(1)

Specifikacija instrumentov, ki temeljijo na eksotičnem osnovnem instrumentu, iz člena 325u(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 je dovolj jasna, da lahko institucije ugotovijo, kaj je eksotični osnovni instrument za namene izračuna kapitalskih zahtev za preostala tveganja iz člena 325u. Zato nadaljnja specifikacija pomena eksotičnega osnovnega instrumenta ni potrebna.

(2)

Zlasti tveganje dolgoživosti, vreme, naravne katastrofe in prihodnja realizirana nestanovitnost ustrezajo specifikaciji eksotičnega osnovnega instrumenta v skladu z navedbo iz ustreznega mednarodnega okvira, ki ga je opredelil Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS).

(3)

Opredelitev instrumentov, ki nosijo preostala tveganja, iz člena 325u(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013, ni dovolj jasna, da bi institucijam omogočila opredelitev nekaterih instrumentov, ki nosijo preostala tveganja. Zato bi bilo treba določiti seznam instrumentov, ki nosijo preostala tveganja, čeprav neizčrpen, da se zagotovi določena stopnja usklajenosti in doslednosti pri obravnavi instrumentov, ki nosijo ta tveganja, po vsej Uniji. Elemente takega seznama bi bilo treba izbrati ob upoštevanju ustreznega mednarodnega okvira Baselskega odbora za bančni nadzor. Za druge instrumente, za katere se domneva, da nosijo preostala tveganja, bi morale institucije oceniti, ali ti instrumenti ustrezajo opredelitvi iz člena 325u(2), točka (b), navedene uredbe.

(4)

Glede na nestandardno naravo številnih instrumentov, ki nosijo preostala tveganja, bi bilo treba določiti tudi neizčrpen seznam tveganj, ki sama po sebi ne bi smela sprožiti vključitve instrumenta v opredelitev instrumentov, ki nosijo preostala tveganja, da se zagotovita večja pravna varnost in preglednost. Vendar bi morale institucije oceniti, ali bi se lahko instrument, izpostavljen navedenim tveganjem, še vedno štel za instrument, izpostavljen preostalemu tveganju, če instrument izpolnjuje enega od drugih pogojev iz člena 325u(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(5)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(6)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 med drugim določa zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter se uporablja od 21. aprila 2021. Ena od navedenih zahtev v zvezi z zdravjem živali je, da morajo navedene pošiljke prihajati iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja ali iz njenega kompartmenta, ki je na seznamu v skladu s členom 230(1) navedene uredbe.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede zahtev v zvezi z zdravjem živali za vstop pošiljk določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali iz njihovih kompartmentov v Unijo. Delegirana uredba (EU) 2020/692 določa, da pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na njeno področje uporabe, lahko vstopijo v Unijo le, če prihajajo iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama za določene vrste in kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v skladu z zahtevami v zvezi z zdravjem živali iz navedene delegirane uredbe.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop navedenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo. Seznami in nekatera splošna pravila v zvezi s seznami so določeni v prilogah I do XXII k navedeni delegirani uredbi.

(4)

Priloga IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk enoprstih kopitarjev v Unijo.

(5)

Turčija je v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 uvrščena v sanitarno skupino E in regionalizirana kot območje TR-1 za nekatere severozahodne province. Decembra 2020 je Komisijo zaprosila za razširitev območja TR-1, s katerega je dovoljen vstop registriranih konjev v Unijo, na province Bursa, Eskişehir in Kocaeli, ter predložila jamstva, ki podpirajo navedeno zahtevo.

(6)

Komisija je po oceni dokumentacije, ki jo je predložila Turčija, ugotovila, da jamstva, ki jih je poslal turški osrednji pristojni organ, zadostujejo za odobritev vstopa registriranih konjev z novega območja TR-1 v Turčiji v Unijo in njihovega tranzita skozi Unijo ter njihovega ponovnega vstopa v Unijo po začasnem izvozu.

(7)

Egipt je v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 uvrščen v sanitarno skupino E in regionaliziran kot območje EG-1 za nekatere severne province. Decembra 2021 je Komisijo zaprosil za odobritev vstopa registriranih konjev z novega območja v Unijo in ji predložil jamstva glede vzpostavitve območja, prostega bolezni enoprstih kopitarjev, okoli policijske veterinarske karantene za enoprste kopitarje na puščavski cesti CAIRO/SWISS v vzhodnem predmestju Kaira, ki je povezana z mednarodnim letališčem v Kairu.

(8)

Komisija je po oceni dokumentacije, ki jo je predložil Egipt, ugotovila, da jamstva, ki jih je poslal egiptovski osrednji pristojni organ, zadostujejo za odobritev vstopa registriranih konjev z navedenega območja v Egiptu v Unijo in njihovega tranzita skozi Unijo.

(9)

Prilogo IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker se Izvedbena uredba (EU) 2021/404 uporablja od 21. aprila 2021, bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, ki se uvedejo s to uredbo, zaradi pravne varnosti in olajševanja trgovine začeti veljati čim prej.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Družba Christiansen SARL je 3. junija 2016 pri Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 vložila vlogo za izdajo dovoljenja za posamezen biocidni proizvod z imenom „Christiansen LD Bednet“ vrste proizvodov 18, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni uredbi, in predložila pisno potrdilo, da se pristojni organ Danske strinja, da bo ocenil vlogo. Vloga je bila v registru biocidnih proizvodov evidentirana pod številko zadeve BC-GK024706-40.

(2)

„Christiansen LD Bednet“ vsebuje permetrin kot aktivno snov, ki je vključena na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za vrsto proizvodov 18.

(3)

Ocenjevalni pristojni organ je Agenciji 7. decembra 2020 v skladu s členom 44(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložil poročilo o oceni in ugotovitve ocenjevanja.

(4)

Agencija je 5. julija 2021 Komisiji v skladu s členom 44(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložila mnenje (2), osnutek povzetka značilnosti biocidnega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: SPC) za „Christiansen LD Bednet“ in končno poročilo o oceni posameznega biocidnega proizvoda.

(5)

V mnenju je ugotovljeno, da je „Christiansen LD Bednet“ posamezen biocidni proizvod v smislu člena 3(1), točka (r), Uredbe (EU) št. 528/2012, da se zanj lahko izda dovoljenje Unije v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 in da ob zagotavljanju skladnosti z osnutkom SPC izpolnjuje pogoje iz člena 19(1) navedene uredbe.

(6)

Agencija je Komisiji 22. julija 2021 predložila osnutek SPC v vseh uradnih jezikih Unije v skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(7)

Agencija priporoča, da se dovoli uporaba tega proizvoda samo v zaprtih prostorih, saj so bila ugotovljena tveganja za sladko vodo in usedlinske plasti, ob ukrepih za zmanjšanje tveganja, da se zavaruje okolje. S temi ukrepi se zagotavlja, da proizvod ne bo vplival na okolje.

(8)

Odbor za biocidne proizvode je 12. oktobra 2021 spremenil poročilo pristojnega ocenjevalnega organa o aktivni snovi permetrin in upošteval zaključke svoje delovne skupine za okolje v zvezi z obstojnostjo te snovi.

(9)

Ker permetrin uradno še ni opredeljen kot možna snov za zamenjavo v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) št. 528/2012, ni treba opraviti primerjalne ocene v skladu s členom 23 navedene uredbe in se lahko izda dovoljenje za proizvod za največ 10 let. Dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja, ker je bilo ugotovljeno, da je permetrin obstojen, niso potrebni.

(10)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije in torej meni, da je primerno izdati dovoljenje Unije za „Christiansen LD Bednet“.

(11)

Komisija ob upoštevanju, da je bila ocena izpostavljenosti za zdravje ljudi in za okolje opravljena na podlagi največje velikosti biocidnega proizvoda, meni, da bi morali pogoji za izdajo dovoljenja vključevati, da biocidni proizvod v večji velikosti ne sme biti dostopen na trgu.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Komisija je 28. septembra 2022, potem ko je na plenarni seji prejela mnenje Enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor), sprejela ožja seznama kandidatov za imenovanje predsednika in polnopravnega člana odbora in ju predložila Evropskemu parlamentu.

(2)

Svet je bil tudi obveščen o ožjih seznamih predloženih Evropskemu parlamentu.

(3)

Na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 806/2014 je mandat predsednika in člana odbora pet let.

(4)

Komisija je 12. oktobra 2022 sprejela predlog za imenovanje Dominiqua LABOUREIXA za predsednika odbora in Tuije TAOS za polnopravno članico odbora ter ga predložila Evropskemu parlamentu v odobritev.

(5)

Evropski parlament je ta predlog odobril 10. novembra 2022 –

(1)

Člen 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da lahko Svet sprejema sklepe, ki opredeljujejo pristop Unije do posamezne geografske ali vsebinske zadeve, vključno z omejevalnimi ukrepi.

(2)

Člen 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Svetu omogoča, da sprejme omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam in skupinam ali nedržavnim subjektom ali da sprejme ukrepe, ki predvidevajo delno ali popolno prekinitev ali omejitev gospodarskih in finančnih odnosov z eno ali več tretjimi državami na podlagi sklepa na podlagi člena 29 PEU. Države članice bi morale imeti vzpostavljene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve uredb Sveta o omejevalnih ukrepih Unije.

(3)

Ta sklep zajema samo omejevalne ukrepe Unije, ki jih je Unija sprejela na podlagi člena 29 PEU ali člena 215 PDEU, kot so ukrepi glede zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, prepovedi dajanja na razpolago sredstev in gospodarskih virov ter prepovedi vstopa na ozemlje države članice Unije, kot tudi sektorski gospodarski ukrepi in embargo na orožje.

(4)

Države članice morajo imeti vzpostavljene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitev omejevalnih ukrepov Unije. Te kazni bi se morale uporabiti tudi za izogibanje omejevalnim ukrepom Unije.

(5)

Komisija zagotavlja usklajevanje med državami članicami in agencijami Unije pri izvrševanju omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih v v zvezi z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini, in je ocenila medsebojno učinkovanje omejevalnih ukrepov in kazenskopravnih ukrepov.

(6)

Člen 83(1) PDEU trenutno ne omogoča določitve minimalnih pravil glede opredelitve in kazni za kršitev omejevalnih ukrepov Unije, saj njihova kršitev kot taka še ni zajeta v področja kriminala, ki so navedena v navedenem členu. Področja kriminala, ki so trenutno navedena na seznamu iz člena 83(1), drugi pododstavek, so terorizem, trgovina z ljudmi, spolna zloraba žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, nedovoljen promet z orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal. Kršitev omejevalnih ukrepov Unije je lahko v nekaterih primerih povezana s kaznivimi dejanji, ki so vključena v nekatera navedena področja kriminala, kot sta terorizem in pranje denarja.

(7)

Člen 83(1), tretji pododstavek, PDEU omogoča poseben postopek, po katerem lahko Svet opredeli nova področja kriminala. To se lahko stori le po natančni oceni meril, določenih v Pogodbi, ki odražajo izjemno naravo postopka. Razvoj kriminala, ki se dogaja zaradi vojaške agresije Rusije v Ukrajini, predstavlja izjemne okoliščine.

(8)

Merila iz člena 83(1), prvi pododstavek, PDEU v zvezi s čezmejnimi razsežnostmi določenega področja kriminala, in sicer narava ali učinek kaznivih dejanj ali posebna potreba po skupnem boju, so medsebojno povezana in se ne bi smela ocenjevati ločeno.

(9)

Kršitev omejevalnih ukrepov Unije bi bilo treba opredeliti kot področje kriminala, da se zagotovi učinkovito izvajanje politike Unije o omejevalnih ukrepih. Večina držav članic kršitev omejevalnih ukrepov Unije že opredeljuje kot kaznivo dejanje. Nekatere države članice, ki kršitev omejevalnih ukrepov opredeljujejo kot kaznivo dejanje, imajo za kršitve vzpostavljene široke opredelitve, kot so „kršitev sankcij ZN ali EU“ ali „kršitev predpisov EU“, pri drugih pa veljajo podrobnejše določbe, na primer seznam prepovedanih ravnanj. Merila, na podlagi katerih ravnanje spada na področje uporabe kazenskega prava, se med državami članicami razlikujejo, običajno pa so povezana s težo ravnanja (resna kršitev), ali pa so določena kvalitativno (namera, huda malomarnost) ali kvantitativno (oškodovanost).

(10)

Kršitev omejevalnih ukrepov Unije je posebno resno področje kriminala, ki je glede na težo ravnanja po stopnji resnosti podobno področjem kriminala, ki so navedena v členu 83(1) PDEU, saj lahko v prihodnje ogroža mednarodni mir in varnost, spodkopava utrjevanje demokracije in podporo, ki se ji namenja, pravno državo in človekove pravice ter povzroči znatno gospodarsko, socialno, družbeno in okoljsko škodo. Zaradi takih kršitev lahko posamezniki in subjekti, katerih sredstva so zamrznjena ali katerih dejavnosti so omejene, še naprej dostopajo do svojih sredstev in podpirajo režime, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi Unije, ali pa imajo še naprej dostop do državnih sredstev, ki so bila odtujena. Podobno lahko tudi denar, ustvarjen z izkoriščanjem blaga in naravnih virov, s katerimi se trguje tako, da se krši omejevalne ukrepe Unije, omogoča, da režimi, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi, kupijo orožje, s katerim izvajajo kazniva dejanja. Kršitev omejevalnih ukrepov Unije v zvezi s trgovanjem bi lahko prispevala tudi k nezakonitemu izkoriščanju naravnih virov v jurisdikciji, na katero se nanašajo ti omejevalni ukrepi.

(11)

Varnostni svet Združenih narodov je v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) št. 1196 (1998) poudaril pomen krepitve učinkovitosti embarga na orožje kot sredstva za zmanjšanje razpoložljivosti orožja za nadaljevanje oboroženih spopadov. Države je tudi spodbudil, naj pri izvajanju svojih obveznosti izvrševanja odločb Varnostnega sveta o embargu na orožje razmislijo o sprejetju zakonodaje ali drugih pravnih ukrepov, s katerimi bi kršitev embarga na orožje, ki ga je uvedel Varnostni svet, postala kaznivo dejanje.

(12)

Dejstvo, da imajo države članice v svojem nacionalnem pravu zelo različne opredelitve kršitve omejevalnih ukrepov Unije in zelo različne kazni zanjo prispeva k različnim stopnjam izvrševanja sankcij glede na državo članico, v kateri se kršitev preganja. To spodkopava cilje Unije za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter uresničevanje skupnih vrednot Unije. Zato obstaja posebna potreba po skupnem ukrepanju na ravni Unije za obravnavanje kršitve omejevalnih ukrepov Unije z uporabo kazenskega prava.

(13)

Kršitve omejevalnih ukrepov Unije imajo jasno in včasih celo neločljivo čezmejno razsežnost. Ne le, da take so storilci takih kršitev lahko fizične osebe, ki delujejo na svetovni ravni ali so lahko te kršitve storjene v sodelovanju s pravnimi osebami, ki poslujejo na svetovni ravni, temveč v nekaterih primerih omejevalni ukrepi Unije, kot so omejitve bančnih storitev, celo prepovedujejo čezmejno poslovanje. Zato je njihova kršitev že ravnanje na čezmejni ravni, ki zahteva skupen čezmejni odziv na ravni Unije.

(14)

Različne opredelitve kršitve omejevalnih ukrepov Unije in različne kazni zanjo v nacionalnem pravu držav članic, ovirajo dosledno uporabo politike Unije o omejevalnih ukrepih. To lahko vodi celo do tega, da kršitelji izberejo najugodnejše sodišče in ostanejo nekaznovani, saj se lahko odločijo, da bodo svoje dejavnosti izvajali v državah članicah, v katerih so kazni za kršitev omejevalnih ukrepov Unije manj stroge. Harmonizacija kazni za kršitev omejevalnih ukrepov Unije bi povečala tudi učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek kazni teh kazni.

(15)

Kršitev omejevalnih ukrepov Unije bi zato morala biti opredeljena kot „področje kriminala“, za namene člena 83(1) PDEU, saj izpolnjuje merila opredeljena v navedenem členu.

(16)

Skupno ukrepanje na ravni Unije ne bi le prispevalo k enakim konkurenčnim pogojem med državami članicami ter okrepilo sodelovanja med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi pri obravnavanju kršitve omejevalnih ukrepov Unije, ampak bi prispevalo tudi k enakim konkurenčnim pogojem na svetovni ravni na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodja s tretjimi državami pri kršitvi omejevalnih ukrepov Unije.

(17)

Cilj tega sklepa, in sicer opredelitev kršitve omejevalnih ukrepov Unije kot področja kriminala, ki ustreza merilom iz člena 83(1) PDEU, je treba doseči na ravni Unije. To pomeni, da je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(18)

Opredelitev kršitve omejevalnih ukrepov Unije kot področja kriminala ta namene člena 83(1) PDEU je potrebna kot prvi korak, da se v drugem koraku omogoči sprejetje vsebinske sekundarne zakonodaje, ki med drugim določa minimalna pravila glede opredelitve kršitve omejevalnih ukrepov Unije in kazni zanjo.

(19)

Ta sklep ne vpliva na poznejše ukrepe v skladu z zakonodajnimi postopki, določenimi v Pogodbi. Zlasti ne določa ali izključuje področja uporabe in vsebine katere koli sekundarne zakonodaje, ki bi se predlagala po začetku uporabe tega sklepa.

(20)

Bistveno je, da se vsak zakonodajni predlog za tako sekundarno zakonodajo pripravi v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje.

(21)

Zlasti je treba ustrezno upoštevati raznolikost nacionalnih sistemov in temeljne vidike kazenskopravnih sistemov držav članic, tudi kar zadeva organizacijo kazni. Ustrezno je treba upoštevati tudi zaščitne ukrepe na področju temeljnih pravic, načelo prepovedi retroaktivnosti kaznivih dejanj, načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni iz člena 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter zahteve po natančnosti, jasnosti in razumljivosti kazenskega prava.

(22)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(23)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska s pismom z dne 29. junija 2022 podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(24)

Da se omogoči takojšnje sprejetje sekundarne zakonodaje, ki določa minimalna pravila glede opredelitev in kazni za kršitev omejevalnih ukrepov Unije, bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Ovčje in kozje koze je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene koze in ovce ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države. V primeru izbruha navedene bolezni pri kozah in ovcah obstaja resno tveganje za njeno širjenje v druge obrate, ki gojijo navedene živali.

(2)

Ovčje in kozje koze je v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882 (2) opredeljena kot bolezen kategorije A. Delegirana uredba Komisije 2020/687 (3) poleg tega dopolnjuje pravila za obvladovanje bolezni s seznama iz člena 9(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2016/429, ki so opredeljene kot bolezni kategorij A, B in C v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1882. Zlasti člena 21 in 22 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določata vzpostavitev območja z omejitvami v primeru izbruha bolezni kategorije A, vključno z ovčjimi in kozjimi kozami, in nekatere ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je treba na tem območju izvajati. Poleg tega člen 21(1) navedene delegirane uredbe določa, da območje z omejitvami zajema zaščitno območje in ogroženo območje ter po potrebi dodatna območja z omejitvami okoli zaščitnih in ogroženih območij ali ob njih.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/1913 (4) je bil sprejet v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa nujne ukrepe v Španiji zaradi izbruhov ovčjih in kozjih koz.

(4)

Natančneje, Izvedbeni sklep (EU) 2022/1913 določa, da morajo zaščitna in ogrožena območja, ki jih država članica po izbruhih ovčjih in kozjih koz vzpostavi v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, obsegati vsaj območja, navedena v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(5)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2022/1913 je Španija obvestila Komisijo o sedmih nadaljnjih izbruhih ovčjih in kozjih koz v obratih, v katerih gojijo ovce in/ali koze, v regijah Andaluzija in Kastilja – Manča. Zato so bila območja, navedena za Španijo kot zaščitna in ogrožena območja v Prilogi k temu sklepu, spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2022/2004 (5).

(6)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2022/2004 je Španija obvestila Komisijo o treh dodatnih izbruhih ovčjih in kozjih koz v obratih, v katerih gojijo ovce in/ali koze, v regiji Andaluzija. Ti izbruhi so na območjih z omejitvami, ki so že vzpostavljena v regiji Granada v skladu z Izvedbenim sklepom (EU) 2022/1913, razen enega, do katerega je prišlo v regiji Almeria. Ta izbruh je prvi izbruh v regiji Almeria in je zunaj že obstoječih zaščitnih in ogroženih območij.

(7)

Španija je doslej prijavila skupno 19 izbruhov ovčjih in kozjih koz v dveh ločenih sklopih, in sicer en sklop v regiji Andaluzija in drugi v regiji Kastilja – Manča. V večini primerov so izbruhi iz istega sklopa epidemiološko povezani in imajo eno ali več skupnih značilnosti.

(8)

Pristojni organ Španije je sprejel potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, vključno z vzpostavitvijo zaščitnih in ogroženih območij okoli teh izbruhov.

(9)

Španija Komisiji sporoča redne posodobitve v zvezi z epidemiološkimi razmerami glede ovčjih in kozjih koz. Te posodobitve vključujejo ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je sprejela Španija in ki jih Komisija pregleduje, da bi ocenila njihovo učinkovitost ob upoštevanju razvoja bolezni.

(10)

Poleg tega je Španija obvestila Komisijo in Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, da bo glede na to, da v Prilogi VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 ni ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki bi bili posebej namenjeni za ovčje in kozje koze, in v pričakovanju spremembe navedene priloge, uporabila ukrepe za zmanjšanje tveganja iz navedene priloge za vozličasti dermatitis za meso in mleko koz in ovc, ki izvirajo z zaščitnih in ogroženih območij, vzpostavljenih v skladu z navedeno delegirano uredbo. Španija je navedla, da mora sprejeti te ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki upoštevajo podobnost med virusom ovčjih in kozjih koz ter virusom vozličastega dermatitisa, ki pripadata družini Poxviridae in rodu Capripoxvirus.

(11)

Zato bi bilo treba območja, navedena za Španijo kot zaščitna in ogrožena območja v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2022/1913, dodatno prostorsko in/ali časovno prilagoditi ter vzpostaviti dodatno območje z omejitvami, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni v Španiji in preostalem delu Unije. Pri tej prilagoditvi bi bilo treba upoštevati različen razvoj bolezni v regijah Andaluzija in Kastilja – Manča.

(12)

Poleg tega bi bilo treba za vsak sklop združiti območja, navedena kot zaščitna in ogrožena območja, in določiti skupni datum, do katerega se uporabljajo, ob upoštevanju datuma zaključka zadnjega predhodnega čiščenja in razkuževanja, tako da sta bila v zvezi z vsemi izbruhi v regijah Andaluzija in Kastilja – Manča na istem območju izvedena predhodno čiščenje in razkuževanje.

(13)

Poleg zaščitnih in ogroženih območij bi bilo treba v skladu s členom 21(1), točka (c), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 vzpostaviti dodatno območje z omejitvami v regiji Andaluzija, kjer je razvoj bolezni manj ugoden in kjer bi morala Španija uporabljati nekatere ukrepe v zvezi s premiki ovc in koz zunaj tega območja, da se prepreči širjenje bolezni na preostali del njenega ozemlja.

(14)

Ob upoštevanju razvoja epidemioloških razmer v zvezi z ovčjimi in kozjimi kozami v Španiji ter da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za premike pošiljk ovc in koz v Uniji ter se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije še naprej hitro opredeliti območja z omejitvami za ovčje in kozje koze. Ta območja z omejitvami bi morala vključevati zaščitna in ogrožena območja ter dodatno območje z omejitvami v navedeni državi članici. Zato bi bilo treba območja, določena kot zaščitna območja, ogrožena območja in dodatno območje z omejitvami v Španiji v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, navesti v Prilogi k temu sklepu in določiti trajanje navedene regionalizacije. Poleg tega bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU) 2022/1913 razveljaviti in ga nadomestiti s tem sklepom.

(15)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem ovčjih in kozjih koz je pomembno, da se ukrepi, določeni v tem izvedbenem sklepu, začnejo izvajati čim prej.

(16)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer glede ovčjih in kozjih koz v Uniji ta sklep uporabljati do 31. marca 2023.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –