(1)

Za oblikovanje, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in pregled politik Unije, povezanih s kmetijstvom, zlasti skupne kmetijske politike (SKP), vključno z ukrepi za razvoj podeželja, in politik Unije, ki so med drugim povezane z okoljem, prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovim blaženjem, rabo zemljišč, regijami, javnim zdravjem, varnostjo hrane, varstvom rastlin, trajnostno rabo pesticidov, uporabo zdravil v veterinarski medicini in cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov je potrebna pregledna, celovita in zanesljiva statistična baza znanja. Ta statistika se lahko uporabi tudi za spremljanje in ocenjevanje vpliva kmetijstva na opraševalce in življenjsko pomembne organizme v tleh.

(2)

Cilj zbiranja statističnih podatkov, zlasti o kmetijskih vložkih in proizvodnji, bi moral med drugim biti zagotavljanje posodobljenih, visokokakovostnih in dostopnih podatkov za postopek odločanja, ki temeljijo na dokazih, zlasti podatkov, potrebnih za razvoj kmetijsko-okoljskih kazalnikov, da bi se podprl in ocenil napredek evropskega zelenega dogovora in z njim povezanima strategijo „od vil do vilic“ in strategijo o biotski raznovrstnosti, akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje in akcijskega načrta za ekološko pridelavo v Uniji ter prihodnjih reform SKP. Ključni element za doseganje cilja evropskega zelenega dogovora je prehod na večnamensko kmetijstvo, ki bo lahko proizvedlo zadostne količine varne hrane, hkrati pa zagotavljalo pozitivne okoljske rezultate.

(3)

Visokokakovostno harmonizirani, skladni in primerljivi statistični podatki so pomembni za oceno stanja ter gibanj kmetijskih vložkov in proizvodnje v Uniji, da se zagotovijo smiselni in natančni podatki o okoljskih in gospodarskih vplivih kmetijstva ter hitrosti prehoda na bolj trajnostne kmetijske prakse. Zbrani podatki bi se morali nanašati tudi na delovanje trgov in prehransko varnost, da bi zagotovili dostop do zadostne in visokokakovostne hrane in za oceno trajnostnosti ter okoljskih, gospodarskih in socialnih učinkov in uspešnosti politik Unije in nacionalnih politik, ter za oceno trajnostnosti in učinka razvoja novih poslovnih modelov. Ti podatki med drugim vključujejo statistiko živinoreje in mesa, proizvodnjo in uporabo jajc ter proizvodnjo in uporabo mleka in mlečnih proizvodov. Pomembna je tudi statistika o površinah, pridelku in proizvodnji poljščin, zelenjave, trajnih nasadov in travinja ter bilancah primarnih proizvodov. Potrebna je tudi statistika o prodaji ter uporabi fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in zdravil za uporabo v veterinarski medicini, zlasti antibiotikov v živalski krmi.

(4)

Mednarodna ocena kmetijske statistike je prispevala k vzpostavitvi globalne strategije Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju. To globalno strategijo je leta 2010 potrdila Statistična komisija Združenih narodov. Evropska kmetijska statistika bi morala, kadar je to primerno, upoštevati priporočila iz navedene globalne strategije.

(5)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih statističnih načel. Navedena uredba določa merila kakovosti ter odgovarja na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov ter prispeva k splošnejšemu cilju za zmanjšanje upravnega bremena.

(6)

Strategija za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje, ki jo je novembra 2015 potrdil Odbor za evropski statistični sistem (Odbor za ESS), predvideva sprejetje dveh okvirnih uredb, ki bi zajemali vse vidike zakonodaje Unije o kmetijski statistiki, razen ekonomskih računov za kmetijstvo. Ta uredba je ena od teh dveh okvirnih uredb in bi morala dopolnjevati že sprejeto okvirno uredbo, in sicer Uredbo (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)

Evropska statistika kmetijskih vložkov in proizvodnje se zdaj zbira, pripravlja in izkazuje na podlagi več pravnih aktov. Sedanji pravni okvir ne zagotavlja ustrezne doslednosti med različnimi statističnimi področji ter ne spodbuja celovitega pristopa k razvoju, pripravi in izkazovanju kmetijske statistike, ki bi bila zasnovana tako, da bi zajemala gospodarske in okoljske vidike kmetijstva. Zaradi harmonizacije in primerljivosti informacij, bi ta uredba morala nadomestiti navedene pravne akte ter zagotoviti doslednost in usklajevanje evropskih kmetijskih statistik, olajšati povezovanje in racionalizacijo ustreznih statističnih postopkov ter zagotoviti celovitejši pristop. Zato je treba razveljaviti navedene pravne akte, in sicer uredbe (ES) št. 1165/2008 (4), (ES) št. 543/2009 (5)in (ES) št. 1185/2009 (6) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo Sveta 96/16/ES (7). V to uredbo bi bilo treba vključiti številne povezane sporazume evropskega statističnega sistema (ESS) in prijateljske dogovore o pošiljanju podatkov med nacionalnimi statističnimi uradi in Komisijo (Eurostat), kadar obstajajo dokazi, da podatki izpolnjujejo potrebe uporabnikov, da dogovorjena metodologija deluje in da so podatki ustrezne kakovosti.

(8)

Statistika, ki je potrebna v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 617/2008 (8), se zbira v okviru ESS, pri čemer so izpolnjeni nekateri, vendar ne vsi njegovi standardi kakovosti. Ta statistika dolgoročneje podpira politike Unije in nacionalne politike in bi jo bilo treba vključiti kot evropsko statistiko, da bi zagotovili razpoložljivost in kakovost podatkov. Da bi preprečili dvojno poročanje držav članic, bi bilo treba črtati statistične zahteve iz navedene uredbe.

(9)

Velik del kmetijskih površin na ravni Unije zajema travinje. V preteklosti se proizvodnja na teh površinah ni štela za pomembno, zato v statistiko rastlinske pridelave niso bili vključeni podatki o proizvodnji. Ker je vpliv travinja in prežvekovalcev na okolje zaradi podnebnih sprememb postal pomembnejši, je zdaj potrebna statistika proizvodnje travinja, vključno s pašo živali.

(10)

Za namene evropske kmetijske statistike je treba oceniti možnost čim boljše uporabe že obstoječih podatkov, zbranih v okviru obveznosti SKP, brez ustvarjanja novih obveznosti in upravnega bremena.

(11)

Zaradi harmonizacije in primerljivosti informacij o kmetijskih vložkih in proizvodnje z informacijami o strukturi kmetijskih gospodarstev ter zaradi nadaljnjega izvajanja strategije o kmetijski statistiki do leta 2020 in pozneje bi morala ta uredba dopolnjevati Uredbo (EU) 2018/1091.

(12)

Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ne zajema statistike cen kmetijskih proizvodov, vendar bi bilo treba zagotoviti njeno razpoložljivost in skladnost z ekonomskimi računi za kmetijstvo. Zato bi morala statistika kmetijskih vložkov in proizvodnje zajemati statistiko cen kmetijskih vložkov, ki je skladna z ekonomskimi računi za kmetijstvo. V državah članicah morajo biti na voljo podatki o cenah kmetijskih pridelkov in proizvodov, da bi se omogočili izračuni ekonomskih računov za kmetijstvo in primerljivi indeksi cen.

(13)

Glede na evropski zeleni dogovor, SKP in cilj zmanjšanja odvisnosti od pesticidov je treba zagotoviti visokokakovostne letne statistične podatke o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v zvezi z okoljskimi, zdravstvenimi in gospodarskimi vprašanji. Pomanjkanje elektronskih evidenc na ravni Unije o poklicni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bi se lahko uporabljale za statistične namene, je velika ovira za prehod s petletnega na vsakoletno zbiranje podatkov o rabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. V tej uredbi bi bilo treba določiti prehodno ureditev, da bi imeli nacionalni statistični uradi čas, da se pripravijo na stalno pripravo letnih statistik o uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

(14)

Podatke o dajanju pesticidov v promet in o rabi pesticidov, ki jih je treba poslati na podlagi Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi bilo treba za namene zahtev te uredbe uporabljati v skladu z ustreznimi določbami navedene direktive in navedene uredbe. Podatki o fitofarmacevtskih sredstvih, ki se izkazujejo, bi morali zajemati tudi podatke o aktivnih snoveh, ki so dane v promet in se uporabljajo v kmetijskih dejavnostih, urejeni po pridelkih in z njimi povezanimi tretiranimi površinami.

(15)

Primerljive statistike kmetijskih vložkov in proizvodnje iz vseh držav članic so pomembne za določitev razvoja SKP in spremljanje njenega izvajanja z nacionalnimi strateškimi načrti glede na njen prispevek k ciljem evropskega zelenega dogovora. Za spremenljivke bi se torej morale v čim večji meri uporabljati standardne klasifikacije in skupna opredelitev pojmov.

(16)

Skladnost, primerljivost in interoperabilnost podatkov ter enotne oblike poročanja so osnovni pogoj za pripravo evropske kmetijske statistike, zlasti kar zadeva učinkovitost postopka zbiranja, obdelave in izkazovanja ter kakovost rezultatov.

(17)

Podatki, potrebni za pripravo statistike, bi se morali zbirati na način, ki bi zmanjšal stroške in upravno breme za dajalce podatkov, vključno s kmeti, malimi in srednjimi podjetji in državami članicami. Zato je treba opredeliti možne lastnike virov potrebnih podatkov in zagotoviti, da se lahko ti viri uporabijo za statistiko.

(18)

Podatkovni nizi, ki jih je treba poslati, zajemajo več statističnih področij. Da bi se ohranil prožen pristop, ki omogoča prilagajanje statistike ob spremembi zahtev glede podatkov, bi morali biti v osnovni uredbi določeni samo področja, teme in podrobne teme, podrobni podatkovni nizi pa bi morali biti določeni z izvedbenimi akti. Zbiranje podrobnih podatkovnih nizov ne bi smelo nalagati znatnih dodatnih stroškov, ki bi povzročali nesorazmerno in neupravičeno breme za dajalce podatkov in države članice.

(19)

Spremenljivka v zbirki podatkov za evropsko statistiko o kmetijskih vložkih in proizvodnji lahko vključuje več razsežnosti, kot sta razsežnosti ekološkega kmetovanja in regionalne ravni. Razsežnost ekološkega kmetovanja se nanaša na proizvodnjo in proizvode v skladu z načeli iz Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Razsežnost regionalne ravni bi bilo treba zagotavljati v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V Prilogi k tej uredbi bi bilo treba podrobno določiti teme in razsežnosti, ki se uporabljajo, da bi zmanjšali breme za države članice pri zagotavljanju podatkov na podlagi te uredbe in zagotovili predvidljivost tega, katere podatke je treba zbirati. V navedeni prilogi bi bilo treba uvesti besedilo „se uporablja“ v zvezi s podrobnimi temami, za katere se zahtevata razsežnost ekološkega kmetovanja ali regionalne ravni ali obe.

(20)

Ekološka pridelava je vse pomembnejša kot kazalnik trajnostnih sistemov kmetijske proizvodnje. Statistični podatki o ekološki pridelavi so bistveni za spremljanje napredka akcijskega načrta za ekološko pridelavo v Uniji. Zato je treba zagotoviti skladnost razpoložljive statistike ekološke pridelave, vključno s podatki o certificiranih proizvodnih območjih ali proizvodnih območjih, ki so v fazi preusmeritve, z drugimi statistikami kmetijske proizvodnje, in sicer tako, da se jih vključi v podatkovne nize. Ta statistika ekološke pridelave bi morala biti skladna tudi z administrativnimi podatki, pripravljenimi na podlagi Uredbe (EU) 2018/848, in jih uporabljati.

(21)

Bruto bilanca hranilnih snovi je eden od najpogosteje uporabljenih kmetijsko-okoljskih kazalnikov. V skupni metodologiji Eurostata/OECD je opisana kot izračunana razlika med skupno količino vložkov hranilnih snovi v kmetijski sistem in količino izhodnih hranilnih snovi iz tega kmetijskega sistema. Vse države članice Komisiji (Eurostatu) prostovoljno ne zagotavljajo podatkov o bruto bilanci hranilnih snovi kljub njeni pomembnosti. Zato je bistveno, da se bruto bilanca hranilnih snovi vključi v to uredbo.

(22)

Zdravila za uporabo v veterinarski medicini so pomemben vložek v kmetijstvu. Pomembno je preprečiti podvajanje dela in optimizirati uporabo obstoječih informacij, ki se lahko uporabijo za statistične namene. Komisija (Eurostat) bi morala v ta namen izkazovati ustrezne statistične podatke, razpoložljive na podlagi Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (14), da bi državljanom Unije in drugim deležnikom zagotovili lahko dostopne in koristne informacije o prodaji in uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini, tudi o uporabi antimikrobičnih zdravil pri živalih za proizvodnjo živil. V ta namen bi bilo treba med Komisijo in ustreznimi subjekti, tudi na mednarodni ravni, skleniti ustrezne sporazume o sodelovanju pri statističnih dejavnostih.

(23)

Biocidni proizvodi pomenijo pomemben vložek v kmetijstvu, na primer na področju veterinarske higiene in živalske krme. V biocidnih proizvodih se pogosto uporabljajo aktivne snovi, ki so registrirane za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih. V Uredbi (ES) št. 1185/2009 je že ugotovljeno, da je treba zbirati statistične podatke o biocidnih proizvodih, da bi omogočili informirane in znanstveno utemeljene politike na področju kmetijstva, okolja, javnega zdravja in varnosti hrane. Glede na to, da delovni program za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, na podlagi Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (15) še vedno poteka in da je končano le 35 % dela, povezanega s tem, je še prezgodaj, da bi vključili biocidne proizvode v področje uporabe te uredbe. Komisija bi morala takoj, ko bo pregled aktivnih snovi za uporabo v biocidnih proizvodih končan, razmisliti o razširitvi področja uporabe te uredbe na take proizvode.

(24)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 bi bilo treba teritorialne enote opredeliti v skladu z nomenklaturo skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). Za omejitev obremenitve za države članice zahteve za regionalne podatke ne bi smele presegati zahtev, določenih s prejšnjo zakonodajo Unije, razen če so medtem nastale nove regionalne ravni. Zato je primerno dovoliti, da se regionalni statistični podatki za Nemčijo zagotovijo le po teritorialnih enotah NUTS 1.

(25)

Omogočiti bi bilo treba, da se podatki o ad hoc temah, povezanih s kmetijskimi vložki in proizvodnjo, zbirajo ob določenem času, da bi se redno zbrani podatki dopolnili z dodatnimi podatki o temah, ki zahtevajo več informacij, novih pojavih ali inovacijah. Potrebo po takih dodatnih podatkih pa bi bilo treba ustrezno utemeljiti.

(26)

Da bi se zmanjšalo upravno breme držav članic, bi bilo treba dovoliti izjeme v zvezi z nekaterimi rednimi pošiljanji podatkov, če so prispevki države članice k skupni vsoti teh podatkov EU majhni ali če je opaženi pojav zanemarljiv v primerjavi s celotno proizvodnjo v tej zadevni državi članici.

(27)

Za izboljšanje učinkovitosti postopkov priprave statistike v okviru ESS in zmanjšanje upravnega bremena za dajalce podatkov bi morali imeti nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi pravico do takojšnjega in brezplačnega dostopa in uporabe vseh administrativnih podatkov, ki so potrebni za javne namene, ne glede na to, ali so v lasti javnih, delno javnih ali zasebnih organov. Nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim uradom bi bilo treba v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 omogočiti tudi, da te administrativne podatke povežejo s statistiko, kolikor je to potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(28)

Države članice ali pristojni nacionalni organi bi si morali prizadevati za posodobitev načinov za zbiranje podatkov, kolikor je to mogoče. Spodbujati bi bilo treba uporabo digitalnih rešitev in orodij za spremljanje zemljišč, kot so program Unije za opazovanje Zemlje (Copernicus) in daljinski senzorji. Kmetijski podatki se vse pogosteje pridobivajo z digitalnimi kmetijskimi praksami, pri čemer je kmet glavni vir podatkov.

(29)

Da bi se zagotovila prožnost in zmanjšalo breme za dajalce podatkov, nacionalne statistične urade in druge nacionalne organe, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabijo statistična raziskovanja, administrativne evidence in katere koli druge vire, metode ali inovativne pristope, vključno z znanstveno utemeljenimi in dobro dokumentiranimi metodami, kot so imputacija, ocena in modeliranje. Vedno bi bilo treba zagotoviti kakovost ter zlasti točnost, pravočasnost in primerljivost statistik, ki temeljijo na teh virih.

(30)

Uredba (ES) št. 223/2009 vključuje določbe o pošiljanju podatkov držav članic Komisiji (Eurostatu) in o uporabi takih podatkov ter tudi o pošiljanju in varstvu zaupnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, so namenjeni zagotovitvi, da se zaupni podatki pošiljajo in uporabljajo izključno za statistične namene v skladu s členoma 21 in 22 Uredbe (ES) št. 223/2009.

(31)

Uredba (ES) št. 223/2009 določa referenčni okvir za evropsko statistiko ter od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena, da se oceni in izboljša kakovost evropske statistike ter da se o tej kakovosti poroča. Odbor za ESS je potrdil enotno integrirano metapodatkovno strukturo kot standard ESS za poročanje o kakovosti, pri čemer je z enotnimi standardi in harmoniziranimi metodami prispeval k izpolnitvi zahtev glede kakovosti statistike iz člena 12(3) navedene uredbe. Ta standard ESS mora prispevati k harmonizaciji zagotavljanja kakovosti in poročanja o kakovosti na podlagi te uredbe.

(32)

Komisija (Eurostat) bi morala v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 izkazovati zbrane podatke in poročila o kakovosti, ki jih države članice pošljejo na podlagi te uredbe.

(33)

V skladu s cilji te uredbe in kadar so potrebne nove zahteve glede podatkov ali izboljšave podatkovnih nizov, ki jih zajema ta uredba, bi morala Komisija oceniti njihovo izvedljivost tako, da po potrebi izvede študije izvedljivosti in pilotne študije.

(34)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je bila leta 2016 izvedena ocena učinka strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje, da se statistični program, vzpostavljen s to uredbo, pri doseganju ciljev osredotoči na potrebno učinkovitost in da se vključijo proračunske omejitve.

(35)

Ker cilja te uredbe, namreč sistematične priprave evropske statistike o kmetijskih vložkih in proizvodnji v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker je potreben usklajen pristop, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(36)

Da bi se upoštevale nastajajoče potrebe po podatkih, ki izhajajo predvsem iz nedavnega razvoja dogodkov v kmetijstvu, revidirane zakonodaje in sprememb prednostnih nalog politike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo podrobnih tem iz te uredbe za spremembo pogostosti pošiljanja podatkov, referenčnih obdobij in uporabe razsežnosti podrobnih tem ter določitev informacij, ki jih morajo države članice zagotoviti ad hoc za zbiranje ad hoc podatkov, kot je določeno v tej uredbi. Pri sprejemanju takih delegiranih aktov bi morala Komisija upoštevati vidike, kot so stroški in upravno breme za dajalce podatkov in države članice. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(37)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev naborov podatkov, povezanih s temami in podrobnimi temami iz Priloge, ter tehničnih elementov podatkov, ki jih je treba predložiti, za pripravo seznamov in opisov spremenljivk in drugih praktičnih ureditev za zbiranje ad hoc podatkov, podrobnejšo opredelitev vsake pogostosti pošiljanja podatkovnih nizov, opredelitev rokov za posredovanje zadevnih podatkov in pogostosti pošiljanja, spremenljivke in ustrezne pragove, na podlagi katerih so lahko države članice izvzete iz obveznosti pošiljanja posebnih podatkov, pri čemer se podrobneje opredelijo referenčna obdobja, določijo praktične ureditve za poročila o kakovosti in njihova vsebina, določijo zahteve glede zajema v zvezi s prehodno ureditvijo za podatke o podrobni temi uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in odobrijo odstopanja državam članicam. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Komisija bi morala pri izvajanju teh pooblastil upoštevati vidike, kot so stroški in upravno breme za dajalce podatkov in države članice.

(38)

Kadar bi bile zaradi izvajanja te uredbe potrebne obsežnejše prilagoditve nacionalnih statističnih sistemov držav članic, bi morali Komisiji v ustrezno utemeljenih primerih in za omejeno obdobje omogočiti, da lahko zadevnim državam članicam odobri odstopanja. Take obsežnejše prilagoditve so lahko zlasti posledica potrebe, da se sistemi zbiranja podatkov prilagodijo tako, da bodo vključevali nove zahteve glede podatkov, vključno z dostopom do administrativnih in drugih ustreznih virov.

(39)

Za podporo izvajanju te uredbe bi morale financiranje zagotavljati tako države članice kot Unija. Finančni prispevek Unije bi bilo treba zato določiti v obliki nepovratnih sredstev.

(40)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni.

(41)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter v uredbi (ES) št. 1367/2006 (19) in (ES) št. 1049/2001 (20) Evropskega parlamenta in Sveta ter v skladu z zahtevami v zvezi z varovanjem zaupnosti statističnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009.

(42)

Sodelovanje in usklajevanje med organi v okviru ESS bi bilo treba okrepiti, da bi zagotovili skladnost in primerljivost evropske kmetijske statistike, pripravljene v skladu z načeli iz člena 338(2) PDEU. Podatke poleg organov, navedenih v tej uredbi, zbirajo tudi drugi organi Unije in druge organizacije. Sodelovanje med takimi organi in organizacijami ter tistimi, ki sodelujejo v ESS, bi zato bilo treba okrepiti, da bi se izkoristile sinergije.

(43)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za ESS –

(1)

„kmetijska dejavnost“ pomeni gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v kmetijstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (21) in spadajo v skupine A.01.1, A.01.2, A.01.3, A.01.4, A.01.5 ali v okviru „ohranjanja kmetijskih zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih“ iz skupine A.01.6 na gospodarskem ozemlju Unije kot primarna ali stranska dejavnost; v zvezi z dejavnostmi iz razreda A.01.49 so vključene le dejavnosti „reje delno udomačenih ali drugih živih živali“, razen reje žuželk, in „čebelarstva ter proizvodnje medu in čebeljega voska“;

(2)

„mlekarna“ pomeni podjetje ali kmetijsko gospodarstvo, ki kupuje mleko, ali v nekaterih primerih mlečne proizvode, da ga predela v mlečne proizvode; vključuje tudi podjetja, ki zbirajo mleko ali smetano, da bi ga v celoti ali delno, brez kakršne koli predelave, predala drugim mlekarnam;

(3)

„klavnica“ pomeni uradno registrirano in odobreno podjetje, ki ima dovoljenje za zakol in obdelavo živali, katerih meso je namenjeno za prehrano ljudi;

(4)

„valilnica“ pomeni podjetje za vlaganje jajc v inkubator, valjenje jajc in dobavo piščancev;

(5)

„enota opazovanja“ pomeni prepoznavno enoto, o kateri se lahko pridobijo podatki;

(6)

„področje“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo določene vsebine;

(7)

„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o enotah opazovanja; posamezna tema zajema eno ali več podrobnih tem;

(8)

„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o enotah opazovanja v okviru teme; posamezna podrobna tema zajema eno ali več spremenljivk;

(9)

„fitofarmacevtska sredstva“ pomeni sredstva v obliki, v kakršni se dobavljajo uporabniku, ki so sestavljena iz aktivnih snovi ali vsebujejo aktivne snovi iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009, varovala iz člena 2(3), točka (a), navedene uredbe ali sinergiste iz člena 2(3), točka (b), navedene uredbe in so namenjena eni od rab iz člena 2(1) navedene uredbe;

(10)

„podatkovni niz“ pomeni eno ali več zbirnih spremenljivk, organiziranih v strukturirano obliko;

(11)

„spremenljivka“ pomeni značilnost enote opazovanja, ki lahko obsega več kot en sklop vrednosti;

(12)

„predhodno preverjeni podatki“ pomeni podatke, ki jih države članice preverijo na podlagi dogovorjenih skupnih validacijskih pravil, kadar koli so na voljo;

(13)

„ad hoc podatki“ pomeni podatke, ki so za uporabnike še posebej zanimivi ob določenem času, ki pa niso vključeni v redne podatkovne nize;

(14)

„administrativni podatki“ pomeni podatke, ki jih pripravi nestatistični vir in so običajno v lasti javnega ali zasebnega organa, katerega glavni cilj ni priprava statistike;

(15)

„metapodatki“ pomeni informacije, ki so potrebne, da se statistika uporablja in razlaga, ter ki podatke opisujejo na strukturiran način;

(16)

„poklicni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva v svojih poklicnih dejavnostih, vključno z izvajalci, tehniki, delodajalci in samozaposlenimi v kmetijskem sektorju.

(1)

v členu 8 se odstavki 3, 4 in 5 črtajo;

(2)

člen 11 se črta;

(3)

prilogi III in IV se črtata.

(1)

Eden od ciljev Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) je zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga. Na podlagi člena 3(3), točka (a), navedene direktive je ena od bistvenih zahtev, ki jo mora izpolnjevati radijska oprema, medsebojno delovanje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki. V tem smislu je v Direktivi 2014/53/EU navedeno, da interoperabilnost radijske opreme z dodatno opremo, kot so polnilniki, poenostavi uporabo radijske opreme ter zmanjša nepotrebne odpadke in stroške ter da je treba razviti univerzalni polnilnik za posebne kategorije ali razrede radijske opreme, saj bi koristil zlasti potrošnikom in drugim končnim uporabnikom.

(2)

Od leta 2009 si Unija prizadeva omejiti razdrobljenost trga vmesnikov za polnjenje mobilnih telefonov in podobnih kosov radijske opreme. Sicer so nedavne prostovoljne pobude povečale raven konvergence polnilnih naprav, ki so zunanji napajalni del polnilnikov, in zmanjšale število različnih rešitev za polnjenje, ki so na voljo na trgu, vendar niso popolnoma v skladu s cilji politike Unije za zagotavljanje primernosti za potrošnike, zmanjšanje elektronskih odpadkov (e-odpadkov) in preprečevanje razdrobljenosti trga naprav za polnjenje.

(3)

Unija se zavzema za spodbujanje učinkovite uporabe virov s prehodom na čisto krožno gospodarstvo z uvedbo pobud, kot je Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), nedavno pa tudi z uvedbo evropskega zelenega dogovora, kakor je določila Komisija v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019. Ta direktiva je namenjena zmanjšanju e-odpadkov, ki nastajajo zaradi prodaje radijske opreme, in zmanjšanju pridobivanja surovin ter emisij CO2, ki nastajajo zaradi prodaje, transporta in odlaganja polnilnikov, in tako spodbuja krožno gospodarstvo.

(4)

V akcijskem načrtu Komisije za krožno gospodarstvo, kakor je določila Komisija v svojem sporočilu z dne 11. marca 2020, so predvidene pobude, ki vplivajo na celotni življenjski cikel izdelka in so povezane z njegovo zasnovo, spodbujajo postopke krožnega gospodarstva, spodbujajo trajnostno potrošnjo in si prizadevajo zagotoviti, da se uporabljeni viri čim dlje obdržijo v gospodarstvu Unije.

(5)

Komisija je izvedla oceno učinka, ki je pokazala, da notranji trg ne izkorišča svojega celotnega potenciala, saj nadaljnja razdrobljenost trga vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov za polnjenje mobilnih telefonov in druge podobne radijske opreme povzroča nevšečnosti potrošnikom in tudi več e-odpadkov.

(6)

Ovirana je interoperabilnost med radijsko opremo in dodatno opremo, kot so polnilniki, saj obstajajo različni vmesniki za polnjenje nekaterih kategorij ali razredov radijske opreme, ki se polni žično, kot so ročni mobilni telefoni, tablice, digitalne kamere, slušalke in slušalke z mikrofonom, ročne konzole za videoigre, prenosni zvočniki, e-bralniki, tipkovnice, miške, prenosni navigacijski sistemi, ušesne slušalke in prenosniki. Poleg tega obstaja več vrst komunikacijskih protokolov za hitro polnjenje, v katerih ni vedno zagotovljena najnižja stopnja učinkovitosti. Posledično so potrebni ukrepi Unije za spodbujanje skupne ravni interoperabilnosti in zagotavljanje informacij potrošnikom in drugim končnim uporabnikom v zvezi z značilnostmi polnjenja radijske opreme. Zato je treba v Direktivo 2014/53/EU uvesti ustrezne zahteve glede komunikacijskih protokolov za polnjenje, vmesnikov za polnjenje, tj. polnilne vtičnice, nekaterih kategorij ali razredov radijske opreme in informacij, ki jih je treba zagotoviti potrošnikom in drugim končnim uporabnikom v zvezi z značilnostmi polnjenja navedenih kategorij ali razredov radijske opreme, kot so informacije o najmanjši in največji moči, potrebni za polnjenje radijske opreme. Najmanjša moč bi morala izražati vsoto moči, ki jo radijska oprema potrebuje za delovanje, in najmanjše moči, ki jo baterija potrebuje za začetek polnjenja. Največja moč bi morala izražati vsoto moči, ki jo radijska oprema potrebuje za delovanje, in moči, potrebne za doseganje najvišje hitrosti polnjenja.

(7)

Brez harmonizacije vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov bi lahko prišlo do bistvenih razlik med zakoni in drugimi predpisi ali praksami držav članic glede interoperabilnosti mobilnih telefonov in podobnih kategorij ali razredov radijske opreme z njihovimi napravami za polnjenje ter glede dobave radijske opreme brez naprav za polnjenje.

(8)

Zaradi velikosti notranjega trga mobilnih telefonov, ki jih je mogoče ponovno napolniti, in podobnih kategorij ali razredov radijske opreme, velikega števila različnih vrst naprav za polnjenje takšne radijske opreme, pomanjkanja interoperabilnosti med radijsko opremo in napravami za polnjenje in obsežne čezmejne trgovine s temi izdelki je za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju primernosti za potrošnike in zmanjšanju okoljskih odpadkov potrebno strožje zakonodajno ukrepanje na ravni Unije in ne na nacionalni ravni ali na ravni prostovoljnih ukrepov.

(9)

Zato je treba harmonizirati vmesnike za polnjenje in komunikacijske protokole za polnjenje posebnih kategorij ali razredov radijske opreme, ki se polnijo žično. Zagotoviti je treba tudi osnovo za prilagajanje vsakršnemu prihodnjemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku ali razvoju trga, ki jih bo Komisija stalno spremljala. V prihodnosti bi bilo tudi treba razmisliti zlasti o uvedbi harmonizacije vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov za polnjenje radijske opreme, ki se lahko polni drugače kot žično, vključno s polnjenjem prek radijskih valov (brezžično polnjenje). Poleg tega bi bilo treba vključitev dodatnih kategorij ali razredov radijske opreme, ki se polni žično, sistematično obravnavati v okviru prihodnje prilagoditve harmoniziranih rešitev za polnjenje, če je vključitev harmoniziranih rešitev za polnjenje za takšne dodatne kategorije ali razrede radijske opreme tehnično izvedljiva. Harmonizacija bi morala zasledovati cilje zagotavljanja primernosti za potrošnike, zmanjšanja okoljskih odpadkov in preprečevanja razdrobljenosti trga na različne vmesnike za polnjenje ter komunikacijske protokole za polnjenje in vsakršne pobude na nacionalni ravni, ki bi lahko ovirale trgovanje na notranjem trgu. Pri prihodnji prilagoditvi harmonizacije vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov za polnjenje bi si bilo treba še naprej prizadevati za zasledovanje teh ciljev z zagotavljanjem, da vključuje najustreznejše tehnične rešitve za vmesnike za polnjenje in komunikacijske protokole za vse načine polnjenja. Harmonizirane rešitve za polnjenje bi morale odražati najustreznejšo kombinacijo doseganja tržnega sprejemanja ter ciljev zagotavljanja primernosti za potrošnike, zmanjšanja okoljskih odpadkov in preprečevanja razdrobljenosti trga. Pri izbiri teh rešitev za polnjenje bi se morali predvsem uporabljati ustrezni tehnični standardi, ki izpolnjujejo te cilje in ki so bili razviti na evropski ali mednarodni ravni. Komisija bi morala imeti možnost, da v izjemnih primerih, ko je treba uvesti, dodati ali spremeniti obstoječe tehnične specifikacije in ni javno razpoložljivih evropskih ali mednarodnih standardov, ki izpolnjujejo te cilje, določi druge tehnične specifikacije, pod pogojem, da so te tehnične specifikacije razvite v skladu z merili odprtosti, konsenza in preglednosti ter izpolnjujejo zahteve po nevtralnosti in stabilnosti iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Vse ustrezne sektorske deležnike, zastopane v strokovni skupini Komisije za radijsko opremo, je treba vključiti v celoten postopek prilagajanja harmonizacije rešitev za polnjenje.

(10)

Takšna harmonizacija pa bi bila nepopolna, če je ne bi spremljale zahteve glede kombinirane prodaje radijske opreme in njenih polnilnikov ter glede informacij, ki jih je treba predložiti potrošnikom in drugim končnim uporabnikom. Razdrobljeni pristopi v državah članicah glede trženja zadevnih kategorij ali razredov radijske opreme in njihovih naprav za polnjenje bi ovirali čezmejno trgovino s temi izdelki, saj bi morali gospodarski subjekti na primer ponovno zapakirati svoje izdelke glede na državo članico, kamor se dobavljajo izdelki. To bi povzročilo več nevšečnosti za potrošnike in ustvarilo nepotrebne e-odpadke, kar bi izničilo prednosti harmonizacije vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov za polnjenje. Zato je treba naložiti zahteve, ki zagotavljajo, da potrošnikom in drugim končnim uporabnikom ne bo treba kupiti nove naprave za polnjenje ob vsakem nakupu mobilnega telefona ali podobnega kosa radijske opreme. Ločevanje prodaje naprave za polnjenje in prodaje radijske opreme bi lahko zagotovilo trajnostne, razpoložljive, privlačne in primerne izbire za potrošnike in končne uporabnike. Komisija bi morala na podlagi izkušenj z uporabo zahtev, nastajajočih tržnih trendov in tehnološkega razvoja razmisliti o razširitvi zahteve v zvezi z dobavo naprav za polnjenje skupaj z radijsko opremo na kable in/ali uvedbi obveznega ločevanja, da se zagotovi čim učinkovitejše uresničevanje ciljev zagotavljanja primernosti za potrošnike in zmanjšanja okoljskih odpadkov. Da bi se zagotovila učinkovitost navedenih zahtev, bi morali potrošniki in drugi končni uporabniki ob nakupu mobilnega telefona ali podobnega kosa radijske opreme prejeti potrebne informacije glede značilnosti polnjenja. Namenski piktogram bi lahko potrošnikom in drugim končnim uporabnikom omogočil, da pred nakupom ugotovijo, ali je radijski opremi priložena naprava za polnjenje. Piktogram bi moral biti prikazan pri vseh oblikah dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(11)

Tehnično je mogoče opredeliti USB tipa C kot univerzalno polnilno vtičnico za ustrezne kategorije ali razrede radijske opreme, zlasti ker ta radijska oprema že lahko vključuje takšno vtičnico. Tehnologija USB tipa C, ki se uporablja globalno, je bila sprejeta na ravni mednarodne standardizacije, v evropski sistem pa jo je prenesel Evropski odbor za elektrotehniško standardizacijo (Cenelec) v seriji evropskega standarda EN IEC 62680-1-3:2021 „Vmesniki univerzalnega serijskega vodila za prenos podatkov in napajanje – 1-3. del: Skupne komponente – Specifikacija za kable in priključke univerzalnega serijskega vodila tipa C®“.

(12)

Tehnologija USB tipa C se že uporablja v številnih kategorijah ali razredih radijske opreme, saj zagotavlja visokokakovostno polnjenje in prenos podatkov. Ko se polnilna vtičnica USB tipa C kombinira s komunikacijskim protokolom za polnjenje prek USB, lahko zagotavlja do 100 vatov moči, kar dopušča še dovolj možnosti za nadaljnji razvoj rešitev za hitro polnjenje, obenem pa omogoča tudi razpoložljivost cenovno dostopnih naprav, ki ne potrebujejo hitrega polnjenja, na trgu. Mobilni telefoni in podobna radijska oprema, ki podpirajo hitro polnjenje, lahko vključujejo funkcije polnjenja prek USB, opisane v evropskem standardu EN IEC 62680-1-2:2021, „Vmesniki univerzalnega serijskega vodila za prenos podatkov in napajanje – 1-2. del: Skupne komponente – Specifikacija za zagotavljanje napajanja prek USB“. Specifikacije za USB se nenehno razvijajo. V zvezi s tem je organizacija USB Implementers Forum razvila posodobljeno različico specifikacije za zagotavljanje napajanja prek USB, ki omogoča podporo za moči do 240 vatov. Prilagojene so bile tudi specifikacije USB tipa C, s čimer se razširjajo zahteve za priključke in kable, ki morajo biti ustrezni moči do 240 vatov. To bo omogočilo razmislek o potencialni vključitvi radijske opreme, ki potrebuje takšne ravni moči, na seznam radijske opreme, ki jo zajema ta direktiva.

(13)

V zvezi s polnjenjem drugače kot žično bi se lahko v prihodnje razvile različne rešitve, ki bi lahko negativno vplivale na interoperabilnost, primernost za potrošnika in okolje. Za uvajanje posebnih zahtev v zvezi s takšnimi rešitvami je na tej stopnji še prezgodaj, Komisija pa bi morala ukrepati ter take rešitve spodbujati in harmonizirati, da bi preprečili prihodnjo razdrobljenost notranjega trga.

(14)

Direktivo 2014/53/EU bi bilo treba spremeniti tako, da vključuje določbe o vmesnikih za polnjenje in komunikacijskih protokolih za polnjenje. Kategorije ali razrede radijske opreme, ki jih izrecno zajemajo nove določbe, bi bilo treba podrobneje navesti v novi prilogi k navedeni direktivi. Med temi kategorijami ali razredi radijske opreme to zadeva le radijsko opremo z odstranljivo ali vgrajeno polnilno baterijo. Med digitalnimi kamerami je zadevna radijska oprema kakršen koli digitalni fotoaparat ali videokamera, vključno z akcijskimi kamerami. Ne bi se smelo zahtevati, da je harmonizirana rešitev za polnjenje vključena v digitalne kamere, zasnovane izključno za avdiovizualni sektor ali sektor varnosti in nadzora. Ušesne slušalke se kot zadevna radijska oprema obravnavajo skupaj z namenskim polnilnim ohišjem ali škatlico, saj so ušesne slušalke zaradi svoje posebne velikosti in oblike redko ali nikoli ločene od svojega polnilnega ohišja ali škatlice. Polnilno ohišje ali škatlica za navedeno posebno vrsto radijske opreme se ne šteje za del polnilne naprave. Kar zadeva prenosnike je zadevna radijska oprema vsak prenosni računalnik, vključno s prenosniki, notesniki, ultralahkimi prenosniki, hibridnimi prenosniki in mini prenosniki.

(15)

Direktivo 2014/53/EU bi bilo tudi treba spremeniti, da se uvedejo zahteve glede dobave nekaterih kategorij ali razredov radijske opreme brez naprav za polnjenje. Zadevne kategorije ali razrede radijske opreme in specifikacije v zvezi z rešitvami za polnjenje bi bilo treba določiti v novi prilogi k navedeni direktivi.

(16)

Direktiva 2014/53/EU določa informacije, ki jih je treba vključiti v navodila, ki so priložena radijski opremi, in zato bi bilo treba v ustrezni člen navedene direktive vključiti dodatne zahteve glede informacij. Vsebino novih zahtev bi bilo treba določiti v novi prilogi k navedeni direktivi. Nekatere informacije bi bilo treba prikazati v vizualni obliki pri vseh oblikah dobave, vključno s prodajo na daljavo. Namenska nalepka s specifikacijami glede zmogljivosti polnjenja in združljivimi napravami za polnjenje bi potrošnikom in drugim končnim uporabnikom omogočile, da lahko določijo najustreznejšo polnilno napravo, ki jo potrebujejo za polnjenje svoje radijske opreme. Da bi zagotovili vir koristnih informacij v celotnem življenjskem ciklu radijske opreme, bi bilo treba informacije o specifikacijah glede zmogljivosti polnjenja in združljivih napravah za polnjenje vključiti tudi v navodila in informacije o varnosti, priložene radijski opremi. Obstajati bi morala možnost, da se navedene zahteve glede informacij v prihodnje prilagodijo tako, da bi odražale morebitne spremembe zahtev za označevanje zlasti za polnilne naprave, kar bi se lahko uvedlo na podlagi Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Te zahteve glede informacij bi morale zlasti odražati razvoj harmoniziranih rešitev za polnjenje in bi jih bilo treba ustrezno prilagajati. V tem okviru bi lahko razmislili tudi o vključitvi sistema barvnih kod.

(17)

Ker lahko uvozniki in distributerji radijsko opremo dobavljajo tudi neposredno potrošnikom in drugim končnim uporabnikom, bi bilo treba določiti enake obveznosti glede informacij, ki jih je treba predložiti ali prikazati, kot veljajo za proizvajalce. Obveznost glede piktograma, ki prikazuje, ali je radijski opremi priložen polnilnik, bi morali izpolnjevati vsi gospodarski subjekti, kadar dajo radijsko opremo na voljo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom. Zato bi lahko uvozniki in distributerji ponudili svežnje, ki bi vključevali radijsko opremo in njeno napravo za polnjenje, tudi če proizvajalec takšno radijsko opremo dobavi brez naprave za polnjenje, pod pogojem, da bi potrošnikom in drugim končnim uporabnikom ponudili tudi možnost nakupa radijske opreme brez naprave za polnjenje.

(18)

Direktiva 2014/53/EU določa postopke ugotavljanja skladnosti. Treba bi jo bilo spremeniti tako, da se dodajo sklici na nove bistvene zahteve. Proizvajalci bi morali imeti torej izbiro, da upoštevajo postopek notranje kontrole proizvodnje za dokaz skladnosti z novimi bistvenimi zahtevami.

(19)

Da bi se nacionalnim organom za nadzor trga omogočila postopkovna sredstva za zagotavljanje skladnosti z novimi zahtevami glede harmoniziranih vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov za polnjenje ter z zahtevami glede dobave radijske opreme, za katero je treba izvesti takšno harmonizacijo, bi bilo treba ustrezno prilagoditi Direktivo 2014/53/EU. Zlasti bi bilo treba izrecno navesti neskladnost z bistvenimi zahtevami, ki vključujejo tudi na novo uvedene določbe o specifikacijah glede zmogljivosti polnjenja in združljivimi napravami za polnjenje. Glede na to, da se te nove določbe nanašajo na vidike interoperabilnosti, bi bil cilj te izrecne navedbe preprečiti različne razlage, ali se postopek iz Direktive 2014/53/EU lahko sproži tudi v zvezi z radijsko opremo, ki ne predstavlja tveganja za zdravje, varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa.

(20)

Direktiva 2014/53/EU določa primere formalne neskladnosti. Glede na to, da ta direktiva uvaja nove zahteve, ki se uporabljajo za nekatere kategorije ali razrede radijske opreme, bi bilo treba Direktivo 2014/53/EU spremeniti, da se nacionalnim organom za nadzor trga omogoči učinkovito zagotavljanje skladnosti z novimi zahtevami.

(21)

Direktivo 2014/53/EU bi bilo tudi treba spremeniti, da se sklici, ki jih vsebuje, prilagodijo novim zahtevam, ki jih uvaja ta direktiva.

(22)

Treba je zagotoviti najmanjše univerzalne interoperabilnosti med radijsko opremo in napravami za polnjenje takšne radijske opreme ter za obravnavo vsakršnega prihodnjega razvoja na trgu, kot je pojav novih kategorij ali razredov radijske opreme, pri katerih se pojavi znatna stopnja razdrobljenosti vmesnikov za polnjenje in komunikacijskih protokolov, in vsakršnega razvoja na področju tehnologije polnjenja. Upoštevati je treba tudi prihodnje spremembe zahtev za označevanje, na primer za naprave za polnjenje ali kable, ali drug tehnološki napredek. Na Komisijo bi bilo torej treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo kategorij ali razredov radijske opreme ter specifikacij v zvezi z vmesniki za polnjenje in komunikacijskimi protokoli za polnjenje za vsakega od njih in spremembo zahtev glede informacij v zvezi z vmesniki za polnjenje in komunikacijskimi protokoli za polnjenje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(23)

Direktivo 2014/53/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Gospodarski subjekti bi morali imeti dovolj časa, da lahko poskrbijo za potrebne prilagoditve radijske opreme, ki spada na področje uporabe te direktive in ki jo nameravajo dati na trg v Uniji –

(1)

člen 3 se spremeni:

(2)

vstavi se naslednji člen:

(3)

v členu 10 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 12(4) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar dajo radijsko opremo iz člena 3(4) na voljo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom, uvozniki zagotovijo, da je:

(5)

v členu 13(2) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar distributerji dajo radijsko opremo iz člena 3(4) na voljo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom, zagotovijo, da je:

(6)

v členu 17(2), uvodni del, se besedilo „členu 3(1)“ nadomesti z besedilom „členu 3(1) in (4)“;

(7)

člen 40 se spremeni:

(8)

v členu 43, odstavek 1, se spremeni:

(9)

člen 44 se spremeni:

(10)

v členu 47 se doda naslednji odstavek:

(11)

besedilo iz priloge k tej direktivi se vstavi kot Priloga Ia.

(1)

Na podlagi člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je enakost temeljna vrednota Unije in je skupna vsem državam članicam v družbi, ki jo označuje enakost med ženskami in moškimi. Na podlagi člena 3(3) PEU mora Unija spodbujati enakost žensk in moških.

(2)

Člen 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropskemu parlamentu in Svetu podeljuje pooblastilo, da sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica.

(3)

Da bi zagotovili dejansko polno enakost med moškimi in ženskami v delovnem življenju, člen 157(4) PDEU državam članicam dovoljuje pozitivno ukrepanje s tem, da jim omogoča ohranitev ali sprejetje ukrepov o specifičnih ugodnostih, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali prepreči ali izravna neugoden položaj v poklicni karieri. Člen 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) določa, da je treba enakost žensk in moških zagotoviti na vseh področjih in da načelo enakosti ne more preprečevati ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola.

(4)

Evropski steber socialnih pravic, ki so ga leta 2017 skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, med svojimi načeli vključuje enako obravnavanje ter enake možnosti žensk in moških, tudi v zvezi z udeležbo na trgu dela, pogoji za zaposlitev in poklicnim napredovanjem.

(5)

Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je potreben celovit pristop, ki vključuje tudi spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju v družbah na vseh ravneh ter odpravljanje plačne vrzeli med spoloma. Zagotavljanje enakosti na delovnem mestu je tudi ključni predpogoj za zmanjšanje revščine med ženskami.

(6)

V Priporočilu Sveta 84/635/EGS (4) se državam članicam priporoča, naj storijo vse potrebno, da bi zagotovile, da pozitivni ukrepi, kolikor je mogoče, vključujejo ukrepe, ki vplivajo na dejavno udeležbo žensk v organih odločanja. V Priporočilu Sveta 96/694/ES (5) se državam članicam priporoča, naj zasebni sektor spodbujajo, da poveča prisotnost žensk na vseh ravneh odločanja, zlasti s sprejetjem načrtov za enakost in programov pozitivnih ukrepov ali v okviru le-teh.

(7)

Cilj te direktive je z določitvijo nabora postopkovnih zahtev v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta na podlagi preglednosti in zaslug zagotoviti uporabo načela enakih možnosti za ženske in moške ter doseči uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih vodstvenih položajih.

(8)

Komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število nezadostno zastopanega spola v organih družbe in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. V sporočilu z dne 5. marca 2010 z naslovom „Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi – Listina žensk“ je Komisija poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju ter v javnem in privatnem sektorju, ter vnovič potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za uresničevanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na položajih moči v javnem življenju in gospodarstvu. V sporočilu z dne 21. septembra 2010 z naslovom „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ je Komisija kot eno od prednostnih nalog določila bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju. Doseganje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju in v politiki je ena od prednostnih nalog, določenih v sporočilu Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025“.

(9)

V sklepih z dne 7. marca 2011 o Evropskem paktu za enakost spolov (2011–2020), je Svet priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost. Vnovič je potrdil svojo zavezanost odpravi vrzeli med spoloma, da se uresničijo cilji strategije Evropa 2020, predvsem na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, in sicer zaposlovanje, izobraževanje in spodbujanje socialne vključenosti. Odločno je tudi pozval k ukrepanju za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in vseh področjih, da bi polno izkoristili vse talente. V tem smislu bi uporaba vseh razpoložljivih talentov, znanja in idej obogatila raznolikost človeških virov in izboljšala poslovne obete.

(10)

V sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) je Komisija priznala, da je povečanje udeležbe žensk na trgu dela predpogoj za krepitev rasti in soočanje z demografskimi izzivi v Evropi. V strategiji Evropa 2020 je določen krovni cilj, da se do leta 2020 doseže vsaj 75-odstotna stopnja zaposlenosti prebivalstva Unije med 20. in 64. letom starosti. Pomembno je sprejeti jasno zavezo, da se izkoreninijo vztrajne plačne vrzeli med spoloma, in da se okrepijo prizadevanja za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela, vključno z obstoječim pojavom „steklenega stropa“. V izjavi iz Porta, ki so jo voditelji držav ali vlad podpisali 8. maja 2021 (6), so ti pozdravili nove krovne cilje Unije glede delovnih mest, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine in revidirani pregled socialnih kazalnikov, ki ga je Komisija predlagala v sporočilu z dne 4. marca 2021 z naslovom „Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic“. Da bi do leta 2030 dosegli splošni cilj vsaj 78-odstotne stopnje zaposlenosti prebivalstva Unije med 20. in 64. letom starosti, ta akcijski načrt določa, da si je treba prizadevati za vsaj prepolovitev vrzeli v stopnji zaposlenosti med spoloma v primerjavi z letom 2019. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v organih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. V obdobju po krizi zaradi COVID-19 sta enakost spolov in vključujoče vodstvo pomembnejša kot kdaj koli prej, saj je treba v celoti izkoristiti razpoložljivi nabor talentov, tako žensk kot moških. Raziskave so pokazale, da vključevanje in raznolikost omogočata okrevanje in odpornost. Sta bistvenega pomena za konkurenčnost gospodarstva Unije, spodbujanje inovacij in krepitev strokovnih standardov v organih družb.

(11)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij družbe odločno pozval, naj do leta 2015 dosežejo kritični prag 30-odstotne zastopanosti žensk v vodstvenih organih, do leta 2020 pa prag 40-odstotne zastopanosti. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi družb in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno s kvotami. Pomembno bi bilo, da se taka zakonodaja uveljavi začasno ter sproži spremembe in hitre reforme, zasnovane za odpravo trajnih neenakosti spolov in spolnih stereotipov pri sprejemanju gospodarskih odločitev. Ta poziv po sprejetju zakonodaje je Evropski parlament ponovil v resolucijah z dne 13. marca 2012 in 21. januarja 2021.

(12)

Pomembno je, da institucije, organi, uradi in agencije Unije dajejo zgled, kar zadeva enakost spolov, med drugim z določitvijo ciljev za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja. Posebno pozornost je treba nameniti politikam zaposlovanja na višji vodstveni ravni. Zato je v sporočilu z dne 5. marca 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025“ Komisija poudarila, da bi morale uravnoteženo zastopanost spolov na vodstvenih položajih zagotoviti tudi institucije, organi, uradi in agencije Unije. V sporočilu z dne 5. aprila 2022 z naslovom „Nova strategija za človeške vire za Komisijo“ se je Komisija zavezala, da bo do leta 2024 zagotovila popolno enakost spolov na vseh ravneh njenega upravljanja. Spremljala bo napredek in v zvezi s tem redno poročala na svoji spletni strani. Poleg tega si izmenjuje najboljše prakse z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter bo na svoji spletni strani poročala tudi o stanju uravnotežene zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v teh institucijah, organih, uradih in agencijah. Evropski parlament se je v sklepu predsedstva z dne 13. januarja 2020 dogovoril o določitvi ciljev za uravnoteženo zastopanost spolov na višjih in srednjih vodstvenih položajih za leto 2024. Evropski parlament bo še naprej spremljal napredek na vseh vodstvenih ravneh in namerava dajati zgled. Svet se je v Strategiji za raznolikost in vključevanje 2021–2024 zavezal k doseganju enakosti spolov na vodstvenih položajih v Generalnem sekretariatu (GSS) v razponu od 45 do 55 % najpozneje do konca leta 2026. V akcijskem načrtu GSS za enakost spolov na vodstvenih položajih so določeni ukrepi za dosego tega cilja.

(13)

Pomembno je, da družbe in podjetja spodbujajo, podpirajo in razvijajo ženski talent na vseh ravneh in skozi celotno poklicno pot, da zagotovijo, da imajo kvalificirane ženske priložnosti za prevzem upravnih in vodstvenih položajev.

(14)

Da bi se spodbujala enakost spolov in podprla udeležba žensk pri odločanju, je v Direktivi (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, določeno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev enake porazdelitve odgovornosti za oskrbo med ženskami in moškimi z dobro zasnovanim starševskim, očetovskim in oskrbovalskim dopustom ob obstoječem materinskem dopustu. Navedena direktiva zagotavlja tudi pravico zahtevati prožne ureditve dela.

(15)

Imenovanje žensk za direktorje je ovirano zaradi številnih specifičnih dejavnikov, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj z zavezujočimi pravili, temveč so za to potrebne tudi izobraževalne pobude in spodbude za promoviranje dobrih praks. V prvi vrsti je treba v poslovnih šolah in na univerzah bolj ozaveščati o tem, kako enakost spolov koristno prispeva k povečanju konkurenčnosti družb. Poleg tega je treba spodbujati redno menjavanje direktorjev ter uvesti pozitivne ukrepe za spodbujanje in nagrajevanje prizadevanj držav članic in družb za sprejetje odločnejšega pristopa k takšnim spremembam v najvišjih organih gospodarskega odločanja na vseh ravneh.

(16)

Unija ima na voljo velik nabor visokokvalificiranih žensk, ki jih je vse več, kar dokazuje dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 % žensk. Doseganje uravnotežene zastopanosti spolov v organih družb je bistvenega pomena za učinkovito izkoriščanje tega razpoložljivega nabora, kar je ključno za obvladovanje demografskih in gospodarskih izzivov Unije. Zato je nezadostna zastopanost žensk v organih družb zamujena priložnost za gospodarstva držav članic na splošno in za njihov razvoj in rast. Optimalno izkoriščanje obstoječega nabora ženskega talenta bi prav tako povečalo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot za javni sektor. Splošno priznano je, da prisotnost žensk v organih družb izboljšuje upravljanje družbe, saj se zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov, uspešnost skupin in kakovost odločanja izboljšata. Številne študije so pokazale, da raznolikost vodi k proaktivnejšemu poslovnemu modelu, bolj uravnoteženim odločitvam in okrepljenim strokovnim standardom v organih družb, ki bolje odražajo družbeno stvarnost in potrebe potrošnikov, hkrati pa spodbuja inovacije. Pokazale so tudi, da obstaja pozitivna povezava med raznolikostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe, kar vodi do velike dolgoročne trajnostne rasti. Doseganje uravnotežene zastopanosti spolov v organih družb je zato ključnega pomena za zagotavljanje konkurenčnosti Unije v globaliziranem gospodarstvu in bi pomenilo primerjalno prednost v razmerju do tretjih držav.

(17)

Povečanje zastopanosti žensk v organih družb ne vpliva zgolj na ženske, imenovane v organe družbe, temveč hkrati prispeva k temu, da se v družbo privabi ženski talent ter se zagotovi večja prisotnost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato bo večji delež žensk v organih družb najverjetneje pozitivno vplival na odpravo vrzeli pri zaposlovanju in plačne vrzeli med spoloma.

(18)

Kljub dokazom o tem, da uravnotežena zastopanost spolov koristno vpliva na družbe same in na gospodarstvo na splošno, ter kljub veljavnemu pravu Unije, ki prepoveduje spolno diskriminacijo, in obstoječim ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, so ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji še vedno izrazito nezadostno zastopane. Statistični podatki kažejo, da je delež žensk na najvišjih ravneh odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Če se polovica nabora talentov sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita sam proces in kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture, hkrati pa se utegne manj učinkovito uporabiti razpoložljiv človeški kapital. Pomembno je, da je sestava družbe ustrezno odražena pri odločanju v gospodarskih družbah in da se izkoristi potencial celotnega prebivalstva Unije. Iz podatkov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2021 je razvidno, da je med člani organov največjih družb, ki kotirajo na borzi, približno 30,6 % žensk in samo 8,5 % predsednic. To kaže na nepravično in diskriminatorno nezadostno zastopanost žensk, kar jasno spodkopava načela Unije o enakih možnostih ter enakem obravnavanju žensk in moških pri zaposlovanju in poklicnem delu. Zato bi bilo treba uvesti in okrepiti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh ravneh upravljanja, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da to velja za tiste družbe, ki kotirajo na borzi, zaradi njihove znatne gospodarske in družbene odgovornosti. Poleg tega je pomembno, da organi, uradi in agencije Unije dajejo zgled, ko gre za odpravo obstoječih neravnotežij med spoloma v sestavi njihovih lastnih uprav oziroma upravnih odborov.

(19)

Delež žensk v organih družb se je v zadnjih nekaj letih povečeval zelo počasi. Hitrost napredka se je med državami članicami razlikovala in je vodila v zelo različne rezultate. Veliko večji napredek je bil opažen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Verjetno se bodo te razlike zaradi zelo različnih pristopov pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v organih družb še povečale. Države članice se zato spodbuja, da izmenjujejo informacije o učinkovitih ukrepih in politikah, sprejetih na nacionalnih ravni, pa tudi dobre prakse, da bi podprle napredek po vsej Uniji pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih družb.

(20)

Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v organih družb, ki kotirajo na borzi, ne vodijo le v odstopanja v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter k različnim hitrostim napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja družb, ki kotirajo na borzi v Uniji, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave organov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih ter za kandidate za direktorska mesta.

(21)

Neuravnotežena zastopanost spolov v družbah je večja na višjih ravneh. Poleg tega veliko žensk na višjih vodstvenih položajih na primer zaseda mesta na področjih človeških virov ali komuniciranja, medtem ko bodo moški na višjih položajih verjetneje zaposleni na področjih splošnega upravljanja ali vertikalne organizacijske strukture v družbi. Ker so v naboru kandidatov za direktorska mesta v glavnem kandidati z izkušnjami s položaja v višjem vodstvu, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na takšne vodstvene položaje v družbah.

(22)

Eden od glavnih dejavnikov, ki omogočajo, da bo ta direktiva pravilno izvedena, je učinkovita uporaba vnaprej določenih in popolnoma preglednih meril za izbor direktorjev, pri čemer bi se kvalifikacije, znanja in spretnosti kandidatov obravnavale enakovredno ne glede na njihov spol.

(23)

Sedanje pomanjkanje preglednosti pri izbirnem postopku in merilih glede kvalifikacij za direktorska mesta v večini držav članic močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji ter negativno vpliva na poklicne poti in prosto gibanje kandidatov za mesta v organih družb ter na odločitve vlagateljev. To pomanjkanje preglednosti potencialnim kandidatom za direktorska mesta preprečuje, da bi se prijavili za mesta v organih družb, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da bi izpodbijali odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, to pa omejuje njihovo mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani imajo lahko vlagatelji naložbene strategije, zaradi katerih potrebujejo tudi informacije o strokovnem znanju in usposobljenosti direktorjev. Večja preglednost pri merilih glede kvalifikacij direktorjev in pri postopku njihove izbire vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovno strategijo družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v organe družb jasni in pregledni ter da so kandidati ocenjeni objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na njihov spol.

(24)

Čeprav ta direktiva ni namenjena podrobnemu harmoniziranju nacionalnih zakonov o izbirnem postopku in merilih glede kvalifikacij za direktorska mesta, je za uresničitev uravnotežene zastopanosti spolov potrebna uvedba določenih minimalnih zahtev za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta na podlagi preglednega in jasno določenega izbirnega postopka in objektivne primerjalne ocene njihovih kvalifikacij z vidika primernosti, sposobnosti in delovne uspešnosti. Samo z zavezujočim ukrepom na ravni Unije se lahko učinkovito pripomore k zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev po vsej Uniji in k preprečevanju praktičnih zapletov v poslovnem življenju.

(25)

Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo prisotnost žensk v organih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se pospešila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela, okrepila konkurenčnost družb, ki kotirajo na borzi, ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev glede zavezujočih pozitivnih ukrepov. Ti zavezujoči ukrepi bi morali bi namenjeni izpolnitvi količinskega cilja glede zastopanosti spolov v organih družb, saj so države članice in tretje države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri zmanjševanju nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

(26)

Pomembno je, da vsaka družba, ki kotira na borzi, oblikuje politiko enakosti spolov, da bi dosegla bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh. Takšne politike bi lahko vključevale imenovanje kandidatov ženskega in moškega spola na najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske ter kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja.

(27)

Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in znatno vplivajo na celoten trg. Takšne družbe določajo standarde za širše gospodarstvo in pričakovati je, da bodo njihove prakse prevzele tudi druge vrste družb. Ker so družbe, ki kotirajo na borzi, javne, je utemeljeno, da so v javnem interesu bolj regulirane.

(28)

Ukrepi, določeni v tej direktivi, bi se morali uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi.

(29)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP).

(30)

Za namene te direktive bi morala biti za urejanje zadev na področju, na katerem se uporablja ta direktiva, pristojna tista država članica, v kateri ima zadevna družba, ki kotira na borzi, registrirani sedež. Ta direktiva ne vpliva na nacionalna pravila, ki določajo pravo, ki se uporablja za družbe v zadevah, ki jih ta direktiva ne ureja.

(31)

V državah članicah obstajajo različni sistemi upravljanja družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer v glavnem razlikujemo med dvotirnim sistemom, pri katerem imamo upravo in nadzorni svet, ter enotirnim sistemom, ki upravno in nadzorno funkcijo združuje v enem organu. Obstajajo tudi mešani sistemi, ki vključujejo vidike obeh sistemov ali pa družbam omogočajo izbiro med različnimi modeli. To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse sisteme upravljanja, ki obstajajo v državah članicah.

(32)

Vsi sistemi upravljanja razlikujejo de iure ali de facto med izvršnimi direktorji, ki so vključeni v vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki izvajajo nadzorno funkcijo in niso vključeni v vsakodnevno vodenje družb, ki kotirajo na borzi. Namen te direktive je zagotoviti bolj uravnoteženo zastopanost spolov v obeh kategorijah direktorjev. Da bi se našlo pravo ravnovesje med potrebo po izboljšanju ravnotežja med spoloma v organih družb in potrebo, da se kar najmanj posega v vsakodnevno vodenje družb, ki kotirajo na borzi, ta direktiva razlikuje med tema dvema kategorijama direktorjev.

(33)

V več državah članicah smejo ali morajo določen delež neizvršnih direktorjev v skladu z nacionalnim pravom ali prakso imenovati ali izvoliti zaposleni v družbah, organizacije zaposlenih ali oboji. Tudi za takšne direktorje bi bilo treba uporabljati količinske cilje iz te direktive. Ker pa so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih, bi načine za zagotovitev doseganja teh ciljev morale opredeliti zadevne države članice ob ustreznem upoštevanju specifičnih, v nacionalnem pravu določenih pravil za izvolitev ali imenovanje predstavnikov zaposlenih in ob spoštovanju svobode glasovanja pri izvolitvi predstavnikov zaposlenih. Glede na razlike v nacionalnem pravu družb držav članic bi to moralo vključevati možnost, da lahko države članice količinske cilje uporabljajo ločeno za predstavnike delničarjev in predstavnike zaposlenih.

(34)

Države članice bi morale določiti, da za družbe, ki kotirajo na borzi, velja cilj, da v organih družbe osebe nezadostno zastopanega spola do 30. junija 2026 zasedajo vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest oziroma da, ker je pomembno, da družbe, ki kotirajo na borzi, povečajo delež nezadostno zastopanega spola na vseh položajih odločanja, velja cilj, da osebe nezadostno zastopanega spola do 30. junija 2026 zasedajo vsaj 33 % vseh direktorskih mest, ne glede na to, ali so izvršni ali neizvršni, da bi tako promovirali bolj uravnoteženo zastopanost spolov med vsemi direktorji.

(35)

Cilja, da osebe nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest ali vsaj 33 % vseh direktorskih mest, se nanašata na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med direktorji in ne vplivata na konkretno izbiro posameznih direktorjev med širokim naborom kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Ta direktiva zlasti ne izključuje posameznih kandidatov za mesta direktorjev, prav tako pa družbam, ki kotirajo na borzi, ali delničarjem ne vsiljuje posameznih direktorjev zanje. Za odločanje o ustreznih direktorjih so tako še vedno pristojne družbe, ki kotirajo na borzi, in delničarji.

(36)

Primerno je, da so javna podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, zaradi svoje narave zgled zasebnemu sektorju. Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v javnih podjetjih v smislu člena 2, točka (b), Direktive Komisije 2006/111/ES (8), ki kotirajo na reguliranem trgu. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo države članice na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb.

(37)

Podrobneje je treba določiti, kako se izračuna število direktorskih mest, ki je potrebno za dosego ciljev iz te direktive, saj zaradi velikosti večine organov družb matematično ni mogoče doseči točno 40-odstotnega oziroma 33-odstotnega deleža. Zato bi moralo biti število direktorskih mest, ki je potrebno za uresničitev ciljev iz te direktive, tisto, ki je najbliže deležu 40 % oziroma 33 %, v nobenem od obeh primerov pa ne bi smelo preseči 49 %.

(38)

Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je v svoji sodni praksi (9) o pozitivnih ukrepih in njihovi združljivosti z načelom nediskriminacije na podlagi spola, ki je določeno tudi v členu 21 Listine, sprejelo, da se lahko v nekaterih primerih pri zaposlovanju ali napredovanju da prednost osebam nezadostno zastopanega spola, če je kandidat nezadostno zastopanega spola z vidika primernosti, usposobljenosti in delovne uspešnosti enako kvalificiran kot tekmec nasprotnega spola, da prednost ni samodejna in brezpogojna, temveč lahko odpade, če razlogi, ki so specifični za posameznega kandidata nasprotnega spola, pretehtajo v njegovo korist, in da je treba vlogo posameznega kandidata oceniti objektivno, pri tem pa vsa merila za izbor uporabiti posebej za posamezne kandidate.

(39)

Države članice bi morale zagotoviti, da tiste družbe, ki kotirajo na borzi, pri katerih manj kot 40 % oseb nezadostno zastopanega spola v upravnem odboru zaseda neizvršna direktorska mesta oziroma jih manj kot 33 % zaseda vsa direktorska mesta, tako izvršnih kod neizvršnih direktorjev, kakor je ustrezno, najbolj kvalificirane kandidate za imenovanje ali izvolitev na zadevna mesta izberejo na podlagi primerjalne ocene kvalifikacij posameznih kandidatov z uporabo jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril, določenih pred začetkom izbirnega postopka, da bi tako zagotovile bolj uravnoteženo zastopanost spolov v organih družbe. Med primere vrst meril za izbor, ki bi jih družbe, ki kotirajo na borzi, lahko uporabljale, spadajo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih ali nadzornih nalog, mednarodne izkušnje, multidisciplinarnost, vodstvene, komunikacijske spretnosti, sposobnosti mreženja in poznavanje specifičnih ustreznih področij, kot so finance, finančni nadzor ali upravljanje človeških virov.

(40)

Pri izbiri kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta bi bilo treba dati prednost enako kvalificiranemu kandidatu nezadostno zastopanega spola. Vendar takšna prednost ne bi smela pomeniti samodejne in brezpogojne prednostne obravnave. V izjemnih primerih lahko objektivna ocena posebnega položaja enako kvalificiranega kandidata nasprotnega spola prevlada nad prednostno obravnavo, ki bi je sicer moral biti deležen kandidat nezadostno zastopanega spola. Do takšne prevlade nad prednostno obravnavo bi lahko prišlo na primer, kadar se na nacionalni ravni ali na ravni družbe za izbor direktorjev uporabljajo širše politike raznolikosti. Prevlada nad uporabo pozitivnih ukrepov pa bi vendarle morala ostati izjema, bi morala temeljiti na oceni posameznega primera ter bi morala biti ustrezno utemeljena z objektivnimi merili, ki nikakor ne bi smela diskriminirati nezadostno zastopanega spola.

(41)

V državah članicah, v katerih se uporabljajo zahteve iz te direktive v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta, družbe, ki kotirajo na borzi, pri katerih vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest v organih družbe zasedajo osebe nezadostno zastopanega spola oziroma jih vsaj 33 % zaseda vsa direktorska mesta, kakor je ustrezno, ne bi smele biti obvezane, da upoštevajo te zahteve.

(42)

Metode izbiranja kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta se razlikujejo od ene države članice do druge ter od ene družbe, ki kotira na borzi, do druge. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, denimo s strani odbora za imenovanja ali podjetja za iskanje izvršnih kadrov, ti kandidati pa so potem predstavljeni skupščini delničarjev. Zahteve za izbor kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta bi bilo treba izpolniti v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalnim pravom in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi, tudi pred izvolitvijo kandidata s strani delničarjev, na primer med pripravo ožjega seznama. Ta direktiva v zvezi s tem določa minimalne standarde le glede izbora kandidatov za izvolitev ali imenovanje na direktorska mesta, s čimer omogoča uporabo pogojev, ki jih določa sodna praksa Sodišča, da bi se omogočila enakost spolov ter dosegel cilj bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva ne posega neupravičeno v vsakodnevno upravljanje družb, ki kotirajo na borzi, saj lahko te ohranijo pravico do izbire kandidatov na podlagi kvalifikacij ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov.

(43)

Glede na cilje te direktive, kar zadeva uravnoteženo zastopanost spolov, bi morale biti družbe, ki kotirajo na borzi, obvezane, da kandidata za imenovanje ali izvolitev na direktorsko mesto na njegovo zahtevo obvestijo o merilih glede kvalifikacij, na katerih je temeljil izbor, o objektivni primerjalni oceni kandidatov na podlagi teh meril in po potrebi o posebnih vidikih, ki so izjemoma pretehtali v korist kandidata, ki ni oseba nezadostno zastopanega spola. Zahteva po zagotavljanju tovrstnih informacij lahko pomeni omejitev pravice do spoštovanja zasebnega življenja in pravice do varstva osebnih podatkov, ki sta priznani v členu 7 oziroma 8 Listine. Vendar so takšne omejitve nujne in – skladno z načelom sorazmernosti – dejansko ustrezajo priznanim ciljem splošnega interesa. Zato so skladne z zahtevami za takšne omejitve, določenimi v členu 52(1) Listine, in z ustrezno sodno prakso Sodišča. Uporabljati bi jih bilo treba v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(44)

Kadar kandidat nezadostno zastopanega spola za imenovanje ali izvolitev na direktorsko mesto pred sodiščem ali drugim pristojnim organom predloži dejstva iz katerih je mogoče domnevati, da je ta kandidat enako kvalificiran kot izbrani kandidat nasprotnega spola, bi morala biti družba, ki kotira na borzi, obvezana, da dokaže ustreznost izbire.

(45)

Čeprav je namen te direktive določiti minimalne zahteve v obliki zavezujočih ukrepov za zagotovitev ustreznejše zastopanosti spolov v organih družb, je v skladu z načelom subsidiarnosti treba priznati legitimnost različnih pristopov in upoštevati učinkovitost nekaterih obstoječih nacionalnih ukrepov, ki so že bili sprejeti na tem področju politike in ki so že pokazali zadovoljive rezultate. V nekaterih državah članicah si tako že prizadevajo za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih družb s sprejetjem zavezujočih ukrepov, ki veljajo za enako učinkovite kot ukrepi iz te direktive. Te države članice bi zato morale imeti možnost, da začasno prekinejo uporabo zahtev iz te direktive v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta, po potrebi pa tudi zahtev v zvezi z določitvijo posameznih količinskih ciljev, če so izpolnjeni pogoji za začasno prekinitev iz te direktive. V tovrstnih primerih, kadar so države članice takšne zavezujoče ukrepe vključile v nacionalno pravo, bi bilo treba pravila zaokroževanja glede določenega števila direktorjev, ki so opredeljena v tej direktivi, smiselno uporabljati za namen ocene teh nacionalnih ukrepov na podlagi te direktive. Šteje se, da so v državi članici, kjer se uporablja takšna začasna prekinitev, cilji iz te direktive izpolnjeni, zato cilji, določeni v tej direktivi glede neizvršnih direktorjev ali vseh direktorjev, ne nadomeščajo ustreznih nacionalnih ukrepov ter se jim ne dodajajo.

(46)

Tudi zaradi zagotavljanja bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, bi bilo treba od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da določijo posamezne količinske cilje v zvezi z bolj uravnoteženo zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, da bi te cilje dosegle do datuma, določenega v tej direktivi. Ti cilji bi morali družbam pomagati pri dosegi oprijemljivega napredka v primerjavi s trenutnim stanjem. Ta obveznost ne bi smela veljati za družbe, ki kotirajo na borzi, ki se zavzemajo za dosego 33-odstotnega cilja za vse direktorje, ne glede na to, ali so izvršni ali neizvršni.

(47)

Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da pristojnim organom vsako leto predložijo informacije o zastopanosti spolov v organih družbe in o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi dosegle cilje, določene v tej direktivi, da bi lahko pristojni organi ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale takšne informacije objaviti na ustrezen in lahko dostopen način na svojih spletnih mestih ter jih vključiti v svoje letno poročilo. Kadar družba, ki kotira na borzi, ne doseže veljavnih količinskih ciljev, bi morala v takšne informacije vključiti tudi opis konkretnih ukrepov, ki jih je doslej sprejela ali jih namerava sprejeti v prihodnosti, da bi dosegla cilje iz te direktive. Da bi se izognilo nepotrebnemu upravnemu bremenu in podvajanju prizadevanj, bi morale biti informacije o uravnoteženi zastopanosti spolov v organih družb, ki se sporočajo v skladu s to direktivo, po potrebi vključene v izjavo o upravljanju družb, ki kotirajo na borzi, v skladu z veljavnim pravom Unije in zlasti Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11). Kadar države članice začasno prekinejo uporabo člena 6 na podlagi člena 12, se obveznosti poročanja iz te direktive ne bi smele uporabljati, pod pogojem, da nacionalno pravo teh držav članic vsebuje obveznosti poročanja, ki zagotavljajo, da so informacije o napredku družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih družbe redno objavljene.

(48)

Zahteve v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta, obveznost določitve količinskega cilja za izvršne direktorje in obveznosti poročanja bi bilo treba uveljaviti s sankcijami, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, države članice pa bi morale zagotoviti, da so v ta namen na razpolago ustrezni upravni ali sodni postopki. Takšne sankcije lahko vključujejo globe ali možnost, da sodni organ razveljavi odločitev o izboru direktorjev ali jo razglasi za nično. Kolikor družbe, ki kotirajo na borzi, upoštevajo navedene obveznosti, jih ne glede na nacionalno pravo o naložitvi sankcij ne bi smeli kaznovati, če ne izpolnijo količinskih ciljev glede zastopanosti žensk in moških med direktorji. Sankcije se ne bi smele uporabiti za družbe, ki kotirajo na borzi, kot take, če po nacionalnem pravu določenega dejanja ali opustitve ni mogoče pripisati zadevni družbi, temveč so ga storile druge fizične ali pravne osebe, na primer posamezni delničarji. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabijo sankcije, ki niso navedene na neizčrpnem seznamu sankcij iz te direktive, zlasti v primeru resnih in ponavljajočih se kršitev s strani družbe, ki kotira na borzi, povezanih z obveznostmi, določenimi v tej direktivi. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki kotirajo na borzi, pri izvajanju javnih naročil in koncesij upoštevajo veljavne obveznosti v zvezi s socialnim in delovnim pravom v skladu z veljavnim pravom Unije.

(49)

Države članice ali družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale imeti možnost, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških.

(50)

Države članice bi morale imenovati organe, zadolžene za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v organih družb. Poleg tega bi kampanje za obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks znatno prispevale k ozaveščanju vseh družb, ki kotirajo na borzi, o tem ter jih spodbujale k proaktivnemu doseganju uravnotežene zastopanosti spolov. Države članice se zlasti spodbuja k uvedbi politik za podpiranje in spodbujanje malih in srednjih podjetij, da zagotovijo bistveno bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja in v organih družb.

(51)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini. Zlasti prispeva k uresničevanju načela enakosti žensk in moških (člen 23 Listine), svobode izbire poklica ter pravice do dela (člen 15 Listine). Zagotoviti skuša dosledno spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47 Listine). Omejitve v zvezi z uresničevanjem svobode gospodarske pobude (člen 16 Listine) in lastninske pravice (člen 17(1) Listine) spoštujejo bistvo navedene svoboščine in pravice ter so nujne in sorazmerne. Omejitve so dovoljene le, če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

(52)

Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, pa večina držav članic ni ukrepala ali izrazila pripravljenosti za ukrepanje, da bi bilo zagotovljeno zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem v bližnji prihodnosti ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti žensk in moških med direktorji po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive. Neukrepanje na tem področju upočasnjuje prizadevanja za enakost spolov na delovnem mestu na splošno, tudi z vidika odpravljanja plačne vrzeli med spoloma, ki so deloma posledica vertikalne segregacije. Ob upoštevanju teh okoliščin in glede na vedno večje razlike med državami članicami z vidika zastopanosti žensk in moških v organih družb je mogoče uravnoteženo zastopanost spolov v organih družb po vsej Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov ter za konkurenčnost in rast pa je mogoče bolje udejanjiti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki imajo različen obseg ter niso enako ambiciozne in učinkovite. Ker cilja te direktive, in sicer doseči bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, z vzpostavitvijo učinkovitih ukrepov, katerih cilj je pospešiti napredek k uravnoteženi zastopanosti spolov, hkrati pa družbam, ki kotirajo na borzi, omogočiti dovolj časa, da sprejmejo potrebne ureditve v ta namen, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena je ta direktiva omejena na določitev skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli ob upoštevanju nacionalnih razmer, zlasti pravil in praks v zvezi z zaposlovanjem v organih družb. Ta direktiva družbam, ki kotirajo na borzi, ne preprečuje, da imenujejo najbolj kvalificirane direktorje, hkrati pa jim zagotavlja prožen okvir in določa dovolj dolgo prilagoditveno obdobje.

(53)

Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bodo ustrezno seznanjeni s pomenom, prenosom in izvajanjem te direktive.

(54)

V skladu z načelom sorazmernosti bi morali biti cilji, ki jih morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejeni, veljati pa bi morali le, dokler ne dosežejo trajnega napredka v zvezi z zastopanostjo spolov v organih družb. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V tej direktivi je poleg tega določen datum prenehanja njene veljavnosti. Komisija bi morala med pregledom oceniti, ali bi bilo treba veljavnost te direktive podaljšati tudi po navedenem datumu.

(55)

Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (12) zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

(1)

„družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki ima registrirani sedež v državi članici in katere delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU v eni ali več državah članicah;

(2)

„organ družbe“ pomeni upravni, vodstveni ali nadzorni organ družbe, ki kotira na borzi;

(3)

„direktor“ pomeni člana organa družbe, vključno s članom, ki je predstavnik zaposlenih;

(4)

„izvršni direktor“ pomeni člana enotnega organa družbe v enotirnem sistemu upravljanja, ki je zadolžen za vsakodnevno vodenje družbe, ki kotira na borzi, ali člana organa družbe, ki opravlja vodstveno funkcijo v družbi, ki kotira na borzi, v dvotirnem sistemu upravljanja;

(5)

„neizvršni direktor“ pomeni člana enotnega organa družbe v enotirnem sistemu upravljanja, ki ni izvršni direktor, ali člana organa družbe, ki opravlja nadzorno funkcijo v družbi, ki kotira na borzi, v dvotirnem sistemu upravljanja;

(6)

„enotni organ družbe“ pomeni en sam organ, ki opravlja tako vodstvene kot nadzorne funkcije družbe, ki kotira na borzi;

(7)

„dvotirni sistem upravljanja“ pomeni sistem, v katerem vodstvene in nadzorne funkcije družbe, ki kotira na borzi, opravljata ločena organa;

(8)

„mikro, malo in srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni družbo, ki zaposluje manj kot 250 oseb in katere letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali katere letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR ali – če ima MSP registrirani sedež v državi članici, katere valuta ni euro – katere letni promet ali letna bilančna vsota ne presega ustreznih zneskov v valuti navedene države članice.

(1)

Uredba Sveta (EU) 2022/109 (2) določa kvote za leto 2022.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža valovito progaste raže v vodah Unije območja 9 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2022.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Vozila, homologirana v EU, morajo biti po potrebi zmožna delovati na čisti biodizel na različne mešanice biodizla in fosilnih goriv.

(2)

V skladu s členom 3 Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (2) proizvajalec za homologacijo motornih vozil in motorjev glede na emisije zagotovi skladnost s specifikacijami za referenčna goriva iz Priloge IX k navedeni uredbi, ki se uporabljajo za homologacijske preizkuse.

(3)

Čisti biodizel (FAME B100) ni naveden v Prilogi IX k Uredbi (EU) št. 582/2011 kot referenčno gorivo za homologacijo emisij težkih vozil. Homologacijske preizkuse je treba podvojiti tako za dizelsko gorivo (B7) kot za čisti biodizel (B100), da se dokaže skladnost z zahtevami glede emisij. Da bi čim bolj zmanjšali podvajanje preizkušanja in olajšali certificiranje za uporabo čistega biodizla in mešanic biodizla (kot je FAME B20/B30), je treba na podlagi ustreznih mednarodnih in evropskih standardov uvesti specifikacije za čisti biodizel kot referenčno gorivo. Dokazovanje skladnosti z zahtevami za preizkušanje emisij za homologacijo B100 bi moralo biti dovoljeno s preizkušanjem emisij osnovnega motorja na čisti biodizel. Za potrebno preizkušanje skladnosti v prometu pa se lahko izbere katera koli mešanica biogoriv.

(4)

Za homologacijo vozil s homologiranim motorjem je potreben dodatek za specifikacije certifikata o homologaciji.

(5)

Uredbo Komisije (EU) št. 582/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

(1)

Na 11. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) je skupina 59 članic STO, vključno z Unijo, izdala skupno ministrsko izjavo o domači zakonodaji v zvezi s storitvami, s katero je sprožila mnogostransko pobudo za pogajanja o pravilih o domači zakonodaji v zvezi s storitvami.

(2)

Komisija je vodila pogajanja ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 207(3) Pogodbe. Število udeleženk pri tej večstranski pobudi iz skupne izjave se je sčasoma povečalo na 67 članic STO.

(3)

Udeleženke teh pogajanj so 2. decembra 2021 izdale Izjavo o zaključku pogajanj o domači zakonodaji v zvezi s storitvami (v nadaljnjem besedilu: izjava), v kateri so razglasile uspešen zaključek pogajanj. Udeleženke so izpostavile zaključek pogajanj o Referenčnem dokumentu o domači zakonodaji v zvezi s storitvami, ki je naveden v Prilogi 1 k izjavi. Prav tako so pozdravile sezname specifičnih obvez v okviru GATS , ki so jih članice STO predložile kot prispevke k zaključku pogajanj in so priložene k izjavi kot Priloga 2.

(4)

Udeleženke pri tej izjavi nameravajo v skladu z oddelkom 1 te priloge pravila, opredeljena v Prilogi 1, vključiti na svoje sezname specifičnih obvez v okviru GATS kot dodatne obveze. V skladu z odstavkom 5 izjave naj bi udeleženke svoje sezname specifičnih obvez v okviru GATS v skladu s postopki za potrjevanje popravkov ali izboljšav seznamov specifičnih obvez predložile v potrditev v 12 mesecih od datuma izjave, s pridržkom zaključka potrebnih nacionalnih postopkov.

(5)

Unija bi morala v skladu z izjavo predložiti STO potrebne spremembe svojega seznama specifičnih obvez v okviru GATS, kot so določene na začasnem seznamu specifičnih obvez Unije.

(6)

Vključitev pravil iz Priloge 1 k izjavi kot dodatnih obvez na seznam specifičnih obvez Unije v okviru GATS bi bilo treba odobriti v imenu Unije –