkuševalnih parametrov. Vsi preizkuševalni parametri v kategoriji se spremenijo, da se kar najbolj poveča korelacijski faktor. Za izračun korelacijskih koeficientov se uporabijo naslednji preizkuševalni parametri:

5.   Preverjanje skladnosti podatkov

5.1   Podatki analizatorjev plina in EFM

Za motorje, ki so zasnovani tako, da vključujejo komunikacijski vmesnik, ki lahko zagotovi pretok goriva v skladu s preglednico 2 iz Dodatka 7, se skladnost podatkov (masni pretok izpušnih plinov, izmerjen z EFM, in koncentracije plina) preveri z uporabo korelacije med izmerjenim pretokom goriva v motorju iz ECU in pretokom goriva v motorju, izračunanim v skladu s postopkom iz oddelka 2.1.6.4 Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/654.

Linearna regresija se izvede za izmerjene in izračunane vrednosti pretoka goriva. Uporabi se metoda najmanjših kvadratov, najustreznejša enačba pa ima naslednjo obliko:

y = mx + b

pri čemer je:

Za vsako regresijsko premico se izračunata naklon (m) in determinacijski koeficient (r2). Priporoča se, da se ta analiza opravi v razponu od 15 odstotkov najvišje vrednosti do najvišje vrednosti in pri frekvenci, večji ali enaki 1 Hz. Da se preizkus šteje za veljaven, se ocenita naslednji merili:

Preglednica 1

Dovoljena odstopanja

5.2   Podatki ECU o navoru

Če se v izračunih uporabijo podatki ECU o navoru, se skladnost podatkov ECU o navoru preveri s primerjavo najvišjih vrednosti navora iz ECU pri različnih (če je ustrezno) vrtilnih frekvencah motorja z ustreznimi vrednostmi na uradni krivulji navora motorja pri polni obremenitvi in v skladu z Dodatkom 6.

5.3   Poraba goriva, specifična za zavoro (BSFC)

Če so na voljo podatki ECU, se poraba goriva, specifična za zavoro, preveri:

5.4   Tlak okolice

Vrednost tlaka okolice se primerja z nadmorsko višino, ki jo prikazujejo podatki GPS, če je na voljo.

5.5   Homologacijski organ lahko preizkus razveljavi, če ni zadovoljen z rezultati pregleda skladnosti podatkov.

6.   Popravek s suhega na vlažno stanje

Če se koncentracija meri na suhi osnovi, jo je treba pretvoriti na vlažno osnovo v skladu s postopkom iz oddelka 2 ali 3 Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/654.

7.   Popravek NOx glede na vlažnost in temperaturo

Koncentracije NOx, ki se izmerijo z analizatorji plinov, se ne popravijo glede na temperaturo in vlažnost okoliškega zraka.“;

(23)

točki 2 in 3 v Dodatku 4 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Postopek določanja nedelovnih dogodkov

3.   Algoritem označevanja „dela stroja“ za izvajanje zahtev iz točke 2

Točka 2 se izvede v zaporedju, določenem v točkah 3.1 do 3.4.

3.1   Korak 1: zaznavanje in razdelitev v delovne in nedelovne dogodke:

3.2   Korak 2: združitev kratkih delovnih dogodkov (≤ D0) v nedelovne dogodke:

kot nedelovne dogodke označiti delovne dogodke, ki so krajši od D0 ter pred katerimi in po katerih so ostali nedelovni dogodki, daljši od D1.

3.3   Korak 3: izločitev delovnih dogodkov po dolgih nedelovnih dogodkih (faza segrevanja):

če se uporablja točka 2.2.3, označiti delovne dogodke po dolgih nedelovnih dogodkih kot nedelovne dogodke (> D2), dokler:

3.4   Korak 4: vključitev nedelovnih dogodkov po delovnih dogodkih:

vključiti čas D1 nedelovnega dogodka po vsakem delovnem dogodku kot del tega delovnega dogodka.

Preglednica 2

Vrednosti parametrov D0, D1, D2 in D3

“;

(24)

v Dodatku 5 se točke 2.1 do 2.3.2 nadomestijo z naslednjim:

„2.1   Metoda okna povprečenja

2.1.1   Splošne zahteve

Okno povprečenja je podsklop celotnega izračunanega sklopa podatkov med preizkusom spremljanja med obratovanjem, pri katerem sta delo ali masa CO2 enaka delu motorja ali masi CO2 iz motorja, izmerjenima med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom. Masa emisij plinastih onesnaževal in faktorji skladnosti se izračunajo z metodo okna drsečega povprečenja na podlagi referenčnega dela (postopek iz točke 2.2) in referenčne mase CO2 (postopek iz točke 2.3), izmerjenima med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom.

Moč motorja glede na čas in emisije plinastih onesnaževal okna povprečenja z začetkom od prvega okna povprečenja.

Izračuni se izvedejo v skladu z naslednjimi podtočkami:

Slika 4

Moč motorja glede na čas in emisije plinastih onesnaževal okna povprečenja z začetkom od prvega okna povprečenja glede na čas

2.1.2   Referenčne vrednosti

Vrednosti referenčnega dela in referenčne mase CO2 tipa motorja ali za vse tipe motorjev v isti družini motorjev sta:

2.2   Metoda na podlagi dela

Slika 5

Metoda na podlagi dela

Trajanje (t 2, i – t 1, i ) i-tega okna povprečenja se določi na naslednji način:

W(t 2, i ) – W(t 1, i ) ≥ Wref

pri čemer je:

W(t 2, i – Δt) – W(t 1, i ) < W ref ≤ W(t 2, i ) – W(t 1, i )

pri čemer je Δt obdobje vzorčenja podatkov, enako eni sekundi ali manj.

2.2.1   Izračuni emisij plinastih onesnaževal, specifičnih za zavoro

Emisije plinastih onesnaževal, specifičnih za zavoro, egas (g/kWh) se za vsako okno povprečenja in vsako plinasto onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

pri čemer je:

2.2.2   Izbira veljavnih oken povprečenja

Veljavna okna povprečenja so okna povprečenja, katerih povprečna moč presega mejno vrednost 20 % referenčne moči, kot je določeno v členu 3, točka 26, Uredbe (EU) 2016/1628 in navedeno v Prilogi I k navedeni uredbi za posamezno (pod)kategorijo motorja, za tip motorja glede na preizkus spremljanja med obratovanjem, razen za motorje kategorije ATS, katerih referenčna moč je moč pri vmesni vrtilni frekvenci, kot je določeno v oddelku 5.2.5.4, točka (f), Priloge VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654. Delež veljavnih oken povprečenja mora biti 50 % ali več.

2.2.3   Izračuni faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako posamezno veljavno okno povprečenja in vsako posamezno plinasto onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

pri čemer so:

2.3   Metoda na podlagi mase CO2

Slika 6

Metoda na podlagi mase CO2

Trajanje (t 2, i – t 1, i ) i-tega okna povprečenja se določi na naslednji način:

pri čemer je:

—	masa CO2, izmerjena med začetkom preizkusa in časom t j,i , v g;

—	referenčna masa CO2, določena v gramih (g) v skladu s točko 2.1.2,

pri čemer je Δt obdobje vzorčenja podatkov, enako eni sekundi ali manj.

Mase CO2 se izračunajo v oknih povprečenja z integriranjem trenutnih emisij plinastih onesnaževal, izračunanih v skladu z zahtevami iz točke 1.

2.3.1   Izbira veljavnih oken povprečenja

Veljavna okna povprečenja so tista, katerih trajanje ne presega najdaljšega trajanja, ki se izračuna v skladu z enačbo:

pri čemer je:

2.3.2   Izračuni faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako posamezno okno povprečenja in vsako posamezno onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

s

pri čemer je:

—	– masa CO2 med i-tim oknom povprečenja v g/okno povprečenja,

—	–referenčna masa CO2 iz motorja, določena v skladu s točko 2.1.2, podtočka (g),

mL je določena na naslednji način:

pri čemer je:

(25)

v Dodatku 6 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Onemogočeno preverjanje skladnosti signala ECU za navor

Če proizvajalec homologacijskemu organu dokaže, da preverjanje skladnosti signala ECU za navor med preizkusom spremljanja med obratovanjem ni možno, homologacijski organ sprejme preverjanje, ki je bilo opravljeno v skladu z zahtevami iz Dodatka 3 k Prilogi VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654 med preizkusi za pridobitev EU-homologacije in je navedeno v certifikatu o EU-homologaciji.

Za motorje v skupinah za spremljanje med obratovanjem, razen skupin A, C in H, lahko homologacijski organ sprejme ločeno dokazovanje, izvedeno v skladu z zahtevami iz Dodatka 3 k Prilogi VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654, vendar na podlagi naslednjih postopkov določanja karakterističnega diagrama iz navedene priloge:

Če se postopek določanja karakterističnega diagrama izvaja pri stalni vrtilni frekvenci v skladu s podtočko (b), zadostuje za merjenje in primerjavo odčitkov vrednosti navora, izmerjenih z dinamometrom, in vrednosti navora, ki ga oddaja ECU, na enotni točki nazivne neto moči.“;

(26)

točke 1 do 1.3 Dodatka 7 se nadomestijo z naslednjim:

„1.   Podatki, ki se predložijo

(27)

v Dodatku 7 se točka 2.1.1 nadomesti z naslednjim:

(28)

Dodatek 8 se spremeni:

(29)

dodata se dodatka 9 in 10:

„Dodatek 9

Določitev referenčnega dela in referenčne mase CO2 za tipe motorjev, za katere se kot preizkuševalni cikel za homologacijo uporablja le necestni preizkuševalni cikel v ustaljenem stanju (NRSC)

1.   Splošno

Referenčno delo in referenčna masa CO2 za skupini za spremljanje med obratovanjem A in C se pridobita iz NRTC po vročem zagonu med preizkusom za homologacijo osnovnega motorja, za skupino za spremljanje med obratovanjem H pa iz LSI-NRTC med preizkusom za homologacijo osnovnega motorja, kot je določeno v točki 2.1.2 Dodatka 5. V tem dodatku je opredeljeno, kako določiti referenčno delo in referenčno maso CO2 za tipe motorjev v vseh skupinah za spremljanje med obratovanjem, razen skupin A, C in H.

V tem dodatku je laboratorijski preizkuševalni cikel, ki se uporablja, NRSC z ločenimi fazami ali RMC NRSC za ustrezno (pod)kategorijo motorja iz preglednic IV-1 in IV-2 ter preglednic IV-5 do IV-10 iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2016/1628.

2.   Določitev Wref in

na podlagi RMC NRSC

2.1

Referenčno delo Wref v kWh je enako dejanskemu delu Wact v kWh, kot je določeno v oddelku 2.4.1.1 Priloge VII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654 o tehničnih in splošnih zahtevah.

2.2

Referenčna masa CO2 , , v g, je enaka masi CO2 za laboratorijski preizkuševalni cikel , v g, izračunani v skladu z enim od oddelkov 2.1.2, 2.2.1, 3.5.1 ali 3.6.1 Priloge VII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654 o tehničnih in splošnih zahtevah glede na to, ali se uporabi vzorčenje nerazredčenih ali razredčenih plinov in ali se uporabi izračun na podlagi mase ali na podlagi molskih veličin.

3.   Določitev Wref in

na podlagi NRSC z ločenimi fazami

3.1

Referenčno delo Wref v kWh se izračuna po enačbi 9-1. (9-1) pri čemer je: Pi moč motorja za fazo i, kW, pri čemer Pi = Pm,i + PAUX (glej oddelka 6.3 in 7.7.1.3 Priloge VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654 o tehničnih in splošnih zahtevah); WFi utežni faktor za fazo i [–]; tref referenčni čas v s (glej preglednico); Wref referenčno delo v ciklu, ki ga osnovni motor opravi med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom, v kWh; i številka faze; Nmode skupno število faz v preizkuševalnem ciklu.

3.2

Referenčna masa CO2 v kg se določi na podlagi srednjega masnega pretoka CO2 q mCO2,i v g/h za vsako fazo i, izračunano v skladu z oddelkom 2 ali 3 Priloge VII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654 o tehničnih in splošnih zahtevah po enačbi 9-2 (9-2) pri čemer je: srednji masni pretok CO2 za fazo i v g/h; WFi utežni faktor za fazo i [–]; tref referenčni čas v s (glej preglednico); referenčna masa CO2, ki jo osnovni motor odda med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom, v g; i številka faze; Nmode skupno število faz v preizkuševalnem ciklu.

3.3

Referenčni čas tref je celoten čas trajanja enakovrednega cikla z rampami med fazami (RMC) iz Dodatka 2 k Prilogi XVII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/654 o tehničnih in splošnih zahtevah. Te vrednosti so določene v preglednici. Preglednica Referenčni čas tref za posamezen NRSC z ločenimi fazami NRSC tref [s] C1 1 800 C2 1 800 D2 1 200 E2 1 200 E3 1 200 F 1 200 G1 1 800 G2 1 800 H 1 200

Dodatek 10

Določitev trenutnega približka moči na podlagi masnega pretoka CO2

1.   Splošno

„Približek moči“ pomeni vrednost, dobljeno s preprosto linearno interpolacijo izključno z namenom določitve veljavnih dogodkov pri spremljanju med obratovanjem, kot je opisano v Dodatku 4. Ta metodologija lahko za motorje, zasnovane brez komunikacijskega vmesnika, zagotovi podatke o navoru in vrtilni frekvenci v skladu s preglednico 1 iz Dodatka 7. Izračun temelji na predpostavki, da za vse tipe motorjev v družini motorjev velja:

(a)	razmerje med delom in maso CO2 med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom je podobno;

(b)	med močjo in masnim pretokom CO2 je linearno razmerje in

(c)	motor, ki med delovanjem ne proizvaja neto moči, ne oddaja CO2.

2.   Izračun trenutnega približka moči

2.1

Izključno za izračune iz Dodatka 4 se trenutna moč motorja v okviru preizkusa spremljanja med obratovanjem izračuna na podlagi izmerjenega masnega pretoka CO2 v časovnem koraku, enakem obdobju vzorčenja podatkov. V tem izračunu se uporabi poenostavljena konstanta CO2 (Veline), specifična za družino motorjev.

2.2

Konstanta Veline se izračuna na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti iz točke 2.1.2 Dodatka 5. Konstanta Veline Kveline se izračuna tako, da se referenčna masa CO2, ki jo osnovni motor odda pri homologaciji, deli z delom, ki ga osnovni motor opravi pri homologaciji, po enačbi 10-1. (10-1) pri čemer je: Kveline konstanta Veline v g/kWh; referenčna masa CO2, ki jo osnovni motor odda med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom, v g; W ref referenčno delo, ki ga osnovni motor opravi med referenčnim laboratorijskim preizkuševalnim ciklom, v kWh.

2.3

Trenutni približek moči motorja v okviru preizkusa spremljanja med obratovanjem se izračuna na podlagi trenutnega masnega pretoka CO2 po enačbi 10-2 (10-2) pri čemer je: Pi,proxy trenutni približek moči v kW; trenutni masni pretok CO2, ki ga motor odda med preskusom, v g/s.

(a)

izpušni sistem, vgrajen v necestno mobilno mehanizacijo, povzroči redčenje izpušnih plinov z zrakom pred mestom, kjer je mogoče namestiti EFM, gledano v smeri toka. V tem primeru se vzorec izpušnih plinov odvzame pred točko redčenja, gledano v smeri toka,

(b)

izpušni sistem, vgrajen v necestno mobilno mehanizacijo, preusmeri del izpušnih plinov v drugi del necestne mobilne mehanizacije (npr. zaradi gretja) pred mestom, kjer je mogoče namestiti EFM, gledano v smeri toka;

(c)

motor, ki se preizkuša, ima referenčno moč, večjo od 560 kW, ali je vgrajen v plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh, ali železniško vozilo, proizvajalec pa homologacijskemu organu dokaže, da namestitev EFM zaradi velikosti ali položaja izpušne cevi v necestni mobilni mehanizaciji ni praktična;

(d)

motor je kategorije SMB, proizvajalec pa homologacijskemu organu dokaže, da namestitev EFM položaja izpušne cevi v necestni mobilni mehanizaciji ni praktična.

(a)

opis zadevnega blaga;

(b)

izvor zadevnega blaga;

(c)

obseg uvoza zadevnega blaga v državo članico, izražen v številu pošiljk in v teži, kosih ali enotah;

(d)

seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki bi se lahko prenašali z zadevnim proizvodom;

(e)

število pošiljk zadevnega blaga, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost zaradi navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz točke (d);

(f)

ocenjeni indeks mobilnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz točke (d) v fazi največje mobilnosti, do katere bi se organizem lahko razvil na zadevni rastlini, rastlinskemu proizvodu ali drugemu predmetu;

(g)

število pošiljk zadevnega blaga, zadržanih iz razlogov, ki niso povezani z navzočnostjo karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz točke (d);

(h)

število pošiljk zadevnega blaga, na katerih sta bila opravljena identifikacijski in fizični zdravstveni pregled rastlin.